Izvirna jezikovna različica te strani francoščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.
Opozarjamo, da so že na voljo naslednje jezikovne različice.
Swipe to change

Družinske preživnine

Luksemburg
Vsebino zagotavlja
European Judicial Network
Evropska pravosodna mreža (v civilnih in gospodarskih zadevah)

1 Kaj pomenita izraza „preživnina – preživljanje“ in „preživninska obveznost“? Katere osebe morajo plačati preživnino drugi osebi?

Pravilo, v skladu s katerim „preživnina ni namenjena kritju preteklih terjatev“, pomeni, da so preživnine namenjene kritju sedanjih in prihodnjih potreb, ne pa poplačilu preteklih stroškov. To pravilo ima pravno vrednost izpodbojne domneve, kar pomeni, da se lahko pravilo ne upošteva, če upravičenec predloži dokaz, da se je bil za preživetje prisiljen zadolžiti, da ni ostal nedejaven ali da ni bil sposoben ukrepati.

Preživnine ni mogoče izravnati, razen če naj bi se izravnala s terjatvijo, ki je prav tako preživninski zahtevek.

2 Do katere starosti je otrok upravičen do preživnine? Ali se predpisi za preživljanje mladoletnikov razlikujejo od predpisov za preživljanje odraslih?

3 Naj se za pridobitev preživnine obrnem na pristojni organ ali na sodišče? Kateri so glavni elementi tega postopka?

Vložnik mora načeloma preživninski zahtevek vložiti na mirovnem sodišču (Justice de Paix). Če je preživninski zahtevek povezan z razvezo zakonske zveze ali prenehanjem življenjske skupnosti, o njem odloči okrožno sodišče (Tribunal d‘arrondissement), ki odloča tudi o predlogu za razvezo zakonske zveze ali prenehanje življenjske skupnosti.

4 Ali se zahtevek lahko vloži v imenu sorodnika (če da, do katerega kolena) ali v imenu otroka?

V primeru skrbništva (tutelle) ali varuštva polnoletne nerazsodne osebe (curatelle) lahko zahtevo vloži skrbnik (tuteur) ali varuh (curateur) v imenu starša ali mladoletnega otroka.

Starši, ki imajo pravico do varstva in vzgoje mladoletnega otroka, lahko v njegovem imenu vložijo zahtevo.

Mladoletni otrok nima pravne sposobnosti in ni zmožen sam vložiti zahteve.

5 Če nameravam začeti postopek pred sodiščem, kako ugotovim, katero sodišče je pristojno?

Pri zahtevkih za plačilo ali spremembo preživnine lahko vložnik izbere, ali bo zadevo vložil na sodišču v kraju, kjer ima stalno prebivališče sam, ali v kraju, kjer ima stalno prebivališče zavezanec.

6 Ali moram kot prosilec uporabiti posrednika za začetek postopka pred sodiščem (npr. odvetnika, osrednji ali lokalni organ itd.)? Če ne, kakšen je postopek?

Če zadeva ne vključuje postopka za razvezo zakonske zveze ali prenehanje življenjske skupnosti, lahko vložnik zahtevo vloži na mirovnem sodišču s pozivom, ki ga mora nasprotni stranki vročiti sodni izvršitelj. Za stranke v sporu ni obvezno zastopanje po odvetniku.

Če se preživnina zahteva v okviru postopka za razvezo zakonske zveze ali prenehanje življenjske skupnosti, se zadeva vloži na okrožnem sodišču s pozivom, ki ga mora nasprotni stranki vročiti sodni izvršitelj. Za stranke v sporu je obvezno zastopanje po odvetniku.

Vsekakor mora vložnik sodniku predložiti vse dokumente, ki dokazujejo njegove potrebe, kot so obračunski listi, potrdilo o neobdavčitvi, potrdilo o brezposelnosti ali dolgi bolezni, stanarini, vzdrževanih otrocih ter stroških vzdrževanja in izobraževanja, kreditih itd.

7 Ali moram za začetek postopka plačati sodno takso? Če da, koliko ta znaša? Če so moja finančna sredstva nezadostna, ali lahko dobim brezplačno pravno pomoč?

Med stroški, ki jih je treba upoštevati v primeru sodnega postopka, je treba navesti sodne stroške in stroške postopka, ki jih mora (v celoti ali delno) plačati neuspela stranka. V nekaterih primerih je treba plačati tudi odvetniško nagrado.

