Prilagoditev stvarnih pravic

Estonija
Vsebino zagotavlja
European Judicial Network
Evropska pravosodna mreža (v civilnih in gospodarskih zadevah)

1 Katere so stvarne pravice, ki lahko po pravu te države članice izhajajo iz dedovanja?

Estonsko pravo na splošno uporablja načelo univerzalnega pravnega nasledstva, v skladu s katerim se lastnina umrlega (zapuščina), vključno z vsemi pravicami in obveznostmi umrlega, prenese na drugo osebo (dediča). Kadar je dedičev več, postanejo skupni lastniki zapuščine v skladu s členom 147 Zakona o dedovanju. Iz dedovanja ne izhajajo nobene nove pravice. Za navodila, določena v oporoki (volila in navodila o razdelitvi zapuščine), se uporablja izključno obligacijsko pravo.

V nekaterih primerih lahko preživeli zakonec umrlega zahteva služnostno pravico na nepremičnini, v kateri sta zakonca živela (člen 16(3) Zakona o dedovanju), pod pogojem, da gre za pravico v skladu z obligacijskim pravom in ne stvarno pravico.

Upravičenost dediča do lastninskih pravic, povezanih z zapuščino, je lahko omejena, kadar gre za začasnega dediča, za katerega je bil določen nadaljnji dedič (člen 48 Zakona o dedovanju). V takih primerih se v zemljiško knjigo vnese zaznamek, da je dedič začasni dedič (člen 491 Zakona o zemljiški knjigi).

2 Ali so te stvarne pravice vpisane v register pravic na nepremičninah ali premičninah in če je odgovor pritrdilen, ali je takšen vpis obvezen? V katere registre so vpisane in katere so zahteve in postopek za vpis?

Nepremičnine in z njimi povezane pravice se vpišejo v zemljiško knjigo. Vse lastninske pravice se prenesejo na dediča prek zemljiške knjige. Če stanje v zemljiški knjigi postane nepravilno zaradi prenosa stvarne pravice zunaj zemljiške knjige, bo zemljiškoknjižni oddelek popravil vpis na podlagi vloge za vpis, ki jo je predložil novi imetnik stvarne pravice. Vlogi za vpis mora biti priložen dokument, ki potrjuje prenos stvarne pravice (potrdilo o dedovanju) (člen 651(1) Zakona o zemljiški knjigi). Da bi se ugotovilo, ali je bil zapustnik edini imetnik stvarne pravice oziroma ali je stvarna pravica skupna lastnina, je treba v nekaterih primerih vlogi za vpis poleg potrdila o dedovanju priložiti še potrdilo o lastništvu. Vloga za vpis mora biti notarsko overjena ali digitalno podpisana (člen 34(21) Zakona o zemljiški knjigi).

Zemljiškoknjižni oddelek lahko od imetnika stvarne pravice ali izvršitelja oporoke zahteva vložitev vloge za vpis in predložitev dokumentov, ki so potrebni za popravek in nov vpis v zemljiško knjigo, ter mu v primeru neizpolnitve naloži globo (člen 651(5) Zakona o zemljiški knjigi).

Vsa druga lastnina, ki jo je treba vpisati v register, se prav tako prenese na dediča ne glede na vpis v register. Praviloma mora dedič ustreznemu registru predložiti potrebne informacije in dokumente v zvezi z dedovanjem premoženja ali pravice. Vendar mora v primeru dedovanja deležev ali članstva v družbi z omejeno odgovornostjo ali gradbenem združenju notar po overitvi potrdila o dedovanju poslati obvestilo o dedovanju deležev ali članstva poslovnemu registru.

3 Kateri so učinki vpisa stvarnih pravic?

Vse stvarne pravice se prenesejo na dediče po zakonu, ne glede na to, ali so vpisane v register ali ne. Vpisi v register postanejo z začetkom zapuščinskega postopka praviloma neveljavni in od dediča se na splošno zahteva, da zaprosi za spremembo vpisov.

4 Ali obstajajo posebna pravila in postopki za prilagoditev stvarne pravice, do katere je oseba upravičena po pravu, ki se uporablja za dedovanje, pravo države članice, v kateri oseba to pravico uveljavlja, pa takšne stvarne pravice ne pozna?

V skladu s členom 6291 Zakonika o civilnem postopku lahko sodišče začne postopek za prilagoditev stvarne pravice tuje države na predlog osebe, ki uveljavlja takšno pravico. Sodišče po potrebi zasliši osebo, ki je podala predlog. V sklepu o prilagoditvi stvarne pravice navede, ali estonsko pravo pozna stvarno pravico, ki je enakovredna stvarni pravici tuje države, ki jo je treba prilagoditi. Če enakovredna stvarna pravica obstaja v estonskem pravu, jo sodišče navede v sklepu. Če se mora oseba, ki je podala predlog, za izvršitev sklepa o prilagoditvi stvarne pravice obrniti na izvensodnega uradnika za vpise ali drugo osebo ali institucijo, mora biti to dejstvo navedeno v sklepu. Oseba, ki je podala predlog, se lahko zoper sklep pritoži.

V skladu s členom 475(1)(101) Zakonika o civilnem postopku se prilagoditev stvarnih pravic v skladu s členom 31 Uredbe (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta obravnava v nepravdnem postopku.

Zadnja posodobitev: 04/03/2020

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije države članice posodabljajo strani z nacionalno vsebino na tem spletišču. Če spletna stran vključuje vsebino, ki še ne odraža izstopa Združenega kraljestva, je nenamerna in jo bomo ustrezno odpravili.

Povratne informacije

S spodnjim obrazcem sporočite svoje pripombe in povratne informacije o našem novem spletišču