Izvirna jezikovna različica te strani litovščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.
Swipe to change

Razveza in ločitev

Litva
Vsebino zagotavlja
European Judicial Network
Evropska pravosodna mreža (v civilnih in gospodarskih zadevah)

1 Kakšni so pogoji za razvezo zakonske zveze?

Zakonsko zvezo je mogoče sporazumno razvezati, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

  1. zakonska zveza je bila sklenjena pred več kot enim letom;
  2. zakonca sta podpisala sporazum o razvezi (delitev premoženja, preživnina za otroka itd.);
  3. oba zakonca imata polno poslovno sposobnost.

V takih primerih se za razvezo zakonske zveze uporabi poenostavljeni postopek.

Zakonska zveza se lahko razveže, če eden od zakoncev vloži zahtevek pri okrožnem sodišču (apylinkės teismas) v kraju svojega stalnega prebivališča, če je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:

  1. zakonca že več kot eno leto ne živita skupaj;
  2. eden od zakoncev je bil po sklenitvi zakonske zveze s sodno odločbo razglašen za poslovno nesposobnega;
  3. s sodno odločbo je potrjeno, da ni znano, kje je eden od zakoncev;
  4. eden od zakoncev prestaja več kot enoletno zaporno kazen zaradi storitve nenaklepnega kaznivega dejanja.

Razveza zakonske zveze iz krivdnih razlogov enega ali obeh zakoncev. Zakonec lahko zahteva razvezo, če je za nevzdržnost zakonske zveze kriv drugi zakonec. Šteje se, da je zakonec kriv za nevzdržnost zakonske zveze, če je bistveno kršil svoje obveznosti v zakonski zvezi, ki jih določa tretja knjiga (družinsko pravo) litovskega civilnega zakonika (Civilinis kodeksas), zaradi česar skupno življenje zakoncev ni mogoče.

Šteje se, da je za nevzdržnost zakonske zveze kriv drugi zakonec, če je bil obsojen za naklepno kaznivo dejanje, je prešuštvoval ali bil nasilen do drugega zakonca ali drugih družinskih članov ali če je zapustil družino in ni zanjo skrbel več kot eno leto.

Nasprotna stranka v postopku za razvezo zakonske zveze lahko prereka svojo krivdo in predloži dokaze, da je za nevzdržnost zakonske zveze odgovoren vložnik zahtevka. Sodišče lahko ob upoštevanju okoliščin zadeve odloči, da sta za nevzdržnost zakonske zveze kriva oba zakonca. Če sodišče ugotovi, da sta za nevzdržnost zakonske zveze kriva oba zakonca, so posledice enake kot pri sporazumni razvezi zakonske zveze.

2 Kakšni so razlogi za razvezo zakonske zveze?

Zakonska zveza preneha s smrtjo enega od zakoncev ali s prekinitvijo v skladu z zakonom. Zakonska zveza se lahko razveže s sporazumom zakoncev, na zahtevo enega od zakoncev ali zaradi krivde enega ali obeh zakoncev.

3 Katere so pravne posledice razveze, kar zadeva:

Zakonska zveza se šteje za razvezano od datuma, ko sodna odločba o razvezi postane pravnomočna. Sodišče mora v treh delovnih dneh po pravnomočnosti sodne odločbe o razvezi izvod navedene odločbe poslati krajevnemu matičnemu uradu, ki razvezo zakonske zveze vpiše v register.

3.1 osebne odnose med zakoncema (na primer priimek);

Zakonec lahko po razvezi zakonske zveze obdrži priimek, ki ga je prevzel ob sklenitvi zakonske zveze, ali znova prevzame priimek, ki ga je imel pred sklenitvijo zakonske zveze. Če se zakonska zveza razveže zaradi krivde enega od zakoncev, lahko sodišče na zahtevo drugega zakonca zakoncu, ki je kriv za razvezo, prepove, da bi obdržal priimek, ki ga je prevzel ob sklenitvi zakonske zveze, razen če imata zakonca skupne otroke.

3.2 razdelitev premoženja zakoncev;

Delitev premoženja zakoncev je odvisna od premoženjskih razmerij med zakoncema, ki so lahko vzpostavljena z zakonom ali pogodbo. Če pogodbe o ureditvi premoženjskih razmerij med zakoncema ni, za njuno premoženje velja zakonska ureditev premoženjskih razmerij. Premoženjska razmerja med zakoncema so urejena s poglavjem VI dela III tretje knjige civilnega zakonika (Civilinis kodeksas).

