Na področju civilnega pravosodja se bodo postopki, ki še potekajo, in postopki, ki so se začeli pred koncem prehodnega obdobja, nadaljevali po pravu EU. Evropski portal e-pravosodje bo na podlagi vzajemnega priznavanja ohranil informacije, povezane z Združenim kraljestvom, do konca leta 2024.

Insolventnost/stečaj

Severna Irska
Vsebino zagotavlja
European Judicial Network
Evropska pravosodna mreža (v civilnih in gospodarskih zadevah)

1 Zoper koga je mogoče uvesti postopek v primeru insolventnosti?

  • Postopke zaradi insolventnosti je mogoče uvesti zoper posameznike, partnerstva in družbe (registrirane ali neregistrirane).
  • Postopek je mogoče uvesti zoper vsakega posameznika, ki ima dolg v višini vsaj 5 000 GBP in bodisi živi v Severni Irski, bodisi je v zadnjih treh letih živel ali opravljal dejavnost v Severni Irski, bodisi je bil tam na dan vložitve predloga za začetek stečajnega postopka. Najnižja starost ni določena.

2 Kateri so pogoji za uvedbo postopka v primeru insolventnosti?

  • Postopki zaradi insolventnosti podjetja v Severni Irski so lahko likvidacija (prostovoljna ali s sklepom višjega sodišča) ali reorganizacija (dogovor o prostovoljni poravnavi družbe ali upravljanje družbe). Postopek upravljanja družbe se lahko uporabi pred postopkom prenehanja.
  • Kateri koli (zasebni ali javni) upniki lahko pri sodišču vložijo predlog za prenehanje družbe (prisilna likvidacija) ali njen prevzem v upravljanje.
  • Družba dolžnica se lahko sama odloči za prenehanje (prostovoljna likvidacija solventne ali insolventne družbe, insolventnost pa se oceni glede na sposobnost poravnavati vse v plačilo zapadle dolgove v 12 mesecih). Družba dolžnica lahko predlog za prenehanje vloži tudi pri sodišču.
  • Ministrstvo za gospodarstvo (Department for the Economy) lahko pri sodišču zahteva prenehanje družbe, če je to v javnem interesu. Ni nujno, da so take družbe insolventne.
  • Kadar koli po vložitvi predloga (s strani katere koli stranke) za prisilno likvidacijo pri sodišču lahko sodišče imenuje začasnega likvidacijskega upravitelja. Taka imenovanja se običajno izvedejo zaradi zaščite premoženja družbe pred narokom za prenehanje. Pooblastila začasnega likvidacijskega upravitelja so določena v sodni odločbi o njegovem imenovanju.
  • Upravitelja lahko imenuje družba ali njeni direktorji, lahko pa ga imenuje tudi imetnik spremenljivega zavarovanja (taka imenovanja se opravijo zunaj sodišča).
  • Da se lahko v zvezi z družbo začne postopek njenega upravljanja, mora biti insolventna ali mora biti verjetno, da bo postala insolventna. S sodno prakso se je ugotovilo, da „verjetno“ v tem smislu pomeni bolj verjetno kot ne.
  • Pri dogovoru o prostovoljni poravnavi družbe pa ni nujno, da je družba insolventna.
  • Prisilna likvidacija lahko temelji na nezmožnosti plačevanja dolgov (insolventnost), pri čemer se ta nezmožnost dokaže z neizpolnjeno zakonsko zahtevo za plačilo ali neizpolnjeno sodbo. Sodišče lahko zoper družbo uvede postopek likvidacije z obrazložitvijo, da je to pošteno in pravično.
  • Kakor hitro se začnejo postopki (odločitev družbe o prenehanju, sodna odločba o uvedbi postopka upravljanja družbe ali likvidacije ali vložitev sklepa o imenovanju upravljavca pri sodišču (v primerih, ko ni imenovan s sodno odločbo)), lahko nosilec funkcije ukrepa.
