Insolventnost/stečaj

Malta
Vsebino zagotavlja
European Judicial Network
Evropska pravosodna mreža (v civilnih in gospodarskih zadevah)

1 Zoper koga je mogoče uvesti postopek v primeru insolventnosti?

Postopek zaradi insolventnosti (kapitalske družbe) in stečajni postopek (osebne družbe in gospodarski subjekti)

V skladu z nacionalnim pravom je mogoče opredeliti dve obliki oseb, za katere se lahko uporabi postopek zaradi solventnosti, in sicer osebne družbe in gospodarske subjekte. Zanje se uporabljajo različne ureditve. Osebne družbe je mogoče nadalje razdeliti na družbe z neomejeno odgovornostjo (en nom collectif), komanditne družbe (en commandite) in družbe z omejeno odgovornostjo.

Postopek zaradi insolventnosti se lahko uvede zoper vse zgoraj navedene (fizične in pravne) osebe, vendar se zanje uporabljajo različni postopki, pravila in zakonodaja. Stečajni postopek (poglavje 13 malteške zakonodaje) se namreč lahko uvede zoper družbe z neomejeno odgovornostjo, komanditne družbe in gospodarske subjekte. V stečajnem postopku se družbe z neomejeno odgovornostjo in komanditne družbe za vse namene obravnavajo kot gospodarski subjekti. Izraz „gospodarski subjekt“ je v poglavju 13 opredeljen kot vsaka oseba, ki poklicno izvaja gospodarske dejavnosti v svojem imenu, vključuje pa vse osebne družbe.

Postopek prisilne poravnave (sanacija kapitalske družbe)

Postopek prisilne poravnave se lahko uvede zoper kapitalske družbe v skladu s členi od 327 do 329B poglavja 386 zakona o gospodarskih družbah iz leta 1995.

2 Kateri so pogoji za uvedbo postopka v primeru insolventnosti?

Postopek zaradi insolventnosti (kapitalske družbe)

Kapitalska družba lahko na podlagi sklepa skupščine delničarjev, upravnega odbora, morebitnih imetnikov zadolžnic, upnikov ali morebitnih vlagateljev pri sodišču vloži predlog za začetek postopka prenehanja družbe in njeno likvidacijo, če ta ne more plačati svojih dolgov. V skladu s členom 214(2)(a)(ii) poglavja 386 se opravi naslednji preskus:

Za kapitalsko družbo se šteje, da ne more plačati svojih dolgov:

(a) če je njen dolg ostal v celoti ali delno neporavnan po štiriindvajsetih tednih od izvršitve izvršilnega naslova zoper kapitalsko družbo na podlagi katerega koli od izvršilnih dejanj iz člena 273 zakonika o organizaciji in civilnem postopku ali

(b) če se sodišču dokaže, da kapitalska družba ne more plačati svojih dolgov, pri čemer je treba upoštevati tudi njene pogojne in morebitne obveznosti.

Sodišče bo strankam omogočilo, da navedejo svoje argumente, in na koncu odločilo, ali so pogoji za insolventnost izpolnjeni; v tem primeru bo sodišče sprejelo sklep o prenehanju družbe, za datum nastopa insolventnosti pa se bo štel datum vložitve predloga pri sodišču v skladu s členom 223 poglavja 386.

Sodišče lahko v obdobju od sprejetja sklepa o prenehanju družbe v primeru insolventnosti do vložitve predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti pri sodišču kadar koli imenuje začasnega upravitelja in mu naloži upravljanje premoženja ali poslovanja družbe, kakor je navedeno v sklepu sodišča o imenovanju začasnega upravitelja. Začasni upravitelj opravlja to funkcijo do sprejetja sklepa o likvidaciji ali zavrnitve predloga za likvidacijo, razen če pred tem odstopi ali ga sodišče na podlagi utemeljenega razloga razreši.

Insolventnost – prostovoljna likvidacija na predlog upnikov

Poleg zgoraj navedenega lahko kapitalska družba preneha prostovoljno, če direktorji menijo, da premoženje družbe ne zadostuje za pokritje obveznosti, pa se skliče sestanek upnikov, na katerem se imenuje upravitelj v postopku zaradi insolventnosti (in/ali likvidacijski odbor), ki ga pooblastijo upniki in ki je zadolžen za likvidacijo družbe brez uvedbe sodnih postopkov. Pravila v zvezi s tem so določena v členu 277 in naslednjih poglavja 386.