3.3 mladoletne otroke zakoncev;

Če je lastnik družinskega doma eden od zakoncev, lahko sodišče vzpostavi pravico do užitka in drugemu zakoncu dovoli ostati v družinskem domu, če bodo mladoletni otroci po razvezi zakonske zveze še naprej živeli z njim. Pravica do užitka velja do polnoletnosti otroka ali otrok. Če je družinski dom najet, lahko sodišče najemno razmerje prenese na zakonca, s katerim bodo živeli mladoletni otroci, ali zakonca, ki je nezmožen za delo, in lahko odredi izselitev drugega zakonca, če mu je bilo odrejeno ločeno življenje.

3.4 obveznost plačevanja preživnine drugemu zakoncu?

Ko sodišče odloči v postopku za razvezo zakonske zveze, nekdanjemu zakoncu, ki potrebuje podporo, dodeli tudi preživnino, razen če je vprašanje preživnine obravnavano že v sporazumu o razvezi, sklenjenem med zakoncema. Zakonca nista upravičena do preživnine, če njuno premoženje ali dohodek v celoti zadošča za preživljanje. Predpostavlja se, da zakonec potrebuje preživnino, če vzgaja mladoletnega zakonskega otroka ali je zaradi starosti ali bolezni nezmožen za delo. Zakonec, ki zaradi sklenitve zakonske zveze, skupnih družinskih interesov ali potrebe po skrbi za otroke ni mogel pridobiti poklicnih kvalifikacij (dokončati študija), ima pravico, da od nekdanjega zakonca zahteva kritje stroškov dokončanja študija ali prekvalifikacije.

Zakonec, ki je kriv za razvezo zakonske zveze, ni upravičen do preživnine.

Sodišče mora pri dodelitvi preživnine in določitvi zneska upoštevati trajanje zakonske zveze, potrebo po preživljanju, premoženje obeh nekdanjih zakoncev, njuno zdravstveno stanje, starost in zmožnost za delo, verjetnost, da bo brezposelni zakonec našel zaposlitev, in druge pomembne okoliščine.

Plačila preživnine se znižajo, dodelijo samo začasno ali zavrnejo, če obstaja katera od naslednjih okoliščin:

  1. zakonska zveza je trajala manj kot eno leto;
  2. zakonec, ki je upravičen do preživnine, je storil kaznivo dejanje zoper drugega zakonca ali njegovega svojca;
  3. finančne težave, s katerimi se spopada zakonec, ki je upravičen do preživnine, so posledica njegovih napak;
  4. zakonec, ki zahteva preživnino, ni prispeval k povečanju skupnega premoženja ali je med zakonsko zvezo namerno škodoval interesom drugega zakonca ali družine.

Sodišče lahko od nekdanjega zakonca, ki mora plačevati preživnino drugemu zakoncu, zahteva ustrezno jamstvo, da bo ta obveznost izpolnjena. Preživnina se lahko dodeli kot enkratno izplačilo ali v obliki rednih mesečnih plačil (obrokov) ali prenosa premoženja.

Če eden od zakoncev zahteva razvezo zakonske zveze, ker drugi zakonec ni več sposoben skrbeti zase, mora zakonec, ki začne postopek za razvezo zakonske zveze, plačati zdravljenje in nego nekdanjega zakonca, ki ni več sposoben skrbeti zase, razen če se krijeta iz državnih skladov socialne varnosti.

Odločba o preživnini je podlaga za prisilno zastavo (hipoteko) premoženja nasprotne stranke. Če nekdanji zakonec ne izpolni obveznosti plačevanja preživnine, se lahko ta v skladu z zakonskim postopkom poplača iz njegovega premoženja.

Ob smrti nekdanjega zakonca, ki je bil preživninski zavezanec, ta obveznost preide na njegove naslednike, kolikor podedovana zapuščina to omogoča, ne glede na način sprejema zapuščine.

