Sodne dražbe

Slovenija

Sadržaj omogućio
Slovenija

1. Objavljanje in določanje cen v zvezi s prodajo zarubljenega premoženja

Na javnih dražbah v izvršilnih postopkih in drugih sodnih postopkih, kjer se za prodajo premoženja uporabljajo pravila izvršilnega postopka, se prodajajo premičnine, nepremičnine in pravice. V Sloveniji se sodne dražbe izvajajo v klasični obliki in preko spleta.

Prodaja premoženja v stečajnem postopku v Republiki Sloveniji še ni urejena tako, da bi ta potekala preko enotnega spletnega portala, kot je to urejeno za prodaje (z izjemo premičnin) in objave prodaj v izvršilnih postopkih, lahko pa se spletne javne dražbe premoženja stečajnega dolžnika izvajajo pri zunanjih ponudnikih, ki delujejo na trgu. Takšen način prodaje (spletne javne dražbe) v postopkih zaradi insolventnosti namreč že potekajo in se jih upravitelji poslužujejo.

Premičnine

Izvršba na premičnine se opravi z rubežem in cenitvijo stvari, s prodajo stvari in s poplačilom upnika iz zneska, dobljenega s prodajo (prvi odstavek 81. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ).

Zarubiti se smejo stvari, ki jih ima v posesti dolžnik, kot tudi njegove stvari, ki jih ima v posesti upnik. Dolžnikove stvari, ki jih ima v posesti kdo tretji, se smejo zarubiti samo s privolitvijo le-tega (83. člen ZIZ).

Upnik pridobi z rubežem zastavno pravico na zarubljenih stvareh, v primerih, ko gre za rubež premičnin, ki se vpisujejo v register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin, pa z vpisom rubeža v register (87. člen ZIZ).

Izvedenec, ki oceni vrednost zarubljenega premoženja.

Hkrati z rubežem stvari se opravi tudi njihova cenitev, razen, če te zaradi posebne vrednosti zarubljene stvari ni mogoče opraviti hkrati z rubežem ali gre za rubež premičnin, ki se vpisujejo v register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin. Cenitev opravi izvršitelj, ki opravlja rubež. Na zahtevo in na stroške stranke opravi cenitev sodni cenilec, ki ga izbere stranka (89. člen ZIZ). Prodaja zarubljenih stvari se sme opraviti šele po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, razen če dolžnik privoli, da se stvari prodajo prej, če gre za stvari, ki se hitro kvarijo, ali če je nevarnost, da bi cena zarubljenih stvari občutno padla (92. člen ZIZ).

Stvari se prodajo na javni dražbi ali z neposredno pogodbo med kupcem in izvršiteljem, oziroma prek osebe, ki opravlja komisijske posle. Javna dražba se lahko opravi tudi na spletu (spletna javna dražba). Način in datum prodaje stvari določi in zabeleži v rubežnem zapisniku izvršitelj takoj po opravljenem rubežu, pri tem pa pazi, da se doseže najugodnejše unovčenje (93. člen ZIZ). Če izvršitelj kot način prodaje določi prodajo stvari na javni dražbi, v zapisniku določi datum in kraj javne dražbe. Izvršitelj stranke o načinu in datumu prodaje stvari obvesti s posebnim obvestilom, ki ga vroči upniku in dolžniku (82. člen Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja).

Objava prodaje. Če izvršitelj določi, da se stvari prodajo na javni dražbi, najmanj osem dni pred začetkom javne dražbe sodišču pošlje oklic javne dražbe, sodišče pa ga objavi na sodni deski. Izvršitelj mora hkrati v spletnem iskalniku prodaj premičnin objaviti oklic in fotografijo predmeta ter v spletni iskalnik vpisati podatke o premičnini (93. člen ZIZ). Javno dražbo izvršitelj razglasi z oklicem na sodni deski in na spletni strani sodišča oziroma na oglasni deski in na spletni strani drugega pristojnega organa, ki je izdal akt o določitvi. Izvršitelj mora zahtevati objavo oklica javne dražbe tudi v uradnem registru, če se v njem vodijo podatki o oklicanih javnih dražbah. Na predlog upnika ali dolžnika lahko izvršitelj objavi oklic javne dražbe na stroške predlagatelja tudi v sredstvih javnega obveščanja (89. člen Pravilnika).