Postopek prisilne poravnave (sanacija kapitalske družbe)

Če kapitalska družba ne more plačati svojih dolgov ali je zelo verjetno, da jih ne bo mogla plačati, lahko družba na podlagi izrednega sklepa, direktorji na podlagi sklepa upravnega odbora ali upniki družbe, ki predstavljajo več kot polovico vrednosti terjatev do družbe, pri sodišču vložijo predlog za začetek postopka prisilne poravnave (postopek sanacije v skladu s členom 329B poglavja 386). Kot v zgornjem primeru se šteje, da kapitalska družba ne more plačati svojih dolgov:

(a) če je njen dolg ostal v celoti ali delno neporavnan po štiriindvajsetih tednih od izvršitve izvršilnega naslova zoper kapitalsko družbo na podlagi katerega koli od izvršilnih dejanj iz člena 273 zakonika o organizaciji in civilnem postopku ali

(b) če se sodišču dokaže, da kapitalska družba ne more plačati svojih dolgov, pri čemer je treba upoštevati tudi njene pogojne in morebitne obveznosti.

Sodišče odloči o uvedbi postopka prisilne poravnave, pri čemer izda sklep o sanaciji družbe v dvajsetih delovnih dneh od predložitve zahtevka sodišču za upravljanje poslovanja družbe v obdobju, ki ga določi sodišče (trenutno to obdobje traja eno leto in se lahko podaljša še za eno leto, vendar bo glede na spremembe, ki se pripravljajo, skrajšano na štiri mesece, pri čemer se bo lahko to obdobje podaljšalo za nadaljnji štirimesečni obdobji do skupaj največ dvanajst mesecev).

Stečajni postopek (osebne družbe in gospodarski subjekti)

Predlog za začetek stečajnega postopka lahko vloži kateri koli upnik, ne glede na to, ali je dolg do njega komercialni ali drugačen, in celo če tak dolg še ni zapadel, tako da zahteva obravnavo po hitrem postopku pred prvim senatom civilnega sodišča zoper dolžnika ali njegovega zakonitega zastopnika in zahteva razglasitev, da je tak dolžnik v stečaju.

Merilo za razglasitev stečaja je, da dolžnik začasno ustavi plačilo dolgov. Sodišče sprejme sklep o razglasitvi stečaja in imenuje enega ali več stečajnih upraviteljev za opravljanje nalog, ki se jim dodelijo v skladu s poglavjem 13 trgovinskega zakonika.

3 Katero premoženje je sestavni del stečajne mase? Kako se obravnava premoženje, ki ga je dolžnik pridobil ali ki je bilo nanj preneseno po uvedbi postopka v primeru insolventnosti?

Postopek zaradi insolventnosti (kapitalske družbe) (vključno s prostovoljno likvidacijo na predlog upnikov)

Za pokritje dolžnikovih obveznosti se unovči celotno premoženje kapitalske družbe. Pri tem se ne razlikuje med premoženjem, ki je že tvorilo del premoženja dolžnika, in premoženjem, ki preide v last dolžnika po uvedbi postopka zaradi insolventnosti.

Stečajni postopek (osebne družbe in gospodarski subjekti)

V stečajnem postopku, ki zadeva gospodarske subjekte ter družbe z neomejeno odgovornostjo in komanditne družbe , lahko stečajne mase za likvidacijo sestavlja celotno premoženje, tj. premičnine in nepremičnine. V primeru stečaja stečajnik po razglasitvi stečaja ipso jure izgubi pravico do upravljanja vsega svojega premoženja, ne glede na to, ali se tako premoženje nanaša na njegovo poslovanje ali ne; ohrani le pravico do rednih sredstev za preživljanje.

Njegovo premoženje prevzame stečajni upravitelj, ki ima pravico z odobritvijo sodišča premoženje prodati in odtujiti. Stečajnikovo pokvarljivo blago se po pridobitvi dovoljenja sodišča proda prek dražbarja z licenco.

V primeru nepokvarljivega blaga in drugega premoženja je za to prav tako potrebno dovoljenje sodišča.

Sodnik v takih okoliščinah da navodila, ki so po njegovem mnenju najugodnejša glede na interese stečajnika in upnikov, tudi če se pojavijo take okoliščine, da bi lahko stečajni upravitelj ponovno vzpostavil stečajnikovo poslovanje ali povečal njegovo premoženje, če je to tudi v korist upnikov.

4 Kakšna pooblastila imata dolžnik in stečajni upravitelj?

Postopek zaradi insolventnosti (kapitalske družbe)

Takoj ko sodišče sprejme sklep o prenehanju kapitalske družbe zaradi insolventnosti, imenuje upravitelja v postopku zaradi insolventnosti („upravitelj v postopku zaradi insolventnosti“).

Poglavje 386 določa, da mora biti tak upravitelj v postopku zaradi insolventnosti fizična oseba, ki ima odvetniško licenco ali je pooblaščeni javni računovodja in/ali revizor ali je v registru družb evidentirana kot sposobna in primerna za opravljanje funkcije stečajnega upravitelja.