Če nekdanji zakonec, ki je bil preživninski upravičenec, umre ali sklene novo zakonsko zvezo, plačevanje preživnine preneha. Ob smrti pravica do uveljavljanja zaostalih plačil ali še neizplačane preživnine preide na naslednike po umrlem zakoncu. Če se nova zakonska zveza razveže, lahko nekdanji zakonec zahteva ponovno plačevanje preživnine, če vzgaja otroka ali skrbi za invalidnega otroka iz prejšnje zakonske zveze. V vseh drugih primerih ima dolžnost zakonca iz poznejše zakonske zveze, da plačuje preživnino, prednost pred dolžnostjo nekdanjega zakonca iz prejšnje zakonske zveze.

4 Kaj pravni izraz „prenehanje življenjske skupnosti“ dejansko pomeni?

Ko sodišče izda odločbo o prenehanju življenjske skupnosti, zakonca ne živita več skupaj, vendar njune pravice in obveznosti ne prenehajo. Prenehanje življenjske skupnosti je lahko prvi korak do razveze zakonske zveze. Vendar to ne pomeni, da zakonca ne moreta ponovno zaživeti skupaj. V nasprotju z razvezo zakonske zveze zakonca, katerih življenjska skupnost je prenehala, ne moreta skleniti nove zakonske zveze, saj nista uradno razvezana.

5 Kakšni so pogoji za prenehanje življenjske skupnosti?

Eden od zakoncev lahko pri sodišču zahteva prenehanje življenjske skupnosti, če zaradi nekaterih okoliščin, ki niso nujno odvisne od drugega zakonca, njuno skupno življenje postane nevzdržno/nemogoče ali bi lahko bistveno škodovalo interesom njunih mladoletnih otrok ali če zakonca nista več zainteresirana za skupno življenje. Zakonca lahko pri sodišču skupaj zahtevata prenehanje življenjske skupnosti, če podpišeta sporazum o prenehanju življenjske skupnosti, s katerim se uredijo prebivanje, preživljanje in šolanje njunih mladoletnih otrok, delitev njunega premoženja in vzajemno preživljanje.

6 Katere so pravne posledice prenehanja življenjske skupnosti?

Prenehanje življenjske skupnosti ne vpliva na pravice in obveznosti zakoncev do njunih mladoletnih otrok; zakonca zgolj ne živita več skupaj. Sodišče mora ob izdaji odločbe o prenehanju življenjske skupnosti vedno izdati sklep o ureditvi premoženja, razen če je to urejeno v pogodbi o ureditvi premoženjskih razmerij med zakoncema. Pravne posledice prenehanja življenjske skupnosti v smislu premoženjskih pravic zakoncev veljajo od začetka postopka. Če pa se eden od zakoncev ne šteje za krivega za prenehanje življenjske skupnosti, lahko od sodišča zahteva, naj pravne posledice prenehanja življenjske skupnosti v zvezi s premoženjskimi pravicami zakoncev razglasi za veljavne za nazaj do dneva, ko sta zakonca dejansko prenehala živeti skupaj. Če eden od zakoncev, katerih življenjska skupnost je prenehala, umre po izdaji odločbe o prenehanju življenjske skupnosti, preživeli zakonec obdrži vse zakonske pravice preživelega zakonca, razen če ga je sodišče razglasilo za krivega za prenehanje življenjske skupnosti. Enako pravilo velja, če sodišče izda odločbo o prenehanju življenjske skupnosti na podlagi skupnega zahtevka zakoncev, razen če sporazum o prenehanju življenjske skupnosti med zakoncema določa drugače. Vendar preživeli zakonec ne more podedovati zapuščine po umrlem zakoncu.

Sodišče lahko ob izdaji odločbe o prenehanju življenjske skupnosti zakoncu, ki je kriv za prenehanje življenjske skupnosti, odredi plačevanje preživnine drugemu zakoncu, če ta potrebuje podporo, razen če je vprašanje preživnine rešeno že v sporazumu o prenehanju življenjske skupnosti med zakoncema.

Prenehanje življenjske skupnosti se konča, če zakonca ponovno živita skupaj in njuno skupno življenje potrjuje njuno namero, da trajno živita skupaj. Prenehanje življenjske skupnosti se konča, ko sodišče ugodi skupnemu zahtevku zakoncev za končanje prenehanja življenjske skupnosti in prekliče prejšnjo odločbo o prenehanju življenjske skupnosti.