  • Družba lahko predlaga dogovor o prostovoljni poravnavi družbe. Da to predlaga, ni treba, da je insolventna. Ta dogovor lahko predlaga tudi nosilec funkcije v postopku likvidacije ali upravljanja (če se je kateri od teh postopkov že začel).
  • Na voljo so naslednji postopki zaradi insolventnosti za posameznike: dogovori o prostovoljni poravnavi posameznika, sklepi o odpisu dolga in sklepi o začetku stečajnega postopka (ki ga lahko predlaga upnik ali zadevni posameznik).
  • Dogovore o prostovoljni poravnavi posameznika predlagajo dolžniki in odobrijo upniki z glasovanjem, pri čemer mora za odobritev glasovati 75 % tistih, ki glasujejo, glede na vrednost dolga. Najnižja raven dolga ni določena, prav tako se ne preverja insolventnost. Predlog je treba oblikovati prek pooblaščenega zastopnika, ki postane nadzornik, če predlog odobrijo upniki. Pooblaščeni zastopnik lahko ukrepa, ko mu dolžnik predloži predlog. Dogovor o prostovoljni poravnavi posameznika se lahko predlaga, ko je dolžnik v stečajnem postopku, in če upniki predlog sprejmejo, se lahko stečaj razveljavi. Dogovori o prostovoljni poravnavi posameznika, ki jih upniki sprejmejo z glasovanjem, so zavezujoči za vse upnike.
  • Vloge za sklepe o odpisu dolga dolžnik prek pooblaščenega posrednika elektronsko vloži pri uradno imenovanem likvidatorju. Sodišče v začetek postopka ni vključeno. Dolžnikovi dolgovi ne smejo presegati 20 000 GBP, njegovo premoženje ne sme presegati 1 000 GBP (v kar ni vključeno solidno motorno vozilo), presežek njegovih prihodkov pa lahko znaša največ 50 GBP na mesec. Dolžnik ne sme biti v nobenem drugem postopku zaradi insolventnosti in v preteklih dveh letih ni smel skleniti poslov z oškodovanimi upniki. Uradno imenovani likvidator mora ob prejemu vloge odločiti o njej, tako da lahko ukrepa od tega trenutka dalje.
  • Sklepi o začetku stečajnega postopka se lahko izdajo na predlog upnika ali samega dolžnika. Uradno imenovani likvidator ob izdaji sklepa postane likvidacijski upravitelj in upravljavec. Nato se lahko imenuje stečajni upravitelj, ki lahko ob imenovanju takoj ukrepa.
  • Če predlog poda upnik, ga vloži pri sodišču, pri čemer mora dolg znašati vsaj 5 000 GBP, lahko pa dva ali več upnikov poda skupni predlog, pri čemer se dolgovi do vsakega od njih združijo. Dolg mora biti nezavarovan. V predlogu mora biti dokazano, da dolžnik ni zmožen poravnati dolga, kar mora biti razvidno iz neizpolnitve zakonske zahteve za plačilo ali neizpolnitve sodbe.
  • Tudi dolžnikovi predlogi se predložijo sodišču. Najnižja raven dolga ni določena, vendar mora biti dolžnik nezmožen poravnati svoje dolgove.
  • Če je vložen predlog za začetek stečajnega postopka, lahko sodišče pred njegovim narokom imenuje začasnega likvidacijskega upravitelja, da zaščiti dolžnikovo premoženje, za katero je bilo ugotovljeno, da bi lahko bilo ogroženo. Sodišče v večini primerov zagotovi posebna navodila o pristojnostih začasnega likvidacijskega upravitelja, podeli pa mu lahko tudi splošnejše pooblastilo za takojšni prevzem dolžnikovega premoženja. Za začasnega likvidacijskega upravitelja se lahko imenuje le uradno imenovani likvidator.

3 Katero premoženje je sestavni del stečajne mase? Kako se obravnava premoženje, ki ga je dolžnik pridobil ali ki je bilo nanj preneseno po uvedbi postopka v primeru insolventnosti?

