

Poišči informacije po področjih
V skladu s členom 128 zakonika o družini in skrbništvu je „preživninska obveznost“ obveznost, naložena krvnim sorodnikom v ravni vrsti ter bratom ali sestram, da zagotovijo sredstva za preživljanje (vključno z oblačili, hrano, nastanitvijo, gorivom in zdravili) in po potrebi tudi za vzgojo (vključno s skrbjo za telesni in duševni razvoj ter zagotavljanjem dostopa do izobraževanja in kulture).
„Preživnina“ je podpora v denarju ali v naravi. V primeru otrok zajema tudi osebno prizadevanje za njihovo vzgojo in delo v skupnem gospodinjstvu v skladu s preživninsko obveznostjo.
„Preživninski zahtevek“ je pravica osebe, da od druge osebe zahteva izpolnitev preživninske obveznosti.
Preživninska obveznost praviloma izhaja iz različnih vrst družinskih razmerij. Poljsko pravo razlikuje med naslednjimi vrstami preživninskih obveznosti glede na vrsto družinskega razmerja:
1. preživninska obveznost med sorodniki (posebna oblika te obveznosti je preživnina za otroka): v primeru sorodnikov so do preživnine upravičene le osebe v finančnih težavah. Starši morajo plačevati preživnino za otroke, ki se še ne morejo preživljati sami, razen če prihodki od otrokovega premoženja zadostujejo za njegovo preživljanje in vzgojo. Otroci, starejši od 18 let, niso več upravičeni do preživnine, razen če želijo nadaljevati izobraževanje in njihovi dotedanji dosežki upravičujejo takšno izbiro ali če je treba preživninsko obveznost ohraniti zaradi otrokovega zdravstvenega stanja ali osebnega položaja. Poleg tega staršem ni treba plačevati preživnine za otroke, ki so starejši od 18 let in so pripravljeni za zaposlitev, pa kljub temu nadaljujejo izobraževanje, vendar ga nato opustijo, ne napredujejo dovolj, imajo nezadostne ocene in ne opravijo izpitov v določenih rokih ter zato ne dokončajo študija v času, predvidenem za njihov študijski program.
Če preživnine ni mogoče pridobiti ali če so s pridobitvijo povezane prevelike težave, se lahko plačevanje preživnine odredi drugim sorodnikom (npr. otrokovim starim staršem, ki so starši preživninskega zavezanca, ki se skriva);
2. preživninska obveznost, ki izhaja iz posvojitve: če se s posvojitvijo ustvari le razmerje med posvojiteljem in posvojencem, ima preživninska obveznost posvojitelja do posvojenca prednost pred preživninsko obveznostjo posvojenčevih prednikov in bratov ali sester do navedene osebe, medtem ko je preživninska obveznost posvojenca do njegovih prednikov in bratov ali sester zadnja na vrsti. Sicer se za posvojenca uporabljajo pravila iz točke 1;
3. preživninska obveznost med nekrvnimi sorodniki (mačeha, očim, pastorki): do preživnine so upravičene le osebe, ki imajo finančne težave, in le, če je naložitev preživninske obveznosti v zadevnih okoliščinah v skladu s splošno sprejetimi družbenimi pravili. V skladu s poljsko zakonodajo in sodno prakso „finančne težave“ pomenijo, da oseba ne more svojih razumnih potreb zadovoljiti z lastnimi sredstvi in lastnim prizadevanjem;
4. preživninska obveznost med zakoncema med zakonsko zvezo: družinski člani lahko zahtevajo pravico do „enakega življenjskega standarda“ za vse družinske člane. V skladu s členom 27 zakonika o družini in skrbništvu morata oba zakonca v skladu s svojimi zmožnostmi ter zaslužkom in finančnimi zmožnostmi pomagati izpolnjevati potrebe družine, ki sta jo ustvarila s svojim razmerjem. Za to obveznost se lahko šteje, da je v celoti ali delno izpolnjena tudi z osebnim prizadevanjem za vzgojo otrok in skrb za skupno gospodinjstvo;