Ob ponovnem začetku skupnega življenja premoženje zakoncev ostane ločeno, dokler ne skleneta novega dogovora o ureditvi premoženjskih razmerij med zakoncema in se odločita za novo ureditev premoženjskih razmerij. Konec prenehanja življenjske skupnosti ima pravne posledice za tretje osebe samo, če zakonca skleneta nov dogovor o ureditvi premoženjskih razmerij med zakoncema in ga vpišeta v register v skladu s postopkom iz člena 3.103 civilnega zakonika (Civilinis kodeksas).

Če zakonca živita ločeno več kot eno leto po pravnomočnosti sodne odločbe, lahko kateri koli od njiju zahteva razvezo zakonske zveze.

7 Kaj izraz „razveljavitev zakonske zveze“ dejansko pomeni?

Zakonsko zvezo lahko razveljavi samo sodišče. Zakonska zveza, ki jo sodišče razglasi za nično, je nična ab initio. Pravne posledice razveljavitve zakonske zveze (glej točko 9) so odvisne od tega, ali sta zakonca ali vsaj eden od njiju ob sklenitvi zakonske zveze ravnala v dobri veri. Vendar zakon v vsakem primeru varuje pravice otrok iz razveljavljene zakonske zveze (šteje se, da so bili rojeni v zakonski zvezi). Stranki lahko po razveljavitvi zakonske zveze skleneta novo zakonsko zvezo ali registrirano partnersko skupnost.

8 Kakšni so pogoji za razveljavitev zakonske zveze?

Zakonska zveza se lahko razglasi za nično, če niso izpolnjeni naslednji pogoji za sklenitev zakonske zveze.

Zakonsko zvezo je mogoče skleniti samo z osebo nasprotnega spola.

Moški in ženska morata zakonsko zvezo skleniti po svobodni odločitvi. Vsakršna grožnja, prisila, zavajanje ali druga odsotnost svobodne odločitve pomeni razlog za razveljavitev zakonske zveze.

Zakonsko zvezo lahko sklenejo osebe, ki so na dan sklenitve zakonske zveze stare 18 let ali več. Sodišče lahko na zahtevo osebe, ki želi zakonsko zvezo skleniti pred 18. letom starosti, zanjo v okviru poenostavljenega postopka zniža starostno mejo za privolitev v sklenitev zakonske zveze, vendar za največ dve leti. Nosečnost je pomemben razlog za znižanje starostne meje za privolitev v sklenitev zakonske zveze. Če je oseba noseča, lahko sodišče dovoli sklenitev zakonske zveze pred 16. letom starosti.

Oseba, ki je bila s pravnomočno sodno odločbo razglašena za poslovno nesposobno, ne more skleniti zakonske zveze. Če se izkaže, da je bila sodišču predložena zahteva, naj eno od strank, ki nameravata skleniti zakonsko zvezo, razglasi za poslovno nesposobno, je treba vpis zakonske zveze v register odložiti do pravnomočnosti sodne odločbe v navedeni zadevi.

Oseba, ki je sklenila zakonsko zvezo in ni dosegla razveze zakonske zveze v skladu s postopkom, ki ga določa zakon, ne more skleniti nove zakonske zveze.

Prepovedana je sklenitev zakonske zveze med starši in otroki, posvojitelji in posvojenci, starimi straši in vnuki, brati in sestrami ter polbrati in polsestrami, bratranci in sestričnami, strici in nečakinjami ter tetami in nečaki.

Razveljavi se lahko tudi fiktivna zakonska zveza. Zakonska zveza, ki je sklenjena zgolj na zunaj in brez namena oblikovanja pravnega družinskega razmerja, se lahko razveljavi na zahtevo katerega koli od zakoncev ali državnega tožilca.

Zakonska zveza se lahko razveljavi, če ni bila sklenjena prostovoljno. Zakonec lahko zahteva razveljavitev, če lahko dokaže, da ob sklenitvi zakonske zveze ni mogel razumeti pomena svojih dejanj ali nad njimi ni imel nadzora. Razveljavitev lahko zahteva zakonec, ki je zakonsko zvezo sklenil zaradi grožnje, prisile ali prevare.