Možnost ogleda prodajanega premoženja. V oklicu javne dražbe mora izvršitelj določiti kraj, dan in uro dražbe, vrsto in opis stvari, ki se bodo prodajale, ter navedbo, kje si je stvari mogoče ogledati do dneva dražbe (89. člen Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja). Zainteresiranim kupcem je iskanje predmetov prodaje v izvršilnih postopkih ter ogled fotografij predmetov, omogočen tudi v spletnem iskalniku prodaj na portalu e-dražbe, ki se nahaja na spletnem naslovu SodneDrazbe.si. Iskanje in ogled prodajanega premoženja je mogoč po naslednjih merilih: sodišče, opravilna številka zadeve, oblika prodaje, način prodaje, vrsta prodaje, datum začetka prodaje, status objave, predmet prodaje, vrsta predmeta, kraj, regija, izklicna ali izhodiščna cena in tudi po prostem vnosu besedila.

Varščina. Pred začetkom naroka za javno dražbo mora izvršitelj odločiti, ali bo glede na naravo in vrednost posameznega predmeta od udeležencev javne dražbe zahteval plačilo varščine, ki pa ne sme biti višja od 10% izklicne cene predmeta.

Oseba ali podjetje, ki vodi prodajo. Javno dražbo in narok vodi izvršitelj, ki za draženje stvari lahko na svoje stroške pooblasti izklicatelja, če je to glede na število in kakovost blaga potrebno. Narok za javno dražbo je javen (92. člen Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja).

Izklicna cena. Na prvi dražbi zarubljenih stvari ni dovoljeno prodati pod ocenjeno vrednostjo. Če na prvi dražbi ni dosežena cena, enaka ocenjeni vrednosti, določi izvršitelj na predlog stranke novo dražbo, na kateri se smejo stvari prodati pod ocenjeno vrednostjo, vendar ne pod tretjino te vrednosti (94. člen ZIZ).

Dajanje ponudb in domik. Po preteku najmanj petnajst minut od začetka dražbe izvršitelj pozove udeležence javne dražbe k dajanju ponudb (draženju). Dražba traja, dokler udeleženci javne dražbe podajajo nove ponudbe za nakup stvari po višji ceni. Izvršitelj domakne stvar najboljšemu ponudniku, če tudi po dvakratnem pozivu na morebitno višjo ponudbo slednja ni podana. Če kupec do konca dražbe ne plača kupnine, lahko izvršitelj stvar takoj proda naslednjemu najboljšemu ponudniku, če v to privoli upnik s podpisom na zapisniku o dražbi. Če upnik na dražbi ni navzoč, lahko izvršitelj stvar takoj proda naslednjemu najboljšemu ponudniku, če njegova ponudba ni nižja od 50% vrednosti najboljše ponudbe, vendar višja od izklicne cene, sicer izvršitelj na istem dražbenem naroku stvar ponudi v draženje. Pri ponovnem draženju najboljši ponudnik ne sme sodelovati (94. člen Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja).

Plačilo kupnine in prevzem stvari. Kupec mora položiti kupnino in prevzeti stvari takoj po koncu dražbe. Izvršitelj je dolžan kupcu izdati dokument, iz katerega morajo biti razvidni podatki o opravljeni prodaji, za premičnine, za katere se vodi register, pa tudi podatki iz tega registra. Izvršitelj na podlagi tega dokumenta opravi izbris vseh bremen in prepovedi na prodani premičnini, ter vpis novega lastnika, če se lastninska pravica vpisuje v register. Izvršitelj lahko izroči stvari kupcu, čeprav ni položil kupnine, če v to na svojo nevarnost privoli upnik v mejah zneska, ki bi mu šel iz dosežene kupnine. Če kupec ne položi kupnine, pa upnik ne privoli v izročitev stvari, lahko izvršitelj proda stvari naslednjemu najboljšemu ponudniku. Kupec pridobi stvar prosto vseh bremen in postane lastnik stvari tudi v primeru, ko dolžnik ni bil njen lastnik. Kupec nima pravic iz jamčevanja za napake stvari (96. člen ZIZ).

