Družinske preživnine

Madžarska
Vsebino zagotavlja
European Judicial Network
Evropska pravosodna mreža (v civilnih in gospodarskih zadevah)

1 Kaj pomenita izraza „preživnina – preživljanje“ in „preživninska obveznost“? Katere osebe morajo plačati preživnino drugi osebi?

S preživninsko obveznostjo se običajno nalaga medsebojna odgovornost do sorodnikov:

- starš ima preživninsko obveznost do otroka, otrok pa ima preživninsko obveznost do starša;

- če otrok, ki je upravičen do preživnine, nima starša, ki bi bil zavezan plačevati preživnino zanj, se ta obveznost prenese na bolj oddaljene sorodnike;

- če oseba, ki je upravičena do preživnine, nima otrok, se preživninska obveznost prenese na bolj oddaljene potomce (člen 4:196, od (1) do (4), civilnega zakonika).

Mladoletnike, ki nimajo neposrednega sorodnika, ki bi bil zavezan zanje plačevati preživnino, morajo preživljati starejši sorojenci, če lahko starejši sorojenec preživninsko obveznost izpolni, ne da bi s tem ogrozil svojo zmožnost, da preživlja sebe, svojega zakonca ali zunajzakonskega partnerja ter svoje vzdrževane neposredne sorodnike (člen 4:197 civilnega zakonika).

Zakonca, ki živita skupaj, sta dolžna v svojem gospodinjstvu preživljati vzdrževane mladoletne otroke svojega zakonca (pastorke), ki jih je zakonec pripeljal v skupno gospodinjstvo s soglasjem drugega zakonca (člen 4:198(1) civilnega zakonika).

Pastorek ima preživninsko obveznost do očima ali mačehe, ki potrebuje preživnino, če ga je ta dolgo vzdrževal (člen 4:199(1) civilnega zakonika).

Rejenci imajo preživninsko obveznost do osebe, ki je dolgo skrbela zanje v svojem gospodinjstvu, ne da bi za to zahtevala finančno nadomestilo, in ki ni otrokov biološki starš, posvojitelj ali očim ali mačeha (člen 4:199(2) civilnega zakonika).

Partner zunajzakonske zveze lahko zahteva preživnino od drugega partnerja v primeru prenehanja življenjske skupnosti, zakonec pa lahko zahteva preživnino od drugega zakonca v primeru razveze zakonske zveze, če se partner ali zakonec ne more sam preživljati, vendar ne po svoji krivdi (člen 4:29(1) civilnega zakonika).

V primeru prenehanja življenjske skupnosti lahko nekdanji partner, ki se ne more sam preživljati, vendar ne po svoji krivdi, zahteva preživnino od nekdanjega partnerja, če je njuno razmerje trajajo vsaj eno leto in se je iz tega razmerja rodil otrok (člen 4:86(1) civilnega zakonika).

Obstajata dve obliki „preživnine“: preživnina v naravi in preživnina v denarju.

V primeru mladoletnega otroka „preživninska obveznost“ pomeni, da ima otrokov starš pravico in odgovornost, da skrbi za svojega otroka v družini, ga vzgaja in zagotavlja potrebne pogoje za njegov telesni, kognitivni, čustveni in moralni razvoj, zlasti nastanitev, hrano in oblačila, ter dostop do izobraževanja in zdravstvenega varstva.

Starš, ki skrbi za otroka in živi z njim v istem gospodinjstvu, izpolnjuje otrokove potrebe v naravi, medtem ko starš, ki živi ločeno (ali v istem gospodinjstvu, vendar ne prispeva k preživljanju otroka), otroka vzdržuje predvsem s plačevanjem preživnine.

2 Do katere starosti je otrok upravičen do preživnine? Ali se predpisi za preživljanje mladoletnikov razlikujejo od predpisov za preživljanje odraslih?