  • V primeru insolventnosti podjetij se v postopke zaradi insolventnosti vključi vse premoženje, ki ga ima družba v lasti kjer koli po svetu. „Premoženje“ je v zakonodaji opredeljeno zelo široko.
  • V okviru dogovorov o prostovoljni poravnavi posameznika se v predlogu dolžnika določi, kako se bo razpolagalo s premoženjem, upniki pa imajo možnost, da to proučijo pred glasovanjem o sprejetju predloga.
  • Pri sklepih o odpisu dolga je vrednost premoženja največ 1 000 GBP (v kar ni vključeno solidno motorno vozilo), premoženje pa še naprej pripada dolžniku.
  • Pri stečaju se vse premoženje posameznika v stečaju, ki ga ima v lasti kjerkoli po svetu, prenese na stečajnega upravitelja, pri čemer velja nekaj izjem. Premoženje, ki ga posameznik potrebuje za izpolnjevanje potreb gospodinjstva ali ki mu omogoča opravljanje poklica ali poslovne dejavnosti, je izključeno iz stečajne mase. V to je lahko zajeto motorno vozilo. Če stečajni upravitelj meni, da je tako premoženje vredno več, kot znašajo stroški razumnega nadomestila, ga lahko proda in zagotovi tako nadomestilo. V stečajno maso prav tako ni vključeno premoženje, ki ga posameznik v stečaju upravlja za nekoga drugega.
  • Prihodki posameznika v stečaju so izključeni iz stečajne mase, vendar se lahko stečajni upravitelj s posameznikom dogovori, da se delež morebitnega presežka prihodka, ki mu ostane po upoštevanju razumnih potreb njegovega gospodinjstva, plača v stečajno maso v korist upnikov. Če s posameznikom ni mogoče doseči dogovora, lahko stečajni upravitelj pri sodišču vloži vlogo za izdajo sklepa v zvezi s tem.
  • Vsako premoženje, ki ga posameznik pridobi, ko stečajni postopek še ni ustavljen, lahko stečajni upravitelj zahteva v stečajno maso.
  • Posameznik v stečaju stori kaznivo dejanje, če si izposodi denar ali kako drugače pridobi posojilo, ki presega 500 GBP, ne da bi posojilodajalcu razkril, da je v stečajnem postopku.

4 Kakšna pooblastila imata dolžnik in stečajni upravitelj?

  • Nosilci funkcije morajo biti upravitelji v postopku zaradi insolventnosti z veljavnim dovoljenjem, razen v primeru uradno imenovanega likvidatorja. Dovoljenja lahko izdaja le strokovni organ, ki ga je za to pooblastilo ministrstvo za gospodarstvo. Kdor opravlja naloge upravitelja v postopku zaradi insolventnosti, a nima veljavnega dovoljenja, stori kaznivo dejanje in se kaznuje z denarno ali zaporno kaznijo.
  • Kandidat mora za pridobitev dovoljenja opraviti izpite in imeti določeno število ur praktičnih izkušenj s primeri insolventnosti.
  • Upravitelj v postopku zaradi insolventnosti mora biti fizična oseba.
  • Nagrado upravitelja v postopku zaradi insolventnosti, ki opravlja naloge nosilca funkcije, določijo upniki. Upravitelj v postopku zaradi insolventnosti se lahko obrne na sodišče, če meni, da je osnova za izračun nagrade, ki so jo določili upniki, prenizka. Upniki se lahko obrnejo na sodišče, če menijo, da je nagrada previsoka.
  • Vsi primeri insolventnosti so pod splošnim nadzorom sodišča in prizadete stranke (vključno z nosilcem funkcij v postopku zaradi insolventnosti) se lahko za navodila obrnejo na sodišče.
  • Pri dogovorih o prostovoljni poravnavi posameznika lahko dolžnik prosto razpolaga s svojim premoženjem, če s tem ne krši pogojev dogovora z upniki.
  • Pri sklepih o odpisu dolga se premoženje ne prenese na nosilca funkcije.
  • Premoženje v stečaju se prenese na stečajnega upravitelja, posameznik v stečaju pa z njim ne sme razpolagati. To ne velja za premoženje, ki je izključeno iz stečajne mase, in premoženje, ki ga posameznik pridobi po začetku postopka, razen če ga pridobi pred ustavitvijo stečajnega postopka in ga zahteva stečajni upravitelj. Poleg zmožnosti stečajnega upravitelja, da zahteva pridobljeno premoženje, na to ne vpliva dejstvo, da je bil stečajni postopek zoper posameznika ustavljen.
  • Uradno imenovani likvidator je zakonski nosilec funkcije, ki ga imenuje ministrstvo za gospodarstvo. Opravlja lahko naloge nosilca funkcije v postopku prisilne likvidacije ali stečajnem postopku. Nagrade uradno imenovanega likvidatorja ne določajo upniki, temveč je plačan na podlagi zakonske formule, in sicer kot delež razmerja med unovčenim in razdeljenim premoženjem.