Premoženjske in druge materialne pravice.

Prodajo premoženjskih in drugih materialnih pravic opravi izvršitelj po določbah Pravilnika opravljanju službe izvršitelja ki urejajo cenitev in prodajo premičnih stvari. Izvršitelj pri tem sestavi popis zarubljenih pravic po določbah tega pravilnika o rubežu premičnin tako, da pravice natančno opiše po vsebini in obsegu, upoštevaje listine, ki obstajajo v zvezi s to pravico in z navedbo, kaj je dolžan dolžnik dati ali storiti kot nasprotno dajatev ali storitev za izvrševanje teh pravic (108. člen Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja).

Nepremičnine

Izvršba na nepremičnino se opravi z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, z ugotovitvijo vrednosti nepremičnine, s prodajo nepremičnine in s poplačilom upnikov iz zneska, dobljenega s prodajo (167. člen ZIZ).

Izvedenec, ki oceni vrednost zarubljenega premoženja. Vrednost nepremičnine lahko ugotovi sodišče še pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi. Vrednost nepremičnine ugotovi sodišče na podlagi cenitve sodnih cenilcev po tržni ceni na dan cenitve. Pri ugotavljanju vrednosti se upošteva morebitno zmanjšanje vrednosti zaradi tega, ker ostanejo na njej tudi po prodaji določene pravice, npr. služnosti (178. člen ZIZ). Vrednost nepremičnine ugotovi sodišče s sklepom, zoper katerega je možna pritožba (179. člen ZIZ).

Objava prodaje. Po pravnomočnosti sklepa o ugotovitvi vrednosti nepremičnine izda sodišče odredbo o prodaji nepremičnine; v njej določi način in pogoje za prodajo ter čas in kraj prodaje, če naj bo nepremičnina prodana na dražbi. Prodaja nepremičnine se opravi po pravnomočnosti sklepa o izvršbi in po pravnomočnosti sklepa o ugotovitvi vrednosti nepremičnine. Odredbo o prodaji razglasi sodišče na sodni deski in na svoji spletni strani, lahko pa tudi na drug krajevno običajen način, odredbo za prodajo kmetijskega zemljišča pa sodišče razglasi tudi na oglasni deski upravne enote, lahko pa tudi na spletni strani upravne enote, kjer nepremičnina leži. Upnik lahko objavi odredbo o prodaji nepremičnine v sredstvih javnega obveščanja. Stroški objave bremenijo upnika. Od razglasitve odredbe o prodaji na sodni deski do dneva prodaje mora preteči najmanj trideset dni. Odredbo o prodaji vroči sodišče strankam, zastavnim upnikom, drugim udeležencem postopka, osebam, ki imajo vknjiženo predkupno oziroma odkupno pravico, in pristojnemu upravnemu organu (181. člen ZIZ).

Nepremičnina se praviloma proda na javni dražbi. Javna dražba se opravi kot spletna javna dražba, razen če sodnik oceni, da je primerneje, da se izvede narok za prodajo nepremičnine na javni dražbi. Sodnik lahko odloči, da se izvede narok za pridajo nepremičnine na javni dražbi tudi, če na prvi spletni javni dražbi ni bil prijavljen noben dražitelj. Narok za prodajo nepremičnine na javni dražbi se opravi v sodnem poslopju, če sodišče ne odloči drugače. Upniki, zastavni upniki in upniki zemljiškega dolga se lahko ves čas izvršilnega postopka do izdaje odredbe o prodaji sporazumejo, da se nepremičnina proda na podlagi prodaje z zavezujočim zbiranjem ponudb ali z neposredno pogodbo (183. člen ZIZ).

Odredba o prodaji nepremičnine vsebuje:

  1. natančnejši opis nepremičnine s pritiklinami;
  2. služnosti stavbne pravice in stvarna bremena, ki jih mora kupec prevzeti;
  3. vrednost nepremičnine, ki jo je s sklepom ugotovilo sodišče;
  4. ceno, za katero se sme nepremičnina prodati;
  5. rok, v katerem mora kupec položiti kupnino;
  6. način prodaje;
  7. znesek varščine, ki jo mora položiti dražitelj (184. člen ZIZ).