5. preživninska obveznost med zakoncema po prenehanju zakonske zveze: če je bilo ugotovljeno, da je za nevzdržnost zakonske zveze odgovoren le eden od zakoncev in se zaradi razveze zakonske zveze bistveno poslabša finančni položaj drugega zakonca, lahko zadnjenavedeni zahteva izpolnitev svojih razumnih potreb, čeprav nima finančnih težav. V drugih primerih lahko zakonec, ki ima finančne težave, od nekdanjega zakonca zahteva preživnino sorazmerno s svojimi razumnimi potrebami ter dohodki in finančnimi zmožnostmi nekdanjega zakonca. Preživninska obveznost do zakonca preneha, ko ta sklene novo zakonsko zvezo. Če pa mora preživnino plačevati razvezani zakonec, za katerega je bilo ugotovljeno, da ni bil odgovoren za nevzdržnost zakonske zveze, preživninska obveznost preneha pet let po izdaji odločbe o razvezi zakonske zveze, razen če sodišče določeno petletno obdobje na zahtevo osebe, upravičene do preživnine, zaradi izjemnih okoliščin podaljša;
6. preživninska obveznost očeta zunajzakonskega otroka do otrokove matere: oče, ki ni materin mož, mora v skladu s svojim položajem prispevati k stroškom, povezanim z nosečnostjo in porodom, in tri mesece k stroškom preživljanja matere v obdobju okrog poroda. Če obstajajo pomembni razlogi, lahko mati zahteva, naj oče k stroškom preživljanja prispeva več kot tri mesece.
Starši so dolžni plačevati preživnino za otroke, ki se še ne morejo preživljati sami. Ker se morajo otroci šolati do 18. leta, so navadno upravičeni do preživnine do polnoletnosti ali celo, dokler ne končajo magistrskega študija ali višjega poklicnega usposabljanja.
Nadomestila se iz državnega preživninskega sklada plačujejo upravičenim osebam, dokler ne dopolnijo 18 let. Take osebe so do nadomestil upravičene do 25. leta starosti, če nadaljujejo izobraževanje v šolah ali visokošolskih ustanovah, in za nedoločen čas, če jim je bila priznana težka invalidnost.
Da, mogoči so naslednji primeri:
Zahtevek je oproščen sodne takse. Vendar pa mora izpolnjevati zahteve za procesno pisanje, tj. vključevati mora ime sodišča, na katero je naslovljen; imena in priimke strank, njihovih zakonitih zastopnikov in pooblaščencev; vrsto procesnega pisanja; jasen opis zahteve; vrednost terjatve; opis dejstev, ki upravičujejo zahtevo in po potrebi tudi pristojnost sodišča; podpis stranke ali njenega zakonitega zastopnika ali pooblaščenca (priloženo mora biti pooblastilo za zastopanje); seznam prilog; kraje stalnega prebivališča ali sedežev strank, njihovih zakonitih zastopnikov in pooblaščencev ter opis terjatve. Nadaljnja procesna pisanja morajo vsebovati številko zadeve.
Zahtevek za preživnino lahko v imenu preživninskega upravičenca vložijo:
Mladoletnike, ki so upravičeni do preživnine, zastopajo njihovi zakoniti zastopniki. Vendar morajo otroci po dopolnitvi polnoletnosti nastopati sami.
Preživninskega upravičenca ne more zastopati njegov zunajzakonski partner ali znanec, razen če je to ena od zgoraj navedenih oseb.
V skladu z zakonikom o pravdnem postopku so za preživninske zadeve stvarno pristojna okrajna sodišča. Krajevna pristojnost se določi glede na kraj stalnega prebivališča preživninskega upravičenca ali kraj stalnega prebivališča toženca. Sodišča, ki so pristojna za posamezne občine, so določena v uredbi ministra za pravosodje z dne 28. decembra 2018 o določitvi sedežev in pristojnosti pritožbenih, okrožnih in okrajnih sodišč ter obsega njihove pristojnosti (Uradni list 2018, točka 2548).
Okrožna sodišča so pristojna v zadevah v zvezi s priznanjem odločb sodišč držav članic EU na Poljskem (člen 11511(1) zakonika o pravdnem postopku), če je bila odločba izdana, preden je za državo, v kateri je bila izdana, postal zavezujoč Haaški protokol z dne 23. novembra 2007 o pravu, ki se uporablja za preživninske obveznosti (UL L 331, 16.12.2009, str. 17).