5 Pod katerimi pogoji je mogoče uveljavljati pobote?

  • V pravu Severne Irske je določeno, da se pobot izvede v postopku likvidacije in upravljanja ter stečajnem postopku.
  • Obračun pobota vključuje vzajemne posle na datum začetka insolventnosti.
  • Neto znesek je bodisi sredstvo (knjigovodski dolg) iz stečajne mase bodisi obveznost.
  • Stranki ne moreta odstopiti od uporabe pobota.

6 Kakšni so učinki postopka v primeru insolventnosti na trenutne pogodbe, katerih stranka je dolžnik?

  • Likvidacijski ali stečajni upravitelj se lahko odpove nedonosni pogodbi, s čimer preneha interes insolventne osebe v zvezi s to pogodbo ali njene obveznosti iz te pogodbe (nasprotna stranka lahko v postopku zaradi insolventnosti prijavi terjatev zaradi izgubljenega dobička/škode kot posledice insolventnosti).
  • Med insolventnostjo družbe nosilcu funkcije med insolventnostjo ni treba izvajati pogodb, ki jih je sklenila insolventna oseba.
  • Med insolventnostjo in stečajem se lahko še naprej neprekinjeno zagotavljajo določene dobave (komunalne in komunikacijske storitve, ki se štejejo za „nujne“), ne da bi bilo treba ob začetku insolventnosti plačati neporavnana zaostala plačila.
  • Dobavitelji lahko ob insolventnosti prekinejo pogodbe (če njihova pogodba to dovoljuje) razen za nujne dobave (glej zgoraj). Vse neplačano blago/storitve bi pomenile terjatev v postopku zaradi insolventnosti.
  • Postopki v zvezi z dogovori o prostovoljni poravnavi posameznika ali sklepi o odpisu dolga ne vplivajo neposredno na že veljavne pogodbe, čeprav bi se morale te upoštevati kot del predloga dogovora o prostovoljni poravnavi posameznika in bi lahko pomenile, da posameznik ne izpolnjuje meril za sklep o odpisu dolga.
  • V stečajnem postopku lahko stečajni upravitelj odpove nedonosne pogodbe. Kadar pa se pogodba ob insolventnosti ne prekine, lahko sodišče sprejme odločbo o prenehanju obveznosti iz pogodbe.

7 Kakšni so učinki postopka v primeru insolventnosti na postopke, ki so jih sprožili posamezni upniki (razen za pravde v teku)?

  • S postopkoma likvidacije in upravljanja se uvede moratorij. Zoper podjetje po začetku postopka zaradi insolventnosti ni mogoče sprožiti sodnega postopka brez soglasja nosilca funkcije ali dovoljenja sodišča.
  • Pri dogovoru o prostovoljni poravnavi družbe upnik, ki ga zavezuje pogodba, ne more sprožiti sodnega postopka za izterjavo dolga (saj ga zavezuje sprejeta pogodba). Tako bi lahko ukrepal upnik po odobritvi, če ne bi prejel plačila.
  • Če je bil vložen predlog za začetek stečajnega postopka, lahko sodišče začasno ustavi začeti postopek zoper dolžnika ali njegovo premoženje ali dovoli njegovo nadaljevanje pod pogoji, ki se mu zdijo ustrezni. Noben upnik posameznika v stečaju ne sme brez dovoljenja sodišča začeti postopka zoper tega posameznika ali njegovo premoženje, dokler stečajni postopek zoper posameznika ni ustavljen.
  • Če namerava dolžnik za svoje upnike pripraviti predlog dogovora o prostovoljni poravnavi posameznika, lahko upniki (ali v primeru stečajnega postopka stečajni upravitelj ali uradno imenovani likvidator) pri sodišču vložijo predlog za začasno odredbo. Posledica tega je, da lahko sodišče začasno ustavi kateri koli postopek zoper dolžnika ali njegovo premoženje in da se prepreči začetek takih postopkov. Začasna odredba tudi preprečuje predložitev sklepa o začetku stečajnega postopka zoper dolžnika. Predlog dogovora o prostovoljni poravnavi posameznika vključuje navodila o tem, kako končati postopke, ki potekajo, in če je sprejet, zavezuje vse upnike.
  • Zaradi izdaje sklepa o odpisu dolga upniki ne morejo začeti sodnega postopka zoper dolžnika v zvezi z njegovim dolgom.

8 Kakšni so učinki postopka v primeru insolventnosti na nadaljevanje pravd, ki tečejo v trenutku uvedbe postopka v primeru insolventnosti?