Možnost ogleda prodajanega premoženja. Sodišče tistemu, ki se zanima za nakup nepremičnine, na njegovo zahtevo in stroške dovoli, da si jo ogleda. Čas in način ogleda ter morebitno navzočnost izvršitelja določi sodišče v odredbi o prodaji nepremičnine (176. člen ZIZ). Zainteresiranim kupcem je iskanje predmetov prodaje v izvršilnih postopkih ter ogled fotografij, omogočen tudi v spletnem iskalniku prodaj na portalu e-dražbe, ki se nahaja na spletnem naslovu SodneDrazbe.si. Iskanje in ogled prodajanega premoženja je mogoč po naslednjih merilih: sodišče, opravilna številka zadeve, oblika prodaje, način prodaje, vrsta prodaje, datum začetka prodaje, status objave, predmet prodaje, vrsta predmeta, kraj, regija, nadstropje, površina, število sob, leto gradnje, družba, kjer ima družbenik delež, izklicna ali izhodiščna cena in po prostem vnosu besedila.

Varščina. Javne dražbe se smejo udeležiti le tisti, ki najpozneje tri delovne dni pred dražbo položijo varščino, ki znaša desetino ugotovljene vrednosti nepremičnine. Varščine so oproščeni upnik, na čigar predlog je sodišče dovolilo izvršbo in zastavni upnik oziroma upnik zemljiškega dolga, če njihove terjatve dosegajo varščino in če se da glede na njihov vrstni red in ugotovljeno vrednost nepremičnine varščina poravnati iz kupnine. V primeru spletne javne dražbe je treba oprostitev plačila varščine predlagati tri delovne dni pred začetkom spletne javne dražbe. Ponudniki, katerih ponudbe niso bile sprejete, dobijo varščino na njihov transakcijski račun nakazano nazaj v 15 dneh po koncu javne dražbe ali naroka za odpiranje ponudb razen, če zakon ne določa drugače (185. člen ZIZ).

Izklicna cena. Na prvem prodajnem naroku nepremičnina ne sme biti prodana za manj kot 70 % ugotovljene vrednosti. Če nepremičnine na prvem naroku ni bilo mogoče prodati, razpiše sodišče na predlog upnika drugi narok, na katerem nepremičnina ne sme biti prodana za manj kot polovico ugotovljene vrednosti. Od prvega do drugega naroka mora preteči najmanj trideset dni. Z izjavo, ki jo dajo na zapisnik pri sodišču, pred katerim teče izvršilni postopek, ali pri kakšnem drugem sodišču, se stranki in zastavni upniki oziroma upniki zemljiškega dolga lahko sporazumejo, da sme biti nepremičnina prodana na dražbi tudi za ceno, nižjo od 70 % ugotovljene vrednosti, oziroma nižjo od polovice ugotovljene vrednosti (188. člen ZIZ).

Prodajni narok in domik. Ko sodišče ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za narok, razglasi, da se začenja dražba. Dražba traja, dokler ponudniki višajo ponudbe. Ponudnik je na svojo ponudbo vezan, dokler ni dana višja ponudba (nasprotna ponudba). Na prošnjo enega ali več ponudnikov lahko sodišče dovoli krajši premor za premislek. Dražba se konča, ko ponudniki kljub dvakratnemu pozivu sodnika ne ponudijo višje cene. Ko je dražba končana, sodišče ugotovi, kateri ponudnik je ponudil najvišjo ceno, in razglasi, da je temu ponudniku domaknjena nepremičnina. O domiku nepremičnine izda sodišče sklep, ki ga vroči vsem, katerim je vročilo odredbo o prodaji, ter vsem udeležencem dražbe. Zoper sklep o domiku ni pritožbe. Nepravilnosti pri dražbi se lahko uveljavljajo v pritožbi zoper sklep o izročitvi nepremičnine kupcu (189. člen ZIZ).