V skladu s členom 115314 spremenjenega zakonika o pravdnem postopku v Republiki Poljski obstajajo naslednji izvršilni naslovi:
Zastopanje po odvetniku v preživninskih zadevah ni potrebno. Stranke lahko dejanja opravljajo same ali prek poklicnih zastopnikov.
Glej točki 7 in 20 za podrobne informacije o možnosti postavitve odvetnika po uradni dolžnosti, ki bo deloval v imenu preživninskega upravičenca.
Po poljskem pravu sta stranka, ki zahteva preživnino, in toženec v zadevi v zvezi z zmanjšanjem preživnine oproščena sodnih stroškov (člen 96(1)(2) zakona z dne 28. julija 2005 o sodnih stroških v civilnih zadevah (Uradni list 2005, št. 167, točka 1398, kakor je bil spremenjen)). Take osebe so sodnih stroškov oproščene v celoti, kar pomeni, da ne plačajo nobenih sodnih stroškov, stroškov pritožbe ali izvršitve.
Poleg tega lahko oseba, ki je oproščena plačila sodnih stroškov, vloži prošnjo za pravno pomoč v obliki storitev odvetnika, ki se imenuje po uradni dolžnosti. Če je prošnja za imenovanje odvetnika odobrena, odvetniške nagrade plača nasprotna stranka. Če zadevna oseba ne uspe v zadevi, se odvetniške nagrade plačajo iz državne blagajne.
Pravice državljanov držav članic v zvezi s tem so urejene z zakonom z dne 17. decembra 2004 o pravici do pomoči v pravdnih postopkih, ki potekajo v državah članicah Evropske unije, in pravici do pomoči za sporazumno rešitev spora pred začetkom pravdnega postopka (Uradni list 2005, št. 10, točka 67).
Višina preživnine je odvisna od pridobitnih in finančnih zmožnosti preživninskega zavezanca ter razumnih potreb preživninskega upravičenca. Razumne potrebe preživninskega upravičenca vključujejo vse, kar potrebuje za preživetje ne le v materialnem smislu, ampak tudi v nematerialnem (kulturne in duhovne potrebe). Potrebe mladoletnikov vključujejo tudi stroške, povezane z njihovo vzgojo. Pri oceni pridobitnih in finančnih zmožnosti preživninskega zavezanca se ne upošteva dohodek, ki ga dejansko zasluži, ampak dohodek, ki bi ga lahko zaslužil, če bi popolnoma izkoristil svoje pridobitne zmožnosti. To pomeni, da se lahko celo brezposelni osebi brez rednih dohodkov odredi plačilo preživnine in da bo opravljena izvršba za plačilo preživnine.
Če se okoliščine spremenijo, se lahko zahteva sprememba odločbe sodišča ali sporazuma o preživnini. Takšno spremembo lahko zahteva katera koli stranka v preživninskem razmerju. Glede na dejanske okoliščine lahko stranka zahteva ukinitev preživninske obveznosti ali povišanje ali znižanje zneska preživnine. Višina preživnine se lahko spremeni, če se razumne potrebe preživninskega upravičenca ali pridobitna zmožnost preživninskega zavezanca povečajo ali zmanjšajo.
Na Poljskem ni določen fiksni znesek preživnine niti se preživnina ne izračuna kot fiksni delež dohodkov preživninskega zavezanca. Leta 2014 je minimalna plača znašala 1 680 PLN (približno 400 EUR) bruto. Leta 2013 so povprečni mesečni osebni prejemki znašali 3 650 PLN (približno 900 EUR) bruto. Leta 2015 je minimalna plača znašala 1 750 PLN bruto, leta 2016 1 850 PLN bruto, leta 2019 pa znaša 2 250 PLN bruto. V praksi sodišča večinoma dodelijo preživnino v višini od 300 PLN do 1 000 PLN na mesec na otroka. Višina preživnine ni predmet samodejne indeksacije glede na starost otroka ali stopnjo inflacije.