Vsi mladoletni otroci (mlajši od 18 let) so upravičeni do preživnine ob domnevi potrebe, ki je določena z zakonom. Otroci, mlajši od 20 let, so prav tako upravičeni do preživnine, če so vključeni v srednješolsko izobraževanje.

Delovno sposobni otroci (stari 18 let ali več), ki nadaljujejo šolanje, so upravičeni do preživnine ne glede na domnevo potrebe, če potrebujejo preživnino, da bi lahko v razumnem obdobju nadaljevali študij. Otrok mora starša nemudoma obvestiti o nameravanem nadaljevanju študija (člen 4:220(1) civilnega zakonika).

Študij vključuje kateri koli program ali usposabljanje, potrebno za pridobitev kvalifikacije, ki je priprava za nadaljnjo poklicno pot, ter dodiplomski ali magistrski študij v okviru visokošolskega ali višjega strokovnega izobraževanja, ki ga otrok redno obiskuje.

V izjemnih primerih so starši lahko zavezani preživljati otroka, starega 25 let ali več, če je to utemeljeno (člen 4:220(5) civilnega zakonika).

Vendar starši nimajo preživninske obveznosti do odraslega otroka, ki študira, če se šteje, da je otrok nevreden preživnine, če po lastni krivdi ne izpolnjuje svojih izobraževalnih in izpitnih obveznosti ali če bi zagotavljanje preživnine ogrozilo zmožnost starša, da preskrbi sebe ali svojega mladoletnega otroka. Za odraslega otroka se prav tako šteje, da je nevreden preživnine, če brez utemeljenega razloga ne ohranja odnosov s staršem, ki ga je obvezen preživljati (člen 4:220(3) in (4) civilnega zakonika).

3 Naj se za pridobitev preživnine obrnem na pristojni organ ali na sodišče? Kateri so glavni elementi tega postopka?

Znesek in oblika preživnine se določita na podlagi sporazuma med upravičencem do preživnine in osebo, ki jo mora plačevati (v primeru preživnine za otroka so to starši). Če takega sporazuma ni, lahko upravičenec zaprosi za sodno odločbo o preživnini. Če se starša ne dogovorita, o preživnini za otroka odloči sodišče.

Sodni postopek za preživnino za mladoletnega otroka lahko uvede skrbstveni organ, sodni postopek za preživnino za starša pa lahko z njegovo privolitvijo uvede pristojni okrožni organ. Sorodniki, ki imajo preživninsko obveznost in preživljajo preživninskega upravičenca ali skrbijo zanj, lahko v lastnem imenu uvedejo sodni postopek zoper druge stranke, ki imajo preživninsko obveznost.

Starš ali drug zakoniti zastopnik otroka, ki je upravičen do preživnine, lahko zaprosi skrbstveni organ za predplačilo preživnine, če je ni bilo mogoče izterjati najmanj zadnjih šest mesecev.

V prošnji je treba navesti, da ni razlogov za zavrnitev predplačila, ter podati razloge in dejstva, ki utemeljujejo prošnjo.

Priložiti ji je treba naslednje dokumente: ustrezna potrdila o dohodkih, pravnomočno sodno odločbo o preživnini za otroka ali dokument, ki dokazuje vpis v redno srednješolsko izobraževanje, kar je primerno, ter poročilo, pripravljeno pred največ šestimi meseci, o zasegu premoženja z navedbo prekinitve izvršilnega postopka ali dokument, ki dokazuje, da je bil uveden postopek za izterjavo dolgovane preživnine.

Skrbstveni organ mora ugotoviti, ali je bila preživnina začasno – najmanj šest mesecev pred vložitvijo prošnje – neizterljiva.

Predplačilo preživnine se lahko odobri, če je upravičenec zahteval izvršbo preživnine, določene v sodni odločbi, vendar rubež na plačo, druge redne prihodke ali drugo premoženje zavezanca ni bil uspešen, ali je bila izterjava prekinjena, ali če plačani del zneska ali izterjani znesek ne presega 50 % zneska preživnine, ki ga je določilo sodišče.