  • S postopkoma likvidacije in upravljanja se uvede moratorij. Sodnih postopkov, ki potekajo na datum začetka postopka zaradi insolventnosti, ni mogoče nadaljevati brez soglasja nosilca funkcije ali dovoljenja sodišča.
  • Upnik v sodnem postopku, ki poteka ob odobritvi dogovora o prostovoljni poravnavi družbe ali dogovora o prostovoljni poravnavi posameznika, takega postopka ne more nadaljevati, saj ga zavezujejo pogoji enega ali drugega dogovora (ne glede na to, ali je sam glasoval zanj ali ne).
  • Upniki v postopkih zaradi insolventnosti sodelujejo prek skupščin upnikov in drugih postopkov odločanja. Lahko tudi oblikujejo odbor in izvolijo njegove člane. Nosilec funkcije, ki ni uradno imenovani likvidator, mora upnike redno (vsakih šest ali 12 mesecev, odvisno od postopka) seznanjati s potekom zadeve.

9 Katere so glavne značilnosti udeležbe upnikov v postopku v primeru insolventnosti?

  • Upniki v postopkih zaradi insolventnosti sodelujejo prek skupščin upnikov in drugih postopkov odločanja. Lahko tudi oblikujejo odbor in izvolijo njegove člane. Nosilec funkcije, ki ni uradno imenovani likvidator, mora upnike redno (vsakih šest ali 12 mesecev, odvisno od postopka) seznanjati s potekom zadeve, v stečajnem postopku in postopku likvidacije pa mora sklicati zaključno skupščino upnikov, na kateri poroča o upravljanju postopka zaradi insolventnosti.
  • Med odločitvami so lahko imenovanje ali odstavitev nosilca funkcije, dogovor o nagradi nosilca funkcije, oblikovanje odbora, ocena dogovora o prostovoljni poravnavi ali katera koli druga odločitev, h kateri bi morali po mnenju nosilca funkcije prispevati upniki.

10 Na kakšen način lahko stečajni upravitelj uporablja premoženje iz stečajne mase oziroma razpolaga z njim?

  • Predlog dogovora o prostovoljni poravnavi posameznika lahko določa, da s premoženjem dolžnika razpolaga nadzornik.
  • V sklepu o odpisu dolga je premoženje izključeno iz postopka, vendar je uradno imenovani likvidator pooblaščen za opravljanje poizvedb o ravnanju dolžnika in njegovem premoženju.
  • V stečajnem postopku se premoženje prenese na stečajnega upravitelja ob njegovem imenovanju, ne da bi bil potreben odstop, dodelitev ali prenos. Njegova naloga je, da vstopi v stečajno premoženje, ga unovči in razdeli upnikom.

11 Katere terjatve je treba prijaviti zoper dolžnikovo stečajno maso in kako se obravnavajo terjatve, nastale po uvedbi postopka v primeru insolventnosti?

  • V primeru insolventnosti podjetja se lahko kot terjatev v postopku zaradi insolventnosti prijavijo vsi dolgovi/obveznosti/odškodninska odgovornost, ki jih ima družba pred začetkom insolventnosti. Kot terjatev se lahko prijavijo tudi dolgovi, ki jih bo treba plačati v prihodnosti, vendar morajo biti znižani na sedanjo vrednost.
  • Obveznosti, ki izhajajo iz določenih kaznivih dejanj (kot je promet s prepovedanimi drogami), v postopku upravljanja ali likvidacije niso dokazljive.
  • Obveznosti, ki nastanejo po začetku postopka, se obravnavajo kot „stroški“. Zanje velja lastna hierarhija plačil, vendar morajo biti vse plačane, preden se lahko denar razdeli upnikom.
  • V predlogu dogovora o prostovoljni poravnavi posameznika morajo biti v celoti razkrite obveznosti dolžnika in določeni načini poplačila upnikov. V postopku zaradi insolventnosti ni mogoče prijaviti dolgov, ki dolžniku nastanejo po sprejetju predloga, razen če je to izrecno določeno.
  • Določeni dolgovi niso vključeni v postopek v zvezi s sklepom o odpisu dolga in jih mora plačati dolžnik. V to so zajete denarne kazni, neplačani prispevki za opravljanje televizijske dejavnosti, študentska posojila in dolžniški vrednosti papirji. Sklep o odpisu dolga ne vsebuje terjatev upnikov, ker ni razdelitve premoženja.
  • V stečajnem postopku se lahko prijavijo dolgovi, ki zapadejo na datum sklepa o začetku stečajnega postopka ali ki bodo zapadli v prihodnosti zaradi obveznosti, prevzete pred stečajem. V stečajnem postopku ni mogoče kot terjatev prijaviti denarnih kazni, študentskih posojil, zaostalih plačil zapadlih dolgov v družinskih postopkih in zapadlih dolgov v zvezi z odredbami o zaplembi.