Preživnino mora plačevati oseba, ki je v izvršljivi odločbi imenovana za preživninskega zavezanca. Preživnina, dodeljena na Poljskem, se praviloma plačuje v poljskih zlotih zakonitemu zastopniku mladoletnika (v denarju ali z bančnim nakazilom) vsak mesec, običajno do 10. v mesecu. V primeru zamude pri plačilu so v sodnih odločbah navedene zakonske obresti (od leta 2008 po 13-odstotni letni stopnji) na neporavnani znesek (glej informacije o zakonskih obrestih, ki jih je zagotovila Poljska).
Praviloma torej preživninsko obveznost nosi izključno preživninski zavezanec. Če zadevna oseba preživnine ne plačuje prostovoljno, lahko preživninski upravičenec pri pristojnem izvršilnem organu (navadno sodnem izvršitelju) zahteva začetek postopka izvršbe. Izvršba se lahko začne tudi po uradni dolžnosti na zahtevo sodišča prve stopnje, ki je izdalo odločbo o višini preživnine. Poleg tega lahko preživninski upravičenec nalog za izvršbo predloži na delovnem mestu preživninskega zavezanca ali v ustanovi, ki preživninskemu zavezancu izplačuje pokojnino, ter zahteva, naj se dolgovana preživnina odšteje od zneskov, ki se izplačujejo preživninskemu zavezancu. Taka zahteva je za plačilno agencijo zavezujoča.
Za izvršbo na nepremičnine preživninskega zavezanca je potreben ločen zahtevek.
Če preživninski zavezanec preživninske obveznosti ne izpolnjuje prostovoljno, ga je mogoče k temu prisiliti (glej točko 9).
Poleg tega je vztrajno neplačevanje preživnine v skladu s členom 209 kazenskega zakonika (Uradni list 1997, št. 88, točka 553) kaznivo dejanje, za katero se lahko izrečejo denarna kazen, ukrepi brez odvzema prostosti ali zaporna kazen do dveh let. Kaznivo dejanje se preganja na zahtevo žrtve, ustanove socialnega varstva ali organa, pristojnega za ukrepanje zoper preživninskega zavezanca. Če so bili žrtvi odobreni ustrezni družinski prejemki ali nadomestila, ki se plačajo v primeru neizvršitve plačila preživnine, se pregon začne po uradni dolžnosti.
Člen 5(3b)(2)(5) zakona z dne 7. septembra 2007 o pomoči preživninskim upravičencem (Uradni list 2007, št. 192, točka 1378) določa, da lahko pristojni organ zahteva odvzem vozniškega dovoljenja preživninskemu zavezancu.
Če izvršba ni uspešna, lahko sodni izvršitelj predlaga, naj se preživninski zavezanec vpiše v register plačilno nesposobnih dolžnikov.
V skladu s členom 1083(2) zakonika o pravdnem postopku se lahko neporavnana plačila preživnine v celoti pokrijejo z rubežem denarnih sredstev na bančnem računu.
V skladu s členom 833(1) zakonika o pravdnem postopku so osebni prejemki iz delovnega razmerja predmet izvršbe v obsegu, določenem v delovnem zakoniku. Praviloma se lahko zarubi 60 % plače. Zarubijo se lahko tudi do tri petine zneskov, dodeljenih iz državne blagajne za posebne namene, zlasti štipendije in podpora (člen 831(1)(2) zakonika o pravdnem postopku).
Poleg tega je v skladu s členom 829 zakonika o pravdnem postopku iz izvršbe izvzeto naslednje:
Minister za pravosodje bo v posvetovanju z ministrom za kmetijstvo in ministrom za finance z uredbo določil, kateri predmeti, ki pripadajo kmetu, ne morejo biti predmet izvršbe (člen 830).