Skrbstveni organ po potrebi od sodišča ali neodvisnega sodnega izvršitelja zahteva informacije o rezultatu izvršilnega postopka, ki ga je uvedel vložnik. Če je to potrebno za razjasnitev dejstev, skrbstveni organ od delodajalca zahteva podrobne podatke o zaplembi.

Skrbstveni organ v obvestilu o uvedbi postopka pozove preživninskega zavezanca, naj nemudoma plača preživnino in v zvezi s tem poda izjavo.

Skrbstveni organ o svoji odločitvi obvesti delodajalca, pri katerem je zaposlen preživninski zavezanec, izvršilno sodišče, neodvisnega sodnega izvršitelja, tožilstvo, ki je krajevno pristojno glede na prebivališče upravičenca in zavezanca, notarja, ki je krajevno pristojen glede na prebivališče zavezanca, davčni organ ter vladni urad v Budimpešti ali okrožni vladni urad, ki zagotavlja predplačila preživnin.

4 Ali se zahtevek lahko vloži v imenu sorodnika (če da, do katerega kolena) ali v imenu otroka?

Da, starš ali drug zakoniti zastopnik otroka, ki je upravičen do preživnine, lahko zaprosi skrbstveni organ za predplačilo preživnine.

Sorodniki, ki imajo preživninsko obveznost in preživljajo preživninskega upravičenca ali skrbijo zanj, lahko v lastnem imenu uvedejo sodni postopek zoper druge stranke, ki imajo preživninsko obveznost.

Sodni postopek za preživnino za mladoletnega otroka lahko uvede skrbstveni organ, sodni postopek za preživnino za starša pa lahko z njegovo privolitvijo uvede pristojni okrožni organ.

5 Če nameravam začeti postopek pred sodiščem, kako ugotovim, katero sodišče je pristojno?

V skladu s splošnimi pravili o sodni pristojnosti je pristojno sodišče, na območju katerega živi toženec (zavezanec).

Če toženec nima naslova na Madžarskem, sodna pristojnost temelji na kraju prebivanja toženca. Če kraj prebivanja toženca ni znan ali če je v tujini, se upošteva njegovo zadnje stalno prebivališče na Madžarskem. Če takega stalnega prebivališča ni mogoče ugotoviti ali če ga toženec ni imel, se sodna pristojnost določi na podlagi stalnega prebivališča tožnika, ali če tega ni, na podlagi njegovega kraja prebivanja.

Če kraj zaposlitve in stalno prebivališče toženca nista na istem območju, sodišče na podlagi prošnje toženca, ki jo ta vloži najpozneje do prve obravnave v zadevi, zadevo predloži sodišču, ki je pristojno glede na kraj zaposlitve toženca, da to izvede obravnavo in izda odločbo (člen 29 zakona o pravdnem postopku).

Sodni postopek za pridobitev preživnine se lahko vloži tudi na sodišču, ki je pristojno glede na stalno prebivališče tožnika (člen 34(1) zakona o pravdnem postopku).

Na pristojna sodišča se lahko obrnete tukaj.

6 Ali moram kot prosilec uporabiti posrednika za začetek postopka pred sodiščem (npr. odvetnika, osrednji ali lokalni organ itd.)? Če ne, kakšen je postopek?

Vložnik ne potrebuje posrednika za začetek postopka pred sodiščem. Zadevo lahko predloži neposredno na sodišče (ne nujno prek zastopnika) (glej vprašanja 3, 4 in 5).

7 Ali moram za začetek postopka plačati sodno takso? Če da, koliko ta znaša? Če so moja finančna sredstva nezadostna, ali lahko dobim brezplačno pravno pomoč?