Osebe, za katere se po luksemburškem pravu šteje, da nimajo zadostnega dohodka, lahko prejmejo pravno pomoč. V ta namen morajo izpolniti vprašalnik, ki je na voljo pri osrednji službi za socialno delo, in ga poslati krajevno pristojnemu predsedniku odvetniške zbornice, ta pa nato sprejme odločitev.

Pravna pomoč zajema vse stroške za sodne organe, postopke ali listine, za katere je bila dodeljena. Zajema na primer kolkovino in vpisnino, pisarniško pristojbino, odvetniške nagrade, pristojbine in stroške za sodnega izvršitelja, stroške in honorarje notarjev, stroške in honorarje tehnikov, nadomestila za priče, honorarje prevajalcev in tolmačev, stroške potrdil o vsebini tujega prava (certificats de coutume), potne stroške, pristojbine in stroške za uradne postopke pri vpisih, hipotekah in zastavnih pogodbah ter po potrebi stroške za objavo v časopisih.

8 Kakšno preživnino običajno dodeli sodišče? Kako se izračuna znesek preživnine? Ali lahko sodišče svojo odločitev spremeni, če se spremenijo življenjski stroški ali družinske okoliščine? Če da, kako (npr. s pomočjo sistema samodejne indeksacije)?

  • Vrsta preživnine

Med postopkom in po izdaji odločbe o razvezi zakonske zveze ali prenehanju življenjske skupnosti je preživnina največkrat v obliki mesečnega plačila. Lahko je tudi v obliki enkratnega plačila v obliki denarja ali odstopa blaga v naravi.

Kar zadeva prispevek za otrokovo vzdrževanje in izobraževanje, je lahko preživnina v obliki mesečnega plačila ali obliki celotnega ali delnega neposrednega plačila stroškov za otroka. Poleg tega je lahko preživnina tudi v obliki pravice do uporabe ali nastanitve.

Če oseba, ki mora zagotoviti preživnino, dokaže, da je ne more plačevati, lahko sodišče odredi, naj tistega, ki mu je dolžna plačevati preživnino, sprejme v svoj dom, ga hrani in preživlja.

  • Določitev preživnine

Referenčne preglednice za določitev preživnine ni. Znesek preživnine se izračuna glede na finančna sredstva preživninskega zavezanca in potrebe upravičenca.

  • Indeksacija

Da bi se preživnina prilagodila spremembam življenjskih stroškov, se lahko sodnik odloči, tudi po uradni dolžnosti, naj se preživnina indeksira po zakonsko določeni klavzuli o prilagajanju.

  • Sprememba višine preživnine

Če se spremenijo okoliščine, se lahko preživnina zviša, zniža ali celo ukine. Če se stranki ne sporazumeta, ukinitev ali znižanje naloži sodišče.

Načelo spremenljivosti preživnine glede na potrebe upravičenca in finančna sredstva zavezanca je načelo javnega interesa. To načelo pomeni, da ima sodnik pravico spremeniti višino preživnine, ki sta jo stranki sporazumno določili. To pravico ima sodnik ne le v primeru spremembe zadevnih okoliščin upravičenca in zavezanca, temveč tudi brez kakršne koli spremembe, če se mu zdi znesek nezadosten ali pretiran.

9 Kako in komu se plača preživnina?

Med postopkom in po izdaji odločbe o razvezi zakonske zveze ali prenehanju življenjske skupnosti se preživnina plačuje zakoncu, ki je upravičen do nje.

Prispevek za preživljanjein izobraževanje otroka plačuje eden od staršev drugemu staršu ali osebi, ki ji je bil otrok zaupan. Če je otrok polnoleten, lahko sodnik določi ali se starša dogovorita, naj se prispevek v celoti ali delno plačuje otroku.

10 Če preživninski zavezanec ne plača prostovoljno, kakšen postopek je potrebno sprožiti, da se ga prisili k plačilu?

Če preživninski zavezanec noče plačevati preživnine, ima upravičenec na voljo več načinov, s katerimi ga lahko prisili k temu.

Civilno pravo:

Upravičenec ima na voljo več možnosti:

  • lahko se obrne na sodnika, da pridobi – na račun nekdanjega zakonca in brez poseganja v pravice tretjih oseb – pooblastilo za prejemanje njegovih dohodkov, vključno s pokojnino in rento, ter katerih koli drugih zneskov, ki mu jih morda dolgujejo tretje osebe, v obsegu in pod pogoji, ki jih določi sodnik. V primeru spremenjenih okoliščin se ta odločba spremeni;
  • lahko vloži predlog za običajne izvršilne ukrepe, tj. rubež (na primer na bančnem računu), zaplembo premičnine (avtomobila, nakita itd.) in zaplembo nepremičnine (hiše, zemljišča itd.).