Položitev kupnine. Po domiku mora kupec položiti kupnino v roku, ki je določen v odredbi o prodaji (191. člen ZIZ). Ta tok ne sme biti daljši od šestih mesecev od dneva prodaje, ne glede na to, ali plačuje kupnino naenkrat ali v obrokih (184. člen ZIZ).

Prenos. Po izdaji sklepa o domiku in po položitvi kupnine izda sodišče sklep, da se nepremičnina izroči kupcu (prenos) in po pravnomočnosti sklepa v zemljiški knjigi vpiše nanj lastninska pravica na nepremičnini ter izbrišejo tiste pravice in bremena, za katere je to določeno s sklepom o domiku. V sklepu sodišče tudi odloči, kdaj se je dolžnik dolžan izseliti iz družinske stanovanjske hiše ali stanovanja oziroma izprazniti poslovni prostor. Sklep o izročitvi je tudi izvršilni naslov za izpraznitev in izročitev nepremičnine in postane izvršljiv po njegovi pravnomočnosti (192. člen ZIZ).

Spletna javna dražba nepremičnin. Novela ZIZ-L (Uradni list RS, št. 11/18) je prinesla spremembo na področju izvajanja spletnih javnih dražb. To področje podrobneje ureja Pravilnik o objavah prodaj v spletnem iskalniku in spletnih javnih dražbah v izvršilnih postopkih (Uradni list RS, št. 195/20). Do spletnih sodnih dražb lahko dostopate na spletni povezavi: SodneDrazbe.si.

Prijava na spletno javno dražbo in potrjevanje prijave. Na spletno javno dražbo se zainteresirani kupec prijavi preko portala e-dražbe z uporabo SI-PASS računa, pri tem pa izbere vlogo, v kateri bo nastopal kot dražitelj (npr. kot dražitelj ali dražitelj, ki je hkrati upnik, zastavni upnik ali upnik zemljiškega dolga, predkupni ali odkupni upravičenec), navede račun za nakazilo vrnjene varščine, če se razlikuje od računa, iz katerega je bila varščina plačana, in označi, če uveljavlja oprostitev plačila varščine ter priloži predlog za oprostitev. Za predmete, za katere veljajo posebni pogoji za nakup, mora priložiti tudi dokumente, iz katerih izhaja, da te posebne pogoje izpolnjuje. Če je za udeležbo na spletni javni dražbi treba plačati varščino, se zainteresiranemu kupcu ob prijavi na spletno javno dražbo znotraj sistema portala e-dražbe posreduje višina varščine, referenčna številka, s katero jo mora plačati, in številka računa za nakazilo varščine. Če želi na spletni javni dražbi predmet prodaje kupiti več zainteresiranih kupcev skupaj, prijavo na spletno javno dražbo opravi samo eden izmed njih in prijavi priloži dokumente, iz katerih izhaja, v kakšnih deležih bodo zainteresirani kupci pridobili predmet prodaje, in pooblastilo, da bo na spletni javni dražbi sodeloval tudi v imenu ostalih zainteresiranih kupcev. Urednik objave po pregledu prijave na spletno javno dražbo in preveritvi plačila varščine zainteresiranega kupca njegovo prijavo potrdi ali zavrne, o čemer je zainteresirani kupec obveščen znotraj sistema portala e-dražbe. Pri zavrnitvi prijave se navede tudi razlog zavrnitve.

Po potrjeni prijavi se dražitelju znotraj sistema portala e-dražbe dodeli enolični znak, s katerim anonimno sodeluje pri izbrani spletni javni dražbi.

Potek spletne javne dražbe. Spletna javna dražba se začne samodejno, ko nastopi čas, določen v odredbi o prodaji ali v oklicu spletne javne dražbe za njen začetek, in traja toliko časa, kolikor je določeno v odredbi o prodaji ali v oklicu spletne javne dražbe. Dražitelj zvišuje izklicno ceno ali trenutno najugodnejšo ponudbo najmanj s korakom draženja, določenim v odredbi o prodaji ali v oklicu spletne javne dražbe. Če korak draženja ni določen, lahko zvišuje za poljubni znesek. Tekom spletne javne dražbe je dražitelj znotraj sistema portala e-dražbe seznanjen z vsakokratno najboljšo ponudbo in s tem, ali je njegova ponudba najboljša. Če je ponudba dana 2 minuti pred iztekom spletne javne dražbe se trajanje spletne javne dražbe (vsakokrat) podaljša za dodatni 2 minuti.