Stranke so ne glede na svoje prihodke in finančni položaj – razen če so oproščene plačila materialnih stroškov postopka v skladu z zakonom, na podlagi neposredno in splošno veljavnega akta Evropske unije ali mednarodnega sporazuma – upravičene do odloga plačila stroškov postopka za z zakonom določeno preživnino, vključno s stroški izterjave preživnine od subjekta, ki zavezancu plačuje osebne prejemke, ali od druge osebe, ukinitve ali spremembe zneska preživnine, prenehanja ali omejitve izvrševanja preživnine ter v primeru čezmejne preživninske zadeve pridobitve osebnih podatkov o zavezancu.

V primeru odloga materialnih stroškov postopka:

(a) država plača stroške, nastale v postopku (stroške prič in izvedencev, tolmača, uradnika in odvetnika, stroške sojenja in preverjanj na kraju samem itd.), razen stroškov, ki niso zajeti v odlogu in jih mora zato stranka plačati vnaprej;

(b) je stranki odobren odlog plačila sodnih taks.

Tujci imajo prav tako pravico do odloga materialnih stroškov postopka, celo če ni sklenjen mednarodni sporazum ali ni vzpostavljena vzajemnost.

Če sodišče v primeru odloga materialnih stroškov postopka odredi, da mora stranka nositi stroške postopka, mora ta stranka nositi vse stroške, ki jih je država plačala vnaprej, in vse evidentirane državne takse.

Taksa za postopke znaša 6 % oziroma najmanj 15 000 HUF in največ 1 500 000 HUF. V primeru postopkov za izterjavo preživninskih zahtevkov je osnova za izračun takse preživnina, ki je še vedno dolgovana, vendar ne več kot enoletna preživnina.

Če stranka nima zadostnih finančnih sredstev za plačilo stroškov postopka, lahko na sodišče vloži prošnjo za oprostitev plačila.

Da bi se fizičnim osebam (vključno s posredniki), ki zaradi dohodkov ali finančnega položaja ne morejo nositi stroškov postopka, olajšalo uveljavljanje pravic, so na podlagi prošnje v celoti ali delno oproščene plačila teh stroškov.

Če oseba nima premoženja, razen običajnih gospodinjskih potrebščin, opreme in pohištva, njen dohodek (plača, pokojnina ali druga redna finančna nadomestila) pa ne presega trenutnega najnižjega zneska pokojnine, določenega na podlagi let aktivne delovne dobe, jo je treba oprostiti plačila stroškov. Oprostitev plačila stroškov je treba brez preverjanja dohodkov in finančnega položaja odobriti osebam, upravičenim do dajatev, ki se odobrijo delovno sposobnim osebam, ali živijo v istem gospodinjstvu z bližnjim sorodnikom, ki je upravičen do dajatev, ki se odobrijo delovno sposobnim osebam.

Oprostitev plačila stroškov vključuje naslednje ugodnosti:

(a) oprostitev plačila sodnih taks;

(b) oprostitev vnaprejšnjega plačila stroškov, in če ni določeno drugače v veljavni zakonodaji, splošnega plačila stroškov, ki nastanejo v postopku (stroškov prič in izvedencev, tolmača, uradnika, odvetniške nagrade, stroškov sojenja in preverjanj na kraju samem itd.);

(c) oprostitev obveznosti pologa varščine za stroške postopka;

(d) prošnjo za odobritev zastopanja pa odvetniku, če je to zakonsko dovoljeno.

Sodišče na podlagi prošnje odobri oprostitev plačila stroškov in odloči tudi o preklicu take oprostitve.

8 Kakšno preživnino običajno dodeli sodišče? Kako se izračuna znesek preživnine? Ali lahko sodišče svojo odločitev spremeni, če se spremenijo življenjski stroški ali družinske okoliščine? Če da, kako (npr. s pomočjo sistema samodejne indeksacije)?

Če se starša ne dogovorita, o preživnini za otroka odloči sodišče.

