

Informationen nach Regionen suchen
Pravo Republike Slovenije pozna: a) razvezo zakonske zveze na podlagi sporazuma zakoncev in b) razvezo zakonske zveze na podlagi tožbe
a) V primeru razveze na podlagi sporazuma zakoncev sodišče zakonsko zvezo v skladu s 64. členom Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ( v nadaljevanju ZZZDR) razveže, če sta se zakonca sporazumela o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok ter o njihovih stikih (pri čemer je potrebno pridobiti mnenje centra za socialno delo) in če sta predložila v obliki izvršljivega notarskega zapisa sklenjen sporazum o delitvi skupnega premoženja, če sta se sporazumela o tem kdo ostane ali postane najemnik stanovanja in o preživljanju zakonca, ki nima sredstev za življenje in brez svoje krivde ni zaposlen.
b) V primeru, da je zakonska zveza iz kateregakoli vzroka nevzdržna sme vsak zakonec s tožbo na razvezo zahtevati razvezo zakonske zveze. Sodišče v tem primeru odloči tudi o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok ter o njihovih stikih s starši. Preden odloči mora pridobiti mnenje centra za socialno delo.
V obeh primerih, tako ob prejemu predloga za sporazumno razvezo kot ob prejemu tožbe za razvezo zakonske zveze, sodišče naloži pristojnemu centru za socialno delo, naj opravi svetovalni razgovor, ki sta se ga dolžna udeležiti oba zakonca osebno brez pooblaščencev. O opravljenem svetovalnem razgovoru poroča center za socialno delo sodišču.
Pravne posledice razveze so podrobneje opisane v nadaljevanju:
Oseba, ki je ob sklenitvi zakonske zveze spremenila svoje osebno ime, lahko v 6 mesecih po pravnomočnosti sodbe o razvezi oziroma o razveljavitvi zakonske zveze poda izjavo, da želi imeti priimek, ki ga je imela pred sklenitvijo razvezane zakonske zveze. Takšno izjavo lahko poda le oseba, ki svojega priimka v času trajanja zakonske zveze ni dodatno spreminjala (17. člen Zakona o osebnem imenu – ZOI-1). Vprašanje spremembe priimka je upravna zadeva, o njej ne odloča sodišče, pač pa upravni organ.
Za delitev skupnega premoženja zakoncev velja zakonska domneva, da sta deleža zakoncev na skupnem premoženju enaka, vendar pa lahko zakonec, ki misli, da je z delitvijo na enake dele prikrajšan, zahteva določitev deleža po prispevanju k skupnemu premoženju. Pri tem sodišče ne upošteva le dohodka vsakega zakonca, temveč tudi druge okoliščine, kot npr. pomoč, ki jo zakonec daje drugemu zakoncu, varstvo in vzgojo otrok, opravljanje domačih del, skrb za ohranitev premoženja in vsako drugo obliko dela in sodelovanje pri upravi, ohranitvi in povečanju skupnega premoženja.
VARSTVO IN VZGOJA OTROK
Ø V primeru razveze na podlagi sporazuma, se morata zakonca sporazumeti o vzgoji in varstvu otrok, sodišče pa oceni ali je ta sporazum v skladu s koristjo otrok. Sporazumeta se lahko,
Če se sama o tem ne sporazumeta, jima pri sklenitvi sporazuma pomaga center za socialno delo.
Če sta starša dosegla sporazum o varstvu in vzgoji, lahko predlagata, da sodišče v nepravdnem postopku o tem izda sklep.
Če se ne sporazumeta ali če sporazum ni v korist otrok, sodišče ne razveže zakonske zveze na podlagi sporazuma, pač pa je potrebna tožba.
Če se starša tudi ob pomoči centra za socialno delo ne sporazumeta o vzgoji in varstvu otrok, odloči sodišče na zahtevo enega ali obeh staršev,
pri čemer mora pred odločitvijo pridobiti mnenje centra za socialno delo, pri odločanju pa upošteva tudi otrokovo mnenje, če ga je otrok izrazil sam ali po osebi, ki ji zaupa in jo je sam izbral in če je sposoben razmeti njegov pomen in posledice.
Ø V primeru razveze na podlagi tožbe za ureditev razmerja razvezanih zakoncev do skupnih mladoletnih otrok sodišče odloči o varstvu in vzgoji otrok, potem ko ugotovi, kako bodo otrokove koristi najbolje zagotovljene. Tudi v tem primeru, pa se lahko starša sporazumeta o vzgoji in varstvu skupnih otrok v korist otrok. Pri tem po smislu velja enako kot glede varstva in vzgoje otroka v primeru sporazumne razveze zakonske zveze. Odločitev o tem pri kom bodo mladoletni otroci po razvezi, o stikih s tistim od staršev, s katerim ne bodo živeli ter o preživnini, je obvezen sestavni del sodbe o razvezi zakonske zveze
STIKI
PREŽIVLJANJE med starši in otroki
"Življenjska skupnost" je bistven element zakonske zveze (3. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih). Prenehanje življenjske skupnosti pomeni trajno prenehanje bistvenih elementov medsebojnih odnosov med zakoncema. Ko preneha življenjska skupnost, med zakoncema preneha ekonomska skupnost, intimna in čustvena povezanost, lahko tudi skupno življenje itd .
Zakon pogojev za prenehanje življenjske skupnosti ne določa. Sodišča o prenehanju življenjske skupnosti odločajo v vsakem posameznem postopku glede na okoliščine in posebnosti konkretnega primera.