Kazensko pravo:

Upravičenec lahko poda kazensko ovadbo za naslednja kazniva dejanja:

  • zapustitev družine se kaznuje z zaporom od enega meseca do enega leta in denarno kaznijo v višini od 251 do 2 500 EUR ali le z eno od teh kazni (člen 391a kazenskega zakonika (Code pénal)). Tu se domneva, da se preživninski zavezanec v zvezi z upravičencem izogiba delu preživninskih obveznosti ali vsem preživninskim obveznostim, ki so mu naložene s pravom, tako da bodisi zavrača izpolnjevanje obveznosti, čeprav jih je sposoben izpolnjevati, bodisi jih po svoji krivdi ne more izpolnjevati.

Nanaša se na preživninsko obveznost staršev do otrok, obveznost med zakoncema in obveznost posvojiteljev do posvojencev. Kaznivo dejanje zajema tudi odločbo o plačilu odškodnine zaradi materialne in moralne škode, ki jo je povzročila razveza zakonske zveze.

Pred pregonom kaznivega dejanja policist Velikega vojvodstva Luksemburga izroči preživninskemu zavezancu uradno evidentirani obtožni predlog. Če prebivališče preživninskega zavezanca ni znano, se obtožni predlog ne zahteva.

  • Goljufiva plačilna nesposobnost se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do treh let in denarno kaznijo v višini od 500 do 12 500 EUR ali le z eno od teh kazni (člen 391b kazenskega zakonika). Tu se domneva, da je preživninski zavezanec, celo pred sodno odločbo, ustvaril ali poslabšal svojo plačilno nesposobnost bodisi s povečanjem pasive ali zmanjšanjem aktive svojega premoženja bodisi z utajo nekaterih svojih dobrin, da bi se izognil izvršitvi odločbe, ki jo je civilno sodišče izdalo v preživninski zadevi.

V skladu s členom 391b kazenskega zakonika se taka odločba šteje za enakovredno sodni odločbi in sodno potrjenim sporazumom, ki se nanašajo na obveznost plačevanja zneskov, podpore ali prispevkov za stroške zakonske zveze, ter tudi določbe v zvezi s preživnino v sporazumih, sklenjenih pred sporazumno razvezo zakonske zveze.

Tretji odstavek ne velja za kaznivo dejanje, navedeno v členu 391b kazenskega zakonika.

11 Na kratko opišite vse omejitve izvrševanja, zlasti predpise o varstvu preživninskega zavezanca ter o prekluzivnih in zastaralnih rokih v vašem nacionalnem sistemu izvrševanja.

Tožbe za izterjavo zaostalih plačil stalnih in dosmrtnih rent ter preživnin zastarajo po petih letih.

12 Ali obstaja organizacija ali organ, ki mi lahko pomaga v postopku pridobitve preživnine?

Na prošnjo upravičenca lahko državni solidarnostni sklad (Fonds national de solidarité) izterja preživnino, ki je dolgovana zakoncu, predniku ali potomcu. Za zneske, ki jih je treba izterjati, se na sklad prenesejo pravice in jamstva, s katerimi razpolaga upravičenec za izterjavo preživnine. Po vročitvi listin o zneskih, ki jih je treba izterjati, preživninskemu zavezancu mora preživninski zavezanec plačati te zneske predsedniku državnega solidarnostnega sklada.

13 Ali lahko organizacije (vladne ali zasebne) namesto preživninskega zavezanca v celoti ali delno vnaprej plačajo preživnino?

Državni solidarnostni sklad lahko pod nekaterimi pogoji plačuje preživnino namesto preživninskega zavezanca. Upravičenec ali njegov zakoniti zastopnik predloži prošnjo za plačilo predsedniku državnega solidarnostnega sklada.

Predsednik ali njegov zastopnik prošnjo odobri, če upravičenec dokaže, da:

  1. ima stalno prebivališče v tej državi in da sam ali njegov zakoniti zastopnik prebiva v njej že pet let;
  2. je njegova preživnina določena s sodno odločbo, ki je izvršljiva v Velikem vojvodstvu Luksemburg;
  3. celotne ali delne izterjave preživnine ni bilo mogoče doseči z dejansko izvedenim izvršilnim ukrepom v skladu z zasebnim pravom;
  4. je v težkem finančnem položaju.