Pri določanju zneska preživnine je treba upoštevati naslednje:

(a) otrokove utemeljene potrebe (redni izdatki za osnovne življenjske potrebščine, zdravstveno oskrbo, vzgojo in izobraževanje);

(b) dohodke in finančni položaj obeh staršev;

(c) druge otroke, ki živijo v istem gospodinjstvu s starši (biološki otroci, pastorki ali rejenci), in otroke, do katerih imajo starši preživninsko obveznost;

(d) otrokov lastni dohodek in

(e) dodatke za varstvo otrok, družinsko podporo, dajatve iz socialnega zavarovanja in socialne ugodnosti, ki se zagotavljajo za otroka in starša, ki ga vzgaja (člen 4:218(2) civilnega zakonika).

Preživnina se plača kot fiksni znesek. Sodišče lahko odloči, da se znesek preživnine vsako leto samodejno prilagodi s 1. januarjem naslednjega leta v skladu s povišanjem indeksa cen življenjskih potrebščin, ki ga vsako leto objavi madžarski osrednji statistični urad (člen 4:207 civilnega zakonika). Znesek preživnine za vsakega otroka na splošno znaša 15–25 % povprečnega dohodka preživninskega zavezanca. Na splošno je treba pri ugotavljanju povprečnega dohodka preživninskega zavezanca upoštevati njegov celotni letni dohodek v letu pred uvedbo preživninskega postopka (člen 4:218(4) civilnega zakonika).

Kadar bi sprememba sporazuma med strankami ali okoliščin, na podlagi katerih je bila sprejeta sodna odločba o znesku preživnine, ogrozila zakonite življenjsko pomembne zakonite interese katere od strank, če bi ta morala še naprej plačevati preživnino pod enakimi pogoji, lahko zadevna stranka zaprosi za spremembo zneska ali plačilnih pogojev. Za spremembo dogovorjene preživnine ne more zaprositi stranka, ki bi morala ob sklenitvi sporazuma o preživnini predvideti spremembo svojih okoliščin ali je osebno odgovorna za tako spremembo.

9 Kako in komu se plača preživnina?

Preživninski zavezanec mora redno (npr. mesečno) in vnaprej plačevati preživnino osebi, ki je do nje upravičena.

10 Če preživninski zavezanec ne plača prostovoljno, kakšen postopek je potrebno sprožiti, da se ga prisili k plačilu?

Če zavezanec preživnine ne plača prostovoljno, lahko upravičenec vloži zahtevek na sodišču, in to lahko odredi njegovo izvršitev. Zahtevek v zvezi s preživnino, ki bi morala biti plačana pred vsem kot šestimi meseci, se lahko izvrši z učinkom za nazaj, če ima upravičenec utemeljen razlog za pozno vložitev zahtevka za izvršitev. Za zahtevke v zvezi s preživnino, ki bi morala biti plačana pred vsem kot tremi leti, ni mogoča sodna izvršba (člen 4:208(3) civilnega zakonika).

Sodni postopek za preživnino za mladoletnega otroka lahko uvede skrbstveni organ, sodni postopek za preživnino za starša pa lahko z njegovo privolitvijo uvede pristojni okrožni organ (člen 4:208(1) civilnega zakonika).

Sorodniki, ki imajo preživninsko obveznost in preživljajo preživninskega upravičenca ali skrbijo zanj, lahko v lastnem imenu uvedejo sodni postopek zoper druge stranke, ki imajo preživninsko obveznost (člen 4:208(2) civilnega zakonika).

Sodišče lahko na prošnjo upravičenca v odločbi o preživnini, s katero zavezuje osebo, ki prejema plačo, delodajalca neposredno pozove, naj odbije znesek, naveden v odločbi, in ga plača upravičencu.