Prenehanje življenjske skupnosti na obstoj zakonske zveze nima vpliva. Če torej preneha zgolj življenjska skupnost, ne preneha tudi zakonska zveza. Za prenehanje zakonske zveze je potrebno vložiti tožbo ali predlog za sporazumno razvezo. S prenehanjem življenjske skupnosti pa zakonca prenehata ustvarjati skupno premoženje. Zakonec, ki ni preskrbljen, pa lahko tudi najkasneje v enem letu po prenehanju življenjske skupnosti s tožbo zahteva preživnino.
Razveljavitev pomeni, da v času sklenitve niso obstajali pogoji, ki jih zakon zahteva za veljavno sklenitev zakonske zveze (npr. ni bilo svobodne volje, da je bila privolitev izsiljena ali dana v zmoti, da ni bila sklenjena po predpisanem postopku ali med ožjimi sorodniki ali jo je sklenila oseba, ki je težje duševno prizadeta ali nerazsodna). Z dnem, ko postane razveljavitvena sodba pravnomočna, prenehajo pravne posledice zakonske zveze.
Ø Neveljavnost zakonske zveze ne nastopi ipso iure, ampak je potrebno, da se zakonska zveza s sodbo razveljavi.
Ø Slovensko pravo razlikuje med relativno in absolutno neveljavno zakonsko zvezo. Razlikovanje je v krogu upravičencev, ki lahko zahtevajo razveljavitev zakonske zveze.
a) Razlogi za relativno neveljavnost so:
b) Razlogi za absolutno neveljavnost so: (kot tožbeni upravičenci so poleg obeh zakoncev določene še osebe, ki imajo neposredno pravno korist od tega, da se zakonska zveza razveljavi (npr. drugi dediči umrlega zakonca lahko po njegovi smrti tožijo na razveljavitev zakonske zveze, da bi preživeli zakonec izgubil dedno pravico), poleg tega pa upravičenci lahko vložijo tožbo tudi po prenehanju zakonske zveze); tožbo lahko vloži tudi državni tožilec:
Pravne posledice razveljavitve zakonske zveze nastopijo z dnem, ko postane razveljavitvena sodba pravnomočna. Glede premoženjskih razmerij med zakoncema, glede preživljanja nepreskrbljenega zakonca, glede vračanja daril med zakoncema in razmerja zakoncev do skupnih otrok so pravne posledice enake kot v primeru razveze zakonske zveze.
Z Zakonom o mediaciji v civilnih in gospodarskih zadevah, ki je v veljavi od junija 2008, je urejena mediacija v sporih iz civilnopravnih, gospodarskih, delovnih, družinskih in drugih premoženjskopravnih razmerij v zvezi z zahtevki, s katerimi stranke lahko prosto razpolagajo in se glede njih poravnajo, razen če je s posebnim zakonom za posamezne od teh sporov določeno drugače. Same zakonske zveze ni mogoče razvezati brez posredovanja sodišča, potrebno je vložiti tožbo ali sporazumni predlog.
Tožbi in predlogu je treba predložiti izpisek iz poročne matične knjige in izpiske iz rojstne matične knjige za otroke, na obravnavi pa se je potrebno izkazati z veljavnim osebnim dokumentom
Sodišče v celoti ali deloma oprosti stranko plačila sodnih taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Plačila sodnih taks so oproščeni tuji državljani, če tako določa mednarodna pogodba ali če velja vzajemnost (10. in 11. člen Zakona o sodnih taksah – ZST-1).
Za kritje stroškov odvetnika in izvedenca stranka lahko zaprosi za brezplačno pravno pomoč, o upravičenosti odloča okrožno sodišče po kraju stalnega prebivališča prosilca. V postopku presoja kriterije (npr. vsebinski, finančni) skladno z določili Zakona o brezplačni pravni pomoči.
Zoper sodbo v zvezi z razvezo ali razveljavitvijo zakonske zveze je dovoljena pritožba na višje sodišče v (splošnem) roku 15 dni. Sodba s katero se zakonska zveza razveže na podlagi predloga zakoncev za sporazumno razvezo, se lahko izpodbija:
V zakonskih sporih revizija (izredno pravno sredstvo) ni dovoljena.
V skladu z 21. členom Uredbe (ES) št. 2201/2003 se sodna odločba izdana v državi članici prizna, ne da bi bilo potrebno za priznanje začeti kakršenkoli poseben postopek.
Vsaka zainteresirana stranka lahko zahteva izdajo odločbe o priznanju oz. ne-priznanju sodne odločbe. V tem primeru mora stranka vložiti zahtevo za razglasitev izvršljivosti pri pristojnemu okrožnemu sodišču Republiki Sloveniji.
Za postopek vložitve zahteve se uporablja pravo Republike Slovenije.
Stranka, ki zahteva ali izpodbija priznanje sodne odločbe ali vloži zahtevo za razglasitev izvršljivosti, mora predložiti:
Primarno in neposredno se za vprašanja mednarodne pristojnosti uporabljajo določila Uredbe (ES) št. 2201/2003 – Uredbe Bruselj II bis, če gre za državljane ali rezidente držav članic EU.
Če sta oba zakonca ob vložitvi tožbe državljana različnih držav, se za razvezo zakonske zveze skladno z določili slovenskega notranjega prava uporabljata kumulativno pravi držav katerih državljana sta (2. odstavek 37. člena Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku).
Če se zakonska zveza ne bi mogla razvezati po pravu držav katerih državljana sta, se za razvezo zakonske zveze uporabi pravo Republike Slovenije, če je imel eden od zakoncev ob vložitvi tožbe stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.
Če je eden od zakoncev državljan Republike Slovenije, ki nima stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, zakonska zveza pa se ne more razvezati po pravu, določenem v drugem odstavku 37. člena Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku, se za razvezo uporabi pravo Republike Slovenije.
http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/zakonodaja/preciscenaBesedilaZakonov
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.