Poročilo o poteku spletne javne dražbe. Po končani spletni javni dražbi se samodejno izdela poročilo o poteku dražbe, ki je dražiteljem znotraj sistema portala e-dražbe na voljo v anonimizirani obliki, urednikom objave pa v neanonimizirani obliki.

Prodaja pravice - poslovnega deleža družbenika

Izvršba na delež družbenika se opravi z zaznambo sklepa o izvršbi, prodajo deleža in poplačilom upnika iz zneska, dobljenega s prodajo. S sklepom o izvršbi sodišče prepove družbeniku razpolagati z njegovim deležem. Sodišče vroči sklep o izvršbi družbi in ga zaznamuje v sodnem registru. S to zaznambo pridobi upnik zastavno pravico na deležu družbenika z učinki tudi proti tistemu, ki pozneje pridobi ta delež. Za izvršbo na delež družbenika se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o izvršbi na nepremičnine (164. člen ZIZ). Tako kot nepremičnina, se lahko tudi prodaja deleža družbenika opravi na spletni javni dražbi.

2. Tretje osebe, ki lahko vodijo prodajo

Premičnine

Premične stvari prodaja na javni dražbi izvršitelj, ki lahko za draženje stvari lahko na svoje stroške pooblasti izklicatelja, če je to glede na število in kakovost blaga potrebno. Narok za javno dražbo je javen (93. člen ZIZ, 92. člen Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja).

Premičnine se lahko prodajo tudi z neposredno pogodbo med kupcem in izvršiteljem, ali prek osebe, ki opravlja komisijske posle – komisionarja. Način in datum prodaje stvari določi in zabeleži v rubežnem zapisniku izvršitelj takoj po opravljenem rubežu, pri tem pa pazi, da se doseže najugodnejše unovčenje (93. člen ZIZ).

Nepremičnine

Javne dražbe nepremičnin vodijo sodniki. Spletne javne dražbe nepremičnin pa se samodejno vodijo na spletnem portalu SodneDrazbe.si.

3. Vrste dražb, za katere pravila morda ne veljajo v celoti

Drugih vrst dražb slovensko pravo v izvršilnem postopku ne pozna. V stečajnem postopku pa slovenski pravni red poleg možnosti spletne javne dražbe dopušča javno dražbo tako z zviševanjem kot tudi javno dražbo z zniževanjem izklicne cene. Poznani so tudi dodatni načini prodaje premičnin in nepremičnin. Premične stvari se lahko namesto na javni dražbi prodajo z neposredno pogodbo med kupcem in izvršiteljem ali upraviteljem, oziroma prek osebe, ki opravlja komisijske posle (prvi odstavek 93. člena ZIZ). Nepremičnina se proda na javni dražbi, če se upniki, zastavni upniki in upniki zemljiškega dolga do izdaje odredbe o prodaji ne sporazumejo:

  • da se nepremičnina proda na podlagi prodaje z zavezujočim zbiranjem ponudb ali
  • da se nepremičnina v določenem roku proda z neposredno pogodbo (183. člen ZIZ).

4. Informacije o nacionalnih registrih premoženja

Registri premoženja v Sloveniji obstajajo, in sicer:

  • zemljiška knjiga glede lastninske pravice in drugih stvarnih pravic na nepremičninah,
  • register motornih vozil,
  • slovenski ladijski register,
  • register zrakoplovov,
  • register nematerializiranih vrednostnih papirjev
  • register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin, register transakcijskih računov,
  • register prejemnikov plač in drugih osebnih prejemkov (npr. pokojnin).

Navedeni registri se vodijo v elektronski obliki. Za vsakega od njih je pristojna posebna inštitucija.