Če sodišče ne izda neposrednega poziva, vendar stranka pozneje vloži zahtevo za izvršitev na podlagi sodne odločbe ali sporazuma med strankama, ki ga je odobrilo sodišče, sodišče odredi izvršbo preživnine z izdajo naloga za zaplembo, če od plače odbiti zneski krijejo zapadli znesek.

Odbiti znesek ne sme presegati 50 % plače zaposlenega. Za preživnino se lahko odbije največ 33 % dajatev za brezposelnost (denarnega nadomestila za brezposelnost, podpore za predčasno upokojitev, socialne podpore in nadomestila za iskalce zaposlitve).

Če zavezanec nima rednega dohodka ali če znesek, ki naj bi se odbil od njegovega dohodka, ne krije zapadlega zneska, sodišče odredi izvršbo z izdajo naloga za izvršbo. V tem primeru izvršba zajema ne le plačo, temveč tudi drugo premoženje, kot je določeno v zakonu o izvršbi.

11 Na kratko opišite vse omejitve izvrševanja, zlasti predpise o varstvu preživninskega zavezanca ter o prekluzivnih in zastaralnih rokih v vašem nacionalnem sistemu izvrševanja.

Obiščite stran, ki vsebuje informacije o postopkih za izvršbo sodne odločbe.

12 Ali obstaja organizacija ali organ, ki mi lahko pomaga v postopku pridobitve preživnine?

Glej odgovor na zgornje vprašanje 10.

Starš ali drug zakoniti zastopnik otroka, ki je upravičen do preživnine, lahko zaprosi skrbstveni organ za predplačilo preživnine, če je ni bilo mogoče izterjati najmanj zadnjih šest mesecev.

Skrbstveni organ v obvestilu o uvedbi postopka pozove preživninskega zavezanca, naj nemudoma plača preživnino in v zvezi s tem poda izjavo.

Skrbstveni organ o svoji odločitvi obvesti delodajalca, pri katerem je zaposlen preživninski zavezanec, izvršilno sodišče, neodvisnega sodnega izvršitelja, tožilstvo, ki je krajevno pristojno glede na prebivališče upravičenca in zavezanca, notarja, ki je krajevno pristojen glede na prebivališče zavezanca, davčni organ ter vladni urad v Budimpešti ali okrožni vladni urad, ki zagotavlja predplačila preživnin.

Neplačevanje preživnine je kaznivo dejanje. Kdor po lastni krivdi ne izpolni svoje z zakonom določene preživninske obveznosti, ki je opredeljena v izvršljivi odločbi organa, se kaznuje z dveletno zaporno kaznijo.

13 Ali lahko organizacije (vladne ali zasebne) namesto preživninskega zavezanca v celoti ali delno vnaprej plačajo preživnino?

Da (glej vprašanje 3).

14 Če sem v tej državi članici, preživninski zavezanec pa stalno prebiva v drugi državi:

14.1 ali lahko dobim pomoč organa ali zasebne organizacije v tej državi članici?

Madžarsko ministrstvo za pravosodje na prošnjo vložnikov, ki živijo na Madžarskem, zagotavlja pomoč v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 4/2009 in mednarodnimi sporazumi, pri čemer se stalno povezuje z osrednjimi organi v zadevnih drugih državah članicah, odgovornimi za preživninske zadeve. Vložnik lahko zaprosi, naj se odločba o preživnini, ki jo je izdalo madžarsko sodišče, izvrši v tujini, ali če take odločbe ni, naj se preživninska obveznost ugotovi v tujini ali naj se poviša znesek preživnine, ki se plačuje v tujini. Uradna prošnja se ne vloži na ministrstvu za pravosodje, temveč na okrožnem sodišču glede na kraj, v katerem ima vložnik stalno prebivališče, kraj bivanja ali kraj zaposlitve, ali okrožno sodišče, ki je izdalo prvostopenjsko odločbo, za katero se zahteva izvršba. Za vložitev prošnje ali uvedbo postopka v tujini ni potreben odvetnik. Namesto tega stranki, ki nima pravnega zastopnika, pri vložitvi prošnje pomaga sodišče. Sodišče prošnjo in zahtevane priloge posreduje ministrstvu za pravosodje. To pošlje prevedeno prošnjo osrednjemu organu v drugi državi članici, ki je odgovoren za preživninske zadeve. Osrednji organ sprejme potrebne ukrepe za uvedbo postopka zoper preživninskega zavezanca. Ministrstvo za pravosodje sproti obvešča vložnika o poteku postopka na podlagi informacij, ki jih prejme iz tujine.