Poleg tega člen 831 zakonika o pravdnem postopku določa, da zlasti dajatve socialne pomoči v smislu zakona z dne 12. marca 2004 o socialni pomoči (Uradni list 2013, točka 182, kakor je bil spremenjen) in terjatve za preživninskega zavezanca iz državnega proračuna ali nacionalnega zdravstvenega sklada (Narodowy Fundusz Zdrowia) za opravljanje zdravstvenih storitev v smislu zakona z dne 27. avgusta 2004 o dajatvah za zdravstveno varstvo, ki se financirajo iz javnih sredstev (Uradni list 2008, št. 164, točka 1027, kakor je bil spremenjen), preden so take dajatve zagotovljene, niso predmet izvršbe do 75 % posameznega plačila, razen če so to terjatve zaposlenih pri preživninskem zavezancu ali ponudnikov storitev iz člena 5(41)(a) in (b) zakona z dne 27. avgusta 2004 o dajatvah za zdravstveno varstvo, ki se financirajo iz javnih sredstev.
Člen 137(1) zakonika o družini in skrbništvu določa, da preživninski zahtevki zastarajo v treh letih.
Člen 121(1) civilnega zakonika določa, da zastaralni rok ne začne teči, če je že začel teči, pa se ustavi za zahtevke otrok zoper starše za čas trajanja starševske odgovornosti.
Če preživninski zavezanec dvomi o veljavnosti preživninske obveznosti do odraslega otroka, lahko sodni izvršitelj od vložnika zahtevka zahteva, naj predloži potrdilo o tem, da se še vedno šola, da nima dohodkov ali da se zdravi ter da torej še vedno potrebuje finančno pomoč preživninskega zavezanca.
Kot je navedeno v točki 4, lahko zahtevek za dodelitev preživnine v imenu preživninskega upravičenca med drugim vložijo vodje centrov za socialno pomoč, nekatere socialne organizacije, predstavniki lokalnih upravnih organov za socialno pomoč in v nekaterih primerih tudi državni tožilci. Ti subjekti lahko vložniku pomagajo tudi tako, da sodelujejo v postopku za preživnino, ki že poteka. Njihova vloga pri tem je pomagati preživninskemu upravičencu v postopku pred sodiščem.
Okrožna sodišča pomagajo preživninskim upravičencem vložiti zahtevke za izterjavo preživnine v tujini.
V zakonu z dne 7. septembra 2007 o pomoči preživninskim upravičencem (Uradni list 2009, št. 1, točka 7, kakor je bil spremenjen) so določena pravila za državno pomoč preživninskim upravičencem v primerih, v katerih izvršba ni uspešna.
Nadomestila iz preživninskega sklada se lahko pridobijo samo, če družinski dohodek na osebo ne presega 725 PLN (približno 170 EUR) na mesec. Od 1. julija 2019 bo ta znesek 800 PLN (člen 9(2)). Prošnja se vloži pri občinskem ali mestnem uradu, ki je pristojen v kraju stalnega prebivališča preživninskega zavezanca.
Če pa upravičenec do predplačila preživnine živi v ustanovi, ki zagotavlja celovito oskrbo (npr. centru za socialno pomoč, vzgojno-izobraževalni ustanovi, prevzgojnem domu za mladoletnike ali centru za pridržanje), ali pri rejniški družini, če je sklenil zakonsko zvezo ali ima otroka in je upravičen do družinske dajatve, se mu predplačilo ne dodeli.
Ta zakon se uporablja le, če preživninski upravičenec v obdobju, ko so dodeljena predplačila, prebiva na Poljskem.
Več informacij je na voljo na naslovu: http://www.mpips.gov.pl/wsparcie-dla-rodzin-z-dziecmi/fundusz-alimentacyjny/swiadczenia-z-funduszu-alimentacyjnego/.
Če ima preživninski zavezanec stalno prebivališče v tujini, preživninski upravičenec pa na Poljskem, okrožno sodišče, pristojno v kraju stalnega prebivališča preživninskega upravičenca, pomaga preživninskemu upravičencu vložiti zahtevek za preživnino. V okviru te pomoči mu zagotovi vse potrebne informacije in pomoč pri izpolnjevanju potrebnih dokumentov ter preveri, ali je zahtevek formalno pravilen.
Da.
Del A zahteve, predložene na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 4/2009 z dne 18. decembra 2008 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter sodelovanju v preživninskih zadevah, izpolni okrožno sodišče.
