Prilagoditev stvarnih pravic

Poljska
Vsebino zagotavlja
European Judicial Network
Evropska pravosodna mreža (v civilnih in gospodarskih zadevah)

1 Katere so stvarne pravice, ki lahko po pravu te države članice izhajajo iz dedovanja?

Stvarne pravice, ki se lahko prenesejo z dedovanjem, vključujejo lastninsko pravico na premičnem in nepremičnem premoženju, trajno pravico užitka (użytkowanie wieczyste), omejene stvarne pravice, kot so služnostne pravice (vključno z lastninsko pravico na gospodujočem zemljišču), hipoteke in zastavne pravice (vključno z obveznostmi, ki so z njimi zavarovane), lastninske pravice članov v stanovanjski zadrugi, pravice in obveznosti, ki izhajajo iz sosedskih odnosov, zahtevke za izterjavo in zahtevke za odpoved (služnostne pravice), zahtevke za nakup po členu 231 Civilnega zakonika (tj. zahtevke za odkup zemljišča od osebe, ki je postavila zgradbo ali drug objekt na tujem zemljišču).

Pravica do rabe in osebne služnosti se ne dedujejo.

2 Ali so te stvarne pravice vpisane v register pravic na nepremičninah ali premičninah in če je odgovor pritrdilen, ali je takšen vpis obvezen? V katere registre so vpisane in katere so zahteve in postopek za vpis?

Stvarne pravice se praviloma vpišejo v zemljiške knjige, ki jih vodijo pristojna okrožna sodišča (zemljiškoknjižna sodišča oz. sądy wieczystoksięgowe). Vendar pa tak vpis ni vedno obvezen in ni vedno po učinku konstitutiven. Lastninska pravica člana zadruge se lahko na primer podeduje v primeru stanovanjske zadruge, ki ni bila vpisana v zemljiško knjigo.

Lastninske pravice, ki so bile z dedovanjem pridobljene na nepremičnini, vpisani v zemljiško knjigo, se vpišejo v zemljiško knjigo na podlagi ustreznega dokumenta, ki izkazuje zakonito dedovanje po lastniku (oporočitelju), vpisanem v zemljiško knjigo. Vpis lastninske pravice, pridobljene z dedovanjem, ni po učinku konstitutiven.

Za hipoteko je potreben vpis v zemljiško knjigo. Tak vpis je po učinku konstitutiven, kar pomeni, da pravica nastane ob vpisu v zemljiško knjigo.

Vpis v zemljiško knjigo, v katero je že bila vpisana omejena stvarna pravica, ima konstitutiven učinek in je pogoj za veljavnost prenosa pravice.

Tovrstne pravice se vpišejo v zemljiško knjigo bodisi na zahtevo lastnika nepremičnine (služnost poti, priposestvovanje) bodisi po uradni dolžnosti, na primer na podlagi upravne odločbe.

Vloga za vpis se vloži v pisni obliki na zemljiškoknjižnem sodišču s predložitvijo uradnega obrazca KW-WPIS. Obrazci so na voljo na spletišču Ministrstva za pravosodje in v zemljiškoknjižnih oddelkih okrožnih sodišč.

Za vpis omejene stvarne pravice na nepremičnini zadostuje, če lastnik izjavi, da je taka pravica nastala.

Če ni s posebnim predpisom določeno drugače, se za vlogo za vpis lastninske pravice, trajne pravice užitka ali omejene stvarne pravice v zemljiško knjigo zaračuna fiksna taksa v višini 200 PLN. V primeru solastništva se del fiksne takse zaračuna v sorazmerju z deležem vložnika, vendar ni manj kot 100 PLN.

Kar zadeva lastninsko pravico, trajno pravico užitka ali lastninsko pravico člana zadruge, ki izhajajo iz dedovanja, volila, delitve dediščine ali prenehanja skupnega lastništva, se za vlogo za vpis v zemljiško knjigo zaračuna fiksna taksa v višini 150 PLN, ne glede na deleže v takih pravicah. Takso je treba plačati ob predložitvi vloge. Vloga, za katero se uporablja fiksna taksa, a ta ni bila plačana, se brez zahteve za plačilo vrne vlagatelju.

3 Kateri so učinki vpisa stvarnih pravic?

Omejene stvarne pravice, vpisane v zemljiško knjigo, so zaščitene z načelom javnega zaupanja v zemljiško knjigo. Če niso vpisane, prenehajo veljati v primeru pridobitve, ki poteka pod pogoji, ki veljajo za zaupanje v zemljiško knjigo. Poleg tega omejena stvarna pravica na nepremičnini, ki je bila vpisana v zemljiško knjigo, prevlada nad tovrstno pravico, ki ni vpisana v zemljiški knjigi.

4 Ali obstajajo posebna pravila in postopki za prilagoditev stvarne pravice, do katere je oseba upravičena po pravu, ki se uporablja za dedovanje, pravo države članice, v kateri oseba to pravico uveljavlja, pa takšne stvarne pravice ne pozna?

Ni posebnih postopkov.

Zadnja posodobitev: 12/08/2019

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Povratne informacije

S spodnjim obrazcem sporočite svoje pripombe in povratne informacije o našem novem spletišču