12 Katera so pravila o prijavi, preverjanju in priznanju terjatev?

  • Upniki lahko terjatev (dokazilo dolga) prijavijo kadar koli v postopku. Terjatev morajo prijaviti, da lahko glasujejo na kateri koli skupščini (ali v drugem postopku odločanja) ali prejmejo poplačilo iz razdelitvene mase.
  • Če je v postopku upravljanja družbe ali likvidacije ali stečajnem postopku predvidena razdelitev premoženja, bo nosilec funkcije pisal vsem tistim upnikom, ki morajo svoje terjatve še dokazati, in jih obvestil, da bo opravljena razdelitev premoženja, jih pozval, naj prijavijo terjatve, ter določil rok, do katerega morajo to storiti, da bi bili vključeni v navedeno razdelitev. Terjatve, prijavljene po tem datumu, nosilec funkcije lahko obravnava, vendar mu tega ni treba storiti.
  • Pri prenehanju s sklepom sodišča in v stečajnem postopku obstaja standardni obrazec, ki ga je treba predložiti v odobritev. V nobenem drugem postopku ni standardnega obrazca, pač pa je v pravnem okviru za te postopke navedeno, kaj mora biti vključeno v dokazilo za namene razdelitve premoženja.
  • Če upnik terjatve ne prijavi pravočasno, ne more ovirati razdelitve premoženja.
  • V dogovorih o prostovoljni poravnavi je zahteva, da se nosilcu funkcije predloži dokazilo, izpolnjena s predložitvijo pisne terjatve.

13 Katera so pravila o razdelitvi iztržkov? Kako se razvrščajo terjatve in pravice upnikov?

  • Nekatere terjatve, ki izhajajo iz delovnih razmerij, se obravnavajo kot prednostne in se plačajo po plačilu stroškov postopka, vendar pred terjatvami imetnikov spremenljivega zavarovanja in nezavarovanih upnikov.
  • Po pravu ni podrejenih terjatev, razen v stečajnih postopkih, kjer je zapadli dolg do osebe, ki je bila ob uvedbi stečaja zakonec ali partner posameznika v stečaju, razvrščen za zapadlimi dolgovi do drugih upnikov in obrestmi na te dolgove.
  • Če dolžnikov dolg poravna tretja oseba, ima preneseno terjatev v stečajni masi.

14 Kateri so pogoji in učinki končanja postopka v primeru insolventnosti (zlasti s poravnavo)?

  • Upniki se strinjajo s predlogi dolžnika (pri dogovoru o prostovoljni poravnavi družbe je odobritev po vrednosti večja od 75 %) ali nosilca funkcije v postopku zaradi insolventnosti (upravljanje družbe, navadna večina ali odobritev vseh zavarovanih in večine prednostnih upnikov v primerih, ko se vračilo nezavarovanim upnikom ne zdi verjetno).
  • Ko je dogovor o prostovoljni poravnavi posameznika odobren, zavezuje vse nezavarovane upnike na ravni predlogov.
  • Za načrte reorganizacije odobritev sodišča ni potrebna, vendar se lahko oškodovana stranka obrne na sodišče, če meni, da so bili njeni interesi po nepotrebnem oškodovani.
  • Obstajajo podrobna postopkovna pravila o končanju/prenehanju vseh postopkov zaradi insolventnosti podjetja, tako postopkov likvidacije kot reorganizacije.
  • Ko upniki odobrijo predlog dogovora o prostovoljni poravnavi posameznika, se ta izvaja pod nadzorom upravitelja v postopku zaradi insolventnosti. Za to ni potrebna odobritev sodišča, čeprav mora nadzornik sodišču poročati o rezultatu skupščine, sklicane za odobritev predloga. Stranka se lahko obrne na sodišče, da to prouči odločitev upnikov o sprejetju predloga zaradi materialne nepravilnosti.
  • Če dolžnik po odobritvi dogovora o prostovoljni poravnavi posameznika ne izpolni pogojev tega dogovora, lahko nadzornik vloži predlog za začetek stečajnega postopka.
  • Pri sklepu o odpisu dolga se dolgovi črtajo 12 mesecev po izdaji sklepa. Sodišče v ta postopek ni vključeno.
  • V stečajnem postopku mora stečajni upravitelj upnikom poslati končno poročilo, preden je oproščen obveznosti. Če stečajni upravitelj ni uradno imenovani likvidator, morajo upniki sklicati zaključno skupščino upnikov, na kateri lahko oprostitvi obveznosti nasprotujejo. Če se to zgodi, mora stečajni upravitelj za oprostitev obveznosti zaprositi pri ministrstvu za gospodarstvo, sicer je svojih obveznosti oproščen, ko je poslovni register uradno obveščen o zaključni skupščini.