Okrožno sodišče |
Naslov za korespondenco |
Tel.: +48 |
Faks: +48 |
E-naslov: |
Okrožno sodišče v Białystoku |
ul. Marii Skłodowskiej-Curie 1 15-950 Białystok |
85 7459220 |
85 7424640 |
|
Okrožno sodišče v Bielsko-Białi |
ul. Cieszyńska 10 43-300 Bielsko-Biała |
33 4990424 33 4990488 |
33 4990488 |
|
Okrožno sodišče v Bydgoszczu |
ul. Wały Jagiellońskie 2 85-128 Bydgoszcz |
52 3253155 |
52 3253255 |
|
Okrožno sodišče v Čenstohovi |
ul. Dąbrowskiego 23/35 42-200 Częstochowa |
34 3684425 |
34 3684427 34 3684708 |
|
Okrožno sodišče v Elblągu |
pl. Konstytucji 1 82-300 Elbląg |
55 6112409 55 6112408 |
55 6112215 |
|
Okrožno sodišče v Gdansku |
ul. Nowe Ogrody 30/34 80-803 Gdańsk |
58 3213141 58 3213119 |
58 3213140 58 3213119 |
|
Okrožno sodišče v Gliwicah |
ul. Kościuszki 15 44-100 Gliwice |
32 3380052 |
32 3380102 |
|
Okrožno sodišče v Gorzówu Wielkopolskem |
ul. Mieszka I 33 66-400 Gorzów Wielkopolski |
95 7256718 |
95 7202807 95 7256790 |
|
Okrožno sodišče v Jelenii Góri |
ul. Wojska Polskiego 56 58-500 Jelenia Góra |
75 6415113 |
75 6415113 |
|
Okrožno sodišče v Kaliszu |
al. Wolności 13 62-800 Kalisz |
62 7657700 |
62 7574936 |
|
Okrožno sodišče v Katovicah |
ul. Francuska 38 40-028 Katowice |
32 6070183 32 6070498 |
32 6070184 32 6070211 |
|
Okrožno sodišče v Kielcah |
ul. Seminaryjska 12 a 25-372 Kielce |
41 3402320 41 3402320 |
41 3402320 41 3402320 |
|
Okrožno sodišče v Koninu |
ul. Energetyka 5 62-510 Konin |
63 2451443 63 2423022 +172 |
63 2426569 |
|
Okrožno sodišče v Koszalinu |
ul. Waryńskiego 7 75-541 Koszalin |
94 3428750 |
94 3428897 |
|
Okrožno sodišče v Krakovu |
ul. Przy Rondzie 7 31-547 Kraków |
12 6195697 12 6195241 12 6195648 12 6195648 |
12 6195373 |
|
Okrožno sodišče v Krosnem |
ul. Sienkiewicza 12 38-400 Krosno |
13 4373671 |
13 4373673 |
|
Okrožno sodišče v Legnici |
ul. Złotoryjska 40 59-220 Legnica |
76 7225936 |
76 7225936 76 7225912 |
|
Okrožno sodišče v Lublinu |
ul. Krakowskie Przedmieście 43 20-076 Lublin |
81 4601004 |
81 4601004 |
|
Okrožno sodišče v Łomżi |
ul. Dworna 16 18-400 Łomża |
86 2163807 |
86 2166753 |
|
Okrožno sodišče v Lodžu |
pl. Dąbrowskiego 5 90-921 Łódź |
42 6778799 |
42 6778978 |
|
Okrožno sodišče v Nowem Sączu |
ul. Pijarska 3 33-300 Nowy Sącz |
18 4482145 |
||
Okrožno sodišče v Olsztyn |
Ul. Dąbrowszczaków 44A 10-001 Olsztyn |
89 5216049 |
89 5216160 |
|
Okrožno sodišče v Opolu |
pl. Daszyńskiego 1 45-064 Opole |
77 5418134 |
||
Okrožno sodišče v Ostrolęki |
ul. Gomulickiego 5 07-410 Ostrolęka |
29 7650130 |
29 7650181 |
|
Okrožno sodišče v Piotrkówu Trybunalskem |
ul. Słowackiego 5 97-300 Piotrków Trybunalski |
44 6494121 44 6494159 |
44 6478919 |