Zakonec, ki je v sklenitev zakonske zveze privolil zaradi bistvene zmote, lahko zahteva razveljavitev zakonske zveze. Šteje se, da je zmota bistvena, če zadeva okoliščine v zvezi z nasprotno stranko, ki bi zakonca odvrnile od sklenitve zakonske zveze, če bi jih poznal. Predpostavlja se, da je zmota bistvena, če zadeva: (i) zdravstveno stanje nasprotne stranke ali spolno motnjo, zaradi katere normalno družinsko življenje ni mogoče, ali (ii) hudo kaznivo dejanje, ki ga je storila nasprotna stranka.

9 Katere so pravne posledice razveljavitve zakonske zveze?

Za otroke iz zakonske zveze, ki je bila pozneje razveljavljena, se šteje, da so bili rojeni v zakonski zvezi. Če sta oba zakonca ravnala v dobri veri, tj. nista vedela in nista mogla vedeti za zadržke v zvezi s sklenitvijo njune zakonske zveze, so pravne posledice sklenitve njune zakonske zveze, čeprav je bila razglašena za nično, enake kot pri sklenitvi veljavne zakonske zveze, razen dedne pravice. Dokazi, da sta zakonca ravnala v dobri veri, morajo biti navedeni v sodni odločbi.

Pravne posledice razveljavitve, če sta en ali oba zakonca ravnala v slabi veri: če je samo eden od zakoncev ravnal v dobri veri, na podlagi nične zakonske zveze uživa pravice osebe, ki je sklenila zakonsko zvezo. Če sta obe stranki ravnali v slabi veri, na podlagi nične zakonske zveze nobena od njiju ne uživa nobene od pravic in obveznosti zakoncev. Vsaka od njiju ima pravico pridobiti nazaj svoje premoženje, vključno z darili nasprotni stranki. Če zakonec, ki je ravnal v dobri veri, potrebuje preživnino, lahko zahteva preživnino od zakonca, ki je ravnal v slabi veri, za največ tri leta. Znesek določi sodišče, pri čemer upošteva finančni položaj obeh strank. Sodišče lahko odredi plačevanje mesečnih obrokov ali plačilo enkratnega zneska. Če se finančni položaj ene od strank spremeni, lahko zainteresirana stran pri sodišču zahteva zvišanje, znižanje ali ukinitev preživnine. Odločba o plačevanju preživnine zakoncu, ki je ravnal v dobri veri, samodejno preneha veljati, če ta zakonec sklene novo zakonsko zvezo ali ob koncu triletnega obdobja, v katerem je treba plačevati preživnino.

10 Ali obstajajo alternativni zunajsodni načini reševanja sporov v zvezi z razvezo zakonske zveze, pri katerih ni treba začeti postopka pri sodišču?

Litovska zakonodaja ne določa alternativnih izvensodnih načinov reševanja sporov v zvezi z razvezo zakonske zveze, zato je te mogoče rešiti samo na sodišču.

11 Kje je treba vložiti zahtevek (tožbo) za razvezo/prenehanje življenjske skupnosti/razveljavitev zakonske zveze? Katere formalnosti je treba upoštevati in katere dokumente moram priložiti zahtevku?

Zahtevek za sporazumno razvezo zakonske zveze je treba vložiti pri okrožnem sodišču (apylinkės teismas) v kraju stalnega prebivališča enega od zakoncev. V njem je treba navesti razloge za razvezo zakonske zveze in pojasniti, kako bo vložnik izpolnil svoje obveznosti do drugega zakonca in njunih mladoletnih otrok, predložiti pa je treba tudi vse druge podatke iz člena 384 zakonika o civilnem postopku (Civilinio proceso kodeksas).

Zahtevek za razvezo zakonske zveze na zahtevo enega od zakoncev je treba vložiti pri okrožnem sodišču v kraju stalnega prebivališča vložnika.

Zahtevek za razvezo zakonske zveze iz krivdnih razlogov enega od zakoncev je treba vložiti pri okrožnem sodišču v kraju stalnega prebivališča nasprotne stranke. Če ima vložnik mladoletne otroke, ki živijo pri njem, se lahko zahtevek za razvezo zakonske zveze vloži tudi pri okrožnem sodišču v kraju stalnega prebivališča vložnika.

Zahtevek za razveljavitev zakonske zveze je treba vložiti pri sodišču v kraju stalnega prebivališča nasprotnih strank ali ene od nasprotnih strank.