Dostop do teh registrov ima vsakdo, ki izkaže pravni interes (šesti odstavek 4. člena ZIZ). Upnik lahko izkaže pravni interes z izvršilnim naslovom (npr. izvršljivo sodbo), s katero je dolžniku naloženo, da poravna upnikovo terjatev. V takem primeru lahko upnik upravljalca registra zaprosi za pridobitev informacij o dolžnikovem premoženju. Do mnogih od teh registrov imajo sodišča elektronski dostop.

Za pridobitev informacij iz registrov ni treba plačati sodne takse, določeni upravljalci zbirk podatkov (registrov) pa od upnikov zahtevajo plačilo manjšega nadomestila (npr. Zavod za zdravstveno zavarovanje, ki vodi register izplačevalcev plač in drugih osebnih prejemkov (npr. pokojnin) zahteva plačilo 4,00 EUR za pridobitev informacije o dolžnikovi zaposlitvi). Takšno plačilo je mogoče opraviti tudi elektronsko.

5. Informacije o zbirkah podatkov, s pomočjo katerih lahko upniki ugotovijo premoženje in terjatve dolžnikov

Upravljavec podatkov ali zbirk podatkov je podlagi šestega odstavka 4. člena ZIZ dolžan upniku, ki izkaže pravni interes (npr. predloži izvršilni naslov), na njegovo zahtevo posredovati informacije o dolžnikovem premoženju, npr. :

  • Zavod za zdravstveno zavarovanje posreduje podatke o izplačevalcih plače in drugih osebnih prejemkov (npr. pokojnin),
  • Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) posreduje podatke iz registra transakcijskih računov,
  • Centralna klirinško depotna družba d.d (KDD) posreduje podatke iz registra nematerializiranih vrednostnih papirjev,
  • sodišče, ki vodi sodni register, posreduje podatke o deležih v gospodarski družbi ali drugi udeležbi v pravni osebi. Vpogled v sodni register je mogoč tudi elektronsko preko spleta,
  • sodišče, ki vodi zemljiško knjigo, posreduje podatke o nepremičninah, na katerih ali glede katerih ima dolžnik premoženjske pravice,
  • Ministrstvo za notranje zadeve posreduje podatke iz evidence registriranih motornih in priklopnih vozil,
  • Uprava Republike Slovenije za pomorstvo posreduje podatke iz registra čolnov (t.j. plovil, krajših od 24 metrov),
  • Javna agencija za civilno letalstvo posreduje podatke iz registra zrakoplovov.

Do večine registrov dostopa upnik tako, da zaprosi upravljalca registra za informacije o dolžnikovem premoženju. Do nekaterih registrov (npr. sodnega registra) lahko upnik dostopa tako, da vanj vpogleda elektronsko (preko spleta).

Za pridobitev informacij o dolžnikovem premoženju ni potrebno zastopanje po odvetniku niti se ne plača taksa državi. Vendar nekateri upravljalci zbirk podatkov zahtevajo manjše nadomestilo (npr. Zavod za zdravstveno zavarovanje zahteva plačilo 4,00 EUR za informacije o dolžnikovi zaposlitvi). Nadomestilo je mogoče plačati elektronsko.

6. Informacije o spletnih sodnih dražbah

Sodne dražbe nepremičnin in pravic v izvršilnem postopku se od 1. februarja 2021 dalje na podlagi Odredbe o izpolnitvi tehničnih pogojev za uporabo spletnega iskalnika prodaj in izvajanje spletnih javnih dražb nepremičnin v izvršilnih postopkih (Uradni list Republike Slovenije, št. 3/2021) praviloma izvajajo preko spleta po pravilih, določenih v Pravilniku o objavah prodaj v spletnem iskalniku in spletnih javnih dražbah v izvršilnih postopkih (Uradni list Republike Slovenije, št. 195/2020).

Dostop do podatkov o predmetih prodaje je brezplačen, s prijavo preko sistema SI-PASS (več informacij je na voljo na povezavi https://www.si-trust.gov.si/sl/si-pass/) pa je udeležba možna ne glede na trenutno lokacijo udeleženca dražbe ter zagotavlja njegovo anonimnost.

Dostop do spletnega mesta je na voljo na povezavi https://sodnedrazbe.si/.

Zadnja posodobitev: 19/04/2022

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.