14.2 Če je to mogoče, kako lahko stopim v stik s tem organom ali zasebno organizacijo?

Oddelek za mednarodno zasebno pravo na ministrstvu za pravosodje (Igazságügyi Minisztérium, Nemzetközi Magánjogi Főosztály)

Naslov: H-1055 Budapest, Kossuth Lajos tér 2-4.

Poštni naslov: H-1357 Budapest, Pf. 2.

Telefonska številka: +36 17954846

Številka telefaksa: +36 17950463

E-naslov: nmfo@im.gov.hu

Spletni naslov: http://igazsagugyiinformaciok.kormany.hu/nemzetkozi-gyermekelviteli-es-tartasdijjal-kapcsolatos-ugyek

15 Če sem v drugi državi, preživninski zavezanec pa je v tej državi članici:

15.1 ali lahko vložim zahtevek neposredno pri takem organu ali zasebni organizaciji v tej državi članici?

Ne, prošnjo je treba vložiti prek osrednjega organa, odgovornega za preživninske zadeve v državi članici, v kateri ima vložnik stalno prebivališče.

15.2 Če je to mogoče, kako se lahko obrnem na ta organ ali zasebno organizacijo in kakšno pomoč lahko dobim?

Osrednje organe držav članic lahko poiščete tukaj.

16 Ali to državo članico zavezuje Haaški protokol iz leta 2007?

Da.

17 Če te države članice ne zavezuje Haaški protokol iz leta 2007, kateri predpisi se po pravilih njenega mednarodnega zasebnega prava uporabijo za preživninski zahtevek? Katera so relevantna pravila mednarodnega zasebnega prava?

18 Kakšna so pravila glede dostopa do sodnega varstva v čezmejnih primerih v okviru EU, v skladu s strukturo Poglavja V uredbe o preživninskih obveznostih?

Ministrstvo za pravosodje bo v zvezi s prejetimi prošnjami navezalo stik s pristojno službo, ki zagotavlja pravno pomoč, da bi se dodelil odvetnik vložniku, ki živi v tujini. V primeru iz člena 46 Uredbe Sveta (ES) št. 4/2009 se zagotavlja polna oprostitev plačila stroškov, država pa plača tudi nagrado odvetniku. V primerih iz člena 47 so stranke upravičene do odloga plačila materialnih stroškov v skladu z madžarsko zakonodajo. Na podlagi te pravice država ne glede na finančni položaj zadevne stranke vnaprej plača stroške, ki nastanejo v postopku (npr. sodne takse, odvetniško nagrado), če pa stranka ne uspe v zadevi, ji lahko sodišče odredi, da mora plačati navedene stroške. Če vložnik dokaže, da je zaradi svojega finančnega položaja upravičen do oprostitve plačila vseh stroškov v skladu z madžarsko zakonodajo, mu ni treba plačati stroškov, tudi če ne uspe v zadevi.

19 Kakšne ukrepe ta država članica sprejme za zagotovitev izvajanja dejavnosti iz člena 51 uredbe o preživninskih obveznostih?

Izvajanje uredbe o preživninskih obveznostih se na Madžarskem ureja z zakonom LXVII iz leta 2011.

Zadnja posodobitev: 05/10/2017

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Povratne informacije

S spodnjim obrazcem sporočite svoje pripombe in povratne informacije o našem novem spletišču