15 Katere so pravice upnikov po končanju postopka v primeru insolventnosti?

  • Upniki lahko po končanju postopka zahtevajo sredstva, ki so jim bila razdeljena (vendar jih niso unovčili), pri čemer ima taka sredstva ministrstvo za gospodarstvo.
  • Pravo Severne Irske določa, da se postopek konča, ko je nosilec funkcije oproščen svojih obveznosti.
  • V predlogu dogovora o prostovoljni poravnavi posameznika se upnikom ponudi določen znesek poplačila za vsak GBP dolga. Če je predlog sprejet, morajo upniki to sprejeti kot celotno poplačilo, tako da po koncu postopka nimajo dostopa do katerega koli dela tega dolga.
  • V stečajnih postopkih in postopkih v zvezi s sklepom o odpisu dolga se dolgovi črtajo, ko se postopek konča, razen tistih dolgov, ki niso del postopka.

16 Kdo mora nositi stroške in izdatke, nastale med postopkom v primeru insolventnosti?

  • Pravo Severne Irske določa jasno hierarhijo plačil iz sredstev, pridobljenih z unovčitvijo premoženja. Stroški in izdatki morajo biti plačani (iz unovčitev), preden se sredstva vrnejo upnikom.

17 Katera so pravila v zvezi z ničnostjo, izpodbojnostjo ali neizvršljivostjo pravnih dejanj, ki so v škodo vseh upnikov?

  • Če je insolventna oseba tik pred formalno insolventnostjo dala prednost določenemu upniku (tj. ga je poplačala pred drugimi upniki) ali je sklenila posel pod realno vrednostjo (tj. je nekaj prodala po nižji vrednosti ali za manj, kot je vredno), lahko nosilec funkcije toži prejemnika.
  • Sodišče lahko v stečajnem postopku, postopku likvidacije ali upravljanja družbe na prošnjo nosilca funkcije razveljavi katero koli vrsto posla in odredi, naj prejemnik ponovno vzpostavi stanje, ki bi obstajalo, če posel ne bi bil sklenjen.
  • Zahtevki za razveljavitev prednostnih plačil se morajo nanašati na posle, sklenjene v šestih mesecih pred imenovanjem upravitelja, začetkom postopka prenehanja ali vložitvijo predloga za začetek stečajnega postopka ali v dveh letih v primeru prednostnega plačila povezani osebi.
  • Zahtevki za razveljavitev poslov pod realno vrednostjo se morajo nanašati na posle, sklenjene v dveh letih pred navedenimi dogodki, v stečajnem postopku pa v petih letih, če je bil posameznik takrat insolventen ali je postal insolventen zaradi posla.
  • Nosilec funkcije v postopku upravljanja družbe ali likvidacije, stečajnem postopku ali postopku v zvezi z dogovori o prostovoljni poravnavi lahko pri sodišču vloži predlog za sklep o razveljavitvi posla, s katerim so bili upniki ogoljufani. Tak predlog lahko z dovoljenjem sodišča vloži tudi žrtev posla.
  • Nosilec funkcije v postopku upravljanja družbe in likvidacije lahko vloži tudi odškodninsko tožbo zoper direktorja družbe, ki je še naprej trgoval, čeprav je vedel za insolventnost, kar je povzročilo nadaljnjo izgubo upnikom, poslovno goljufijo ali malomarnost.
  • Če je pri sodišču vložen predlog za prenehanje družbe ali začetek stečajnega postopka, so vsa razpolaganja s premoženjem po vložitvi predloga nična, razen če sodišče odloči drugače.
Zadnja posodobitev: 21/06/2021

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.