|
Okrožno sodišče v Płocku |
pl. Narutowicza 4 09-404 Płock |
24 2697220 24 2697220 24 2697364 |
24 2625253 |
|
Okrožno sodišče v Poznańu |
al. Marcinkowskiego 32 61-745 Poznań |
61 8566205 |
61 8528751 |
|
Okrožno sodišče v Przemyślu |
ul. Konarskiego 6 37-700 Przemyśl |
16 6761336 |
16 6761353 |
|
Okrožno sodišče v Radomu |
ul. Marszałka J. Piłsudskiego 10 26-600 Radom |
48 3680288 |
48 3680287 |
|
Okrožno sodišče v Rzeszówu |
pl. Śreniawitów 3 35-959 Rzeszów |
17 8756394 |
17 8756349 |
|
Okrožno sodišče v Siedlcah |
ul. Sądowa 2 08-110 Siedlce |
25 6407846 |
25 6407812 |
|
Okrožno sodišče v Sieradzu |
al. Zwycięstwa 1 98-200 Sieradz |
43 8266650 43 8266607 43 8271287 |
43 8271014 |
|
Okrožno sodišče v Słupsku |
ul. Zamenhofa 7 76-200 Słupsk |
59 8469422 59 8469424 |
59 8469424 |
rzecznik.prasowy@slupsk.so.gov.pl |
Okrožno sodišče v Suwalkah |
ul. Waryńskiego 45 16-400 Suwalki |
87 5631213 |
87 5631303 |
|
Okrožno sodišče v Szczecinu |
ul. Kaszubska 42 70-952 Szczecinu |
91 4830147 91 4830170 91 4830170 |
91 4830170 91 4830170 91 4830170 |
|
Okrožno sodišče v Świdnici |
pl. Grunwaldzki 14 58-100 Świdnica |
74 8518287 |
71 8518270 |
|
Okrožno sodišče v Tarnobrzegu |
ul. Sienkiewicza 27 39-400 Tarnobrzeg |
15 8234880+425 |
||
Okrožno sodišče v Tarnówu |
ul. J. Dąbrowskiego 27 33-100 Tarnów |
14 6887409 |
||
Okrožno sodišče v Torunju |
ul. Piekary 51 87-100 Toruń |
56 6105609 |
||
Okrožno sodišče v Varšavi |
al. Solidarności 127 00-951 Warszawa |
22 4401154 |
22 6544411 |
|
Okrožno sodišče za Varšavo-Prago v Varšavi |
al. Solidarności 127 00-951 Warszawa |
22 4404040 |
22 4401066 |
|
Okrožno sodišče v Włocławku |
ul. Wojska Polskiego 22 87-800 Włocławek |
54 4120353 |
54 4118575 |
|
Okrožno sodišče v Vroclavu |
ul. Sądowa 1 50-950 Wrocław |
71 3704391 |
71 3704391 |
|
Okrožno sodišče v Zamośću |
ul. Akademicka 1 22-400 Zamość |
84 6382970 84 6393359 |
84 6382970 84 6393359 |
|
Okrožno sodišče v Zieloni Góri |
pl. Słowiański 1 65-958 Zielona Góra |
68 3220221 |
68 3220193 |
15 Če sem v drugi državi, preživninski zavezanec pa je v tej državi članici:
S členom 55 Uredbe Sveta (ES) št. 4/2009 z dne 18. decembra 2008 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter sodelovanju v preživninskih zadevah se ne zahteva, da se morajo zahteve vložiti prek osrednjega organa države, v kateri vložnik prebiva. Zahteve se lahko pošljejo neposredno pristojnemu poljskemu sodišču (formalne zahteve, določene v poglavjih IV in VI Uredbe in zakonu o pravdnem postopku, so tako izpolnjene).
Podatki o organih za pošiljanje so na voljo na naslovu:
http://bip.ms.gov.pl/pl/ministerstwo/wspolpraca-miedzynarodowa/alimenty/.