Čeprav pogoj iz točke (c) ni izpolnjen, se prošnja odobri, če se zdi, da bi bila vložitev predloga za izvršilni ukrep verjetno neuspešna, ali če preživninski zavezanec prebiva v tujini. Za morebitne spore je pristojen mirovni sodnik (juge de paix) v kraju stalnega prebivališča upravičenca, ki mu je treba ugovor predložiti v štiridesetih dneh od vročitve odločitve predsednika.

Upravičenci imajo polno pravico do uveljavljanja pravne pomoči. Od odobritve prošnje do prenehanja plačevanja s strani sklada upravičenec ne more izvesti nobenega ukrepa zoper preživninskega zavezanca za izterjavo preživnine.

14 Če sem v tej državi članici, preživninski zavezanec pa stalno prebiva v drugi državi:

14.1 ali lahko dobim pomoč organa ali zasebne organizacije v tej državi članici?

V skladu z Newyorško konvencijo z dne 20. junija 1956 in Uredbo Sveta (ES) št. 4/2009 z dne 18. decembra 2008 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter sodelovanju v preživninskih zadevah se lahko vložnik, ki ima stalno prebivališče v Luksemburgu, če ima preživninski zavezanec stalno prebivališče v tujini, za pridobitev preživnine obrne na generalnega državnega tožilca (Procureur Général d'Etat).

Generalni državni tožilec kot osrednji organ posreduje zahtevo in priložene dokumente osrednjemu organu države, v kateri ima stalno prebivališče preživninski zavezanec, da lahko navedeni organ upravičencu pomaga pridobiti dolgovano preživnino.

14.2 Če je to mogoče, kako lahko stopim v stik s tem organom ali zasebno organizacijo?

Preživninski upravičenec predloži prošnjo posredovalnemu organu, tj. generalnemu državnemu tožilcu, pri čemer uporabi obrazce, zagotovljene v skladu z Uredbo (ES) št. 4/2009.

Procureur Général dEtat

Cité Judiciaire
Bâtiment CR
L-2080 Luxembourg

15 Če sem v drugi državi, preživninski zavezanec pa je v tej državi članici:

15.1 ali lahko vložim zahtevek neposredno pri takem organu ali zasebni organizaciji v tej državi članici?

Vložnik, ki nima stalnega prebivališča v Luksemburgu, se mora obrniti na osrednji organ države, v kateri ima stalno prebivališče. Ne more se obrniti neposredno na luksemburško organizacijo ali vladno službo.

15.2 Če je to mogoče, kako se lahko obrnem na ta organ ali zasebno organizacijo in kakšno pomoč lahko dobim?

16 Ali to državo članico zavezuje Haaški protokol iz leta 2007?

Da.

17 Če te države članice ne zavezuje Haaški protokol iz leta 2007, kateri predpisi se po pravilih njenega mednarodnega zasebnega prava uporabijo za preživninski zahtevek? Katera so relevantna pravila mednarodnega zasebnega prava?

18 Kakšna so pravila glede dostopa do sodnega varstva v čezmejnih primerih v okviru EU, v skladu s strukturo Poglavja V uredbe o preživninskih obveznostih?

Če je vložena zahteva v skladu z uredbo o preživninskih obveznostih, je pravna pomoč popolnoma brezplačna za preživninske upravičence, mlajše od 21 let, ne glede na določbe nacionalne zakonodaje.

19 Kakšne ukrepe ta država članica sprejme za zagotovitev izvajanja dejavnosti iz člena 51 uredbe o preživninskih obveznostih?

Da bi osrednji organ lahko zagotavljal pomoč, kot je določeno v členu 51 uredbe o preživninskih obveznostih, je Luksemburg 3. avgusta 2011 sprejel zakon o izvajanju te uredbe ter uredbo Velikega vojvodstva o izvajanju členov 2 in 3 navedenega zakona z dne 3. avgusta 2011 (Mémorial A št. 175 z dne 12. avgusta 2011).

Na podlagi teh zakonskih določb ima generalni državni tožilec neposreden dostop do nekaterih podatkovnih zbirk.

Sorodne povezave

Legilux

Zadnja posodobitev: 09/05/2017

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Povratne informacije

S spodnjim obrazcem sporočite svoje pripombe in povratne informacije o našem novem spletišču