Zahtevke za prenehanje življenjske skupnosti obravnava sodišče v kraju stalnega prebivališča nasprotne stranke.

12 Ali lahko dobim pravno pomoč za kritje stroškov postopka?

Z zakonom Republike Litve o pravni pomoči, ki jo zagotavlja država (Lietuvos Respublikos Valstybės garantuojamos teisinės pagalbos įstatymas), je urejeno zagotavljanje brezplačne pravne pomoči osebam z nizkimi dohodki. Taka pravna pomoč zajema tudi družinske zadeve.

13 Ali je mogoče vložiti pritožbo zoper odločbo v zvezi z razvezo/prenehanjem življenjske skupnosti/razveljavitvijo zakonske zveze?

Da. Zoper odločbo o razvezi/razveljavitvi zakonske zveze se je mogoče pritožiti v skladu s splošnimi določbami o pritožbenih postopkih.

14 Kaj je treba storiti, da bo odločba o razvezi/prenehanju življenjske skupnosti/razveljavitvi zakonske zveze, ki jo je izdalo sodišče v drugi državi članici, priznana v tej državi članici?

Sodna odločba o razvezi zakonske zveze/prenehanju življenjske skupnosti/razveljavitvi zakonske zveze, ki je bila izdana v drugi državi članici, je v Republiki Litvi priznana na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 2201/2003. V skladu z navedeno uredbo se sodne odločbe, izdane v eni državi članici, v drugih državah članicah priznajo, ne da bi bil za to potreben poseben postopek.

15 Pri katerem sodišču je treba vložiti zahtevek za izpodbijanje priznanja odločbe o razvezi/prenehanju življenjske skupnosti/razveljavitvi zakonske zveze, ki jo je izdalo sodišče v drugi državi članici? Kateri postopek se uporablja v teh primerih?

V skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 2201/2003 lahko zainteresirana stran nasprotuje temu, da bi bila v Republiki Litvi priznana odločba o razvezi zakonske zveze, prenehanju življenjske skupnosti ali razveljavitvi zakonske zveze, ki je bila izdana v drugi državi članici.

V skladu s členom 21 Uredbe Sveta (ES) št. 2201/2003 lahko katera koli zainteresirana stran pri okrožnem sodišču (apylinkės teismas) vloži zahtevek, naj se sodna odločba, izdana v drugi državi članici, v Litvi ne prizna.

Oseba, v zvezi s katero se zahteva priznanje sodne odločbe, lahko prav tako nasprotuje njenemu priznanju v Litvi na podlagi postopka priznanja, ki že poteka, in odločitve okrožnega sodišča o priznanju sodne odločbe. Tako lahko nasprotna stranka v navedeni zadevi nasprotuje priznanju sodne odločbe v Litvi z vložitvijo pritožbe zoper odločbo okrožnega sodišča o njenem priznanju. V skladu s členom 33 Uredbe Sveta (ES) št. 2201/2003 se je mogoče zoper odločbo okrožnega sodišča o priznanju sodne odločbe, izdane v drugi državi članici, pritožiti pri regionalnem sodišču (apygardos teismas).

Nasprotna stranka lahko nasprotuje priznanju sodne odločbe, ki jo je izdalo sodišče v drugi državi članici, na podlagi razlogov za nepriznanje, ki so navedeni v členu 22 Uredbe Sveta (ES) št. 2201/2003.

16 Katero pravo se uporablja v postopkih razveze zakonske zveze med zakoncema, ki ne prebivata v tej državi članici ali imata različno državljanstvo?

Za prenehanje življenjske skupnosti in razvezo zakonske zveze se uporablja pravo kraja običajnega prebivališča zakoncev. Če zakonca nimata skupnega običajnega prebivališča, se uporablja pravo države, v kateri sta imela zadnje skupno običajno prebivališče, ali če tega ni, pravo države sodišča. Če po pravu države, katere državljana sta oba zakonca, ni dovoljena razveza zakonske zveze ali za razvezo veljajo posebni pogoji, je mogoče razvezo zakonske zveze doseči v skladu s pravom Republike Litve, če je eden od zakoncev tudi litovski državljan ali ima v Republiki Litvi običajno prebivališče.

Zadnja posodobitev: 27/11/2015

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Povratne informacije

S spodnjim obrazcem sporočite svoje pripombe in povratne informacije o našem novem spletišču