Organi tujih držav za pošiljanje, navedeni v izjavah, priloženih Uredbi, zagotovijo preživninskemu upravičencu vse potrebne informacije, mu pomagajo pri izpolnjevanju potrebnih dokumentov, preverijo, ali je njegova zahteva formalno pravilna, in jo pošljejo v tujino.
Če sodišče dodeli preživnino in zadeva spada na področje uporabe Uredbe (ES) št. 4/2009, lahko vložnik, ki živi v tujini, uporabi postopek iz te uredbe in vloži zahtevo pri pristojnem organu za pošiljanje v državi, v kateri živi, ali vloži zahtevo za razglasitev izvršljivosti tuje odločbe pri pristojnem sodišču (glej točko 5). Zahteve za izvršbo se vložijo pri uradu katerega koli sodnega izvršitelja.
Če sta Poljska in država, v kateri prebiva vložnik zahteve, pogodbenici konvencije ali dvostranskega sporazuma o priznavanju in izvrševanju sodnih odločb v preživninskih zadevah, se taka pomoč zagotovi v obsegu, določenem v zadevnem sporazumu. Dvostranski sporazumi praviloma določajo neposredno predložitev zahteve poljskemu sodišču ali predložitev temu sodišču prek sodišča v državi, v kateri je bila izdana sodna odločba. V zadnjem primeru se zahteve pošljejo prek osrednjih organov, ki so najpogosteje ministrstvo za pravosodje ali organi, ki spadajo pod Newyorško konvencijo:
http://treaties.un.org/doc/Publication/MTDSG/Volume%20II/Chapter%20XX/XX-1.en.pdf.
Podatki o sodiščih so na voljo na naslovu:
http://bip.ms.gov.pl/pl/rejestry-i-ewidencje/lista-sadow-powszechnych/,
medtem ko so podatki o sodnih izvršiteljih na voljo na naslovu: https://www.komornik.pl/.
Da, od 18. junija 2011.
Ni relevantno.
Pravila, ki se uporabljajo na Poljskem, so določbe zakona z dne 17. decembra 2004 o pravici do pomoči v pravdnih postopkih, ki potekajo v državah članicah Evropske unije (Uradni list 2005, št. 10, točka 67, kakor je bil spremenjen), in Direktive Sveta 2003/8/ES z dne 27. januarja 2003 o izboljšanju dostopa do pravnega varstva v čezmejnih sporih z uvedbo minimalnih skupnih pravil v zvezi s pravno pomočjo pri takih sporih (UL L 26/41, 31.1.2003, str. 90), ki dopolnjujejo določbe zakonika o pravdnem postopku in zakona o sodnih stroških v civilnih zadevah. Stranka, ki upa, da bo dobila posebno obliko pomoči (npr. postavitev odvetnika, prevod listin, povračilo potnih stroškov), mora o tem jasno obvestiti sodišče z uporabo obrazca EU.
Zakon o spremembi zakonika o pravdnem postopku in drugih zakonov (zakon z dne 28. aprila 2011 o spremembi zakonika o pravdnem postopku, zakona o pravici do pomoči v pravdnih postopkih, ki potekajo v državah članicah Evropske unije, in pravici do pomoči za sporazumno rešitev spora pred začetkom pravdnega postopka ter zakona o pomoči preživninskim upravičencem (Uradni list 2011, št. 129, točka 735)), na podlagi katerega lahko poljski osrednji organ organu, ki je pristojen za preživninskega zavezanca, odredi, naj opravi poizvedbo v preživninski zadevi, je bil sprejet 28. aprila 2011.
Če preživninskega zavezanca ali udeleženca ni mogoče najti, ministrstvo za pravosodje opravi vpogled v centralne in lokalne registre (in lahko opravi vpogled v podatkovno zbirko PESEL.SAD), da bi ugotovilo, katero sodišče ali kateri sodni izvršitelj je pristojen, ali da bi odgovorilo na zahtevo za posebne ukrepe. Trenutno niso predvidene spremembe zakonskih podlag, financiranja in osebja osrednjega organa, da bi se zagotovilo izvajanje dejavnosti iz člena 51.
Spletna stran je del portala Tvoja Evropa.
Veseli smo vaših povratnih informacij o uporabnosti informacij.
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.