Poleg tega upravitelj v postopku zaradi insolventnosti ne sme delovati kot upravitelj v postopku zaradi insolventnosti določene kapitalske družbe, če je bil kadar koli v štirih letih pred datumom prenehanja družbe direktor ali poslovni sekretar zadevne družbe ali je opravljal katero koli drugo funkcijo v njej ali v povezavi z njo.

Sodišče ima široko diskrecijsko pravico za določanje, kdo krije plačila za upravitelja v postopku zaradi insolventnosti. Praviloma se upravitelj v postopku zaradi insolventnosti plača iz premoženja družbe. Če pa to ne zadostuje, lahko sodišče odredi, naj stroške plačajo druge (povezane) osebe na podlagi, ki jo določi sodišče.

V skladu s členom 296 poglavja 386 pooblastila uradnikov kapitalske družbe (direktorjev in poslovnega sekretarja) prenehajo ob imenovanju upravitelja v postopku zaradi insolventnosti, zato niti direktorji, vključno z morebitnimi namestniki, niti poslovni sekretar nimajo pooblastila za poslovanje v imenu in za račun zadevne družbe v postopku likvidacije. Upravitelj v postopku zaradi insolventnosti prevzame skrbništvo in upravljanje vsega premoženja in vseh pravic, za katere utemeljeno meni, da je kapitalska družba do njih upravičena.

V skladu s členom 238 poglavja 386 ima upravitelj v postopku zaradi insolventnosti v primeru likvidacije, ki jo opravi sodišče, pooblastila, da z dovoljenjem sodišča ali likvidacijskega odbora:

(a) vloži tožbo ali začne drug pravni postopek v imenu in za račun družbe ali jo zastopa v tožbi ali pravnem postopku zoper njo;

(b) nadaljuje poslovanje družbe, kolikor je to potrebno za njeno ugodno likvidacijo;

(c) poplača upnike glede na njihovo prednostno razvrstitev po zakonu;

(d) sklene dogovor ali ureditev z upniki ali osebami, ki trdijo, da so upniki, ali ki imajo ali trdijo, da imajo sedanje ali prihodnje, določene ali pogojne terjatve, ki so ugotovljene ali lahko zoper kapitalsko družbo nastanejo zaradi povzročene škode ali za katere se lahko družba šteje za odgovorno, in predloži tako zadevo v arbitražo;

(e) pozove vlagatelje ali domnevne vlagatelje in pod dogovorjenimi pogoji sklene dogovor ali ureditev v zvezi s sedanjimi ali prihodnjimi, določenimi ali pogojnimi, dolgovi, obveznostmi ali terjatvami družbe, ki so ugotovljeni ali lahko nastanejo zaradi povzročene škode in ki obstajajo ali domnevno obstajajo med družbo in vlagateljem ali domnevnim vlagateljem ali drugim dolžnikom ali domnevnim dolžnikom, ter vsemi vprašanji, ki so kakor koli povezana s premoženjem ali likvidacijo družbe ali nanju vplivajo, ter pridobi jamstvo za poravnavo takega poziva, dolga, obveznosti ali terjatve in ga v celoti poravna;

(f) zastopa družbo v vseh zadevah in opravi vse, kar je lahko potrebno za likvidacijo poslovanja družbe in razdelitev njenega premoženja.

Poleg tega lahko sodišče določi, da lahko upravitelj, če ni likvidacijskega odbora, v postopku zaradi insolventnosti izvaja vsa pooblastila iz zgornjih odstavkov (a) ali (b) brez dovoljenja sodišča.

Na splošno ima upravitelj v postopku zaradi insolventnosti v primeru likvidacije, ki jo opravi sodišče, pooblastila, da:

(a) s pooblastilom za prenos celotnega premičnega in nepremičnega premoženja družbe ali katerega koli njegovega dela prek javne dražbe ali zasebnega dogovora proda premično in nepremično premoženje družbe, vključno z morebitnimi pravicami,;

(b) opravi vsa dejanja ter v imenu in za račun družbe izvrši vse pogodbe, račune in druge listine;

(c) na podlagi zastavljenega premoženja družbe zbere potrebna denarna sredstva;

(d) imenuje pooblaščenca, da za določene namene namesto njega deluje kot upravitelj v postopku zaradi insolventnosti.

Upravitelj v postopku zaradi insolventnosti v primeru likvidacije, ki jo opravi sodišče, izvaja pooblastila iz tega člena pod nadzorom sodišča, vsak upnik ali vlagatelj pa se lahko obrne na sodišče v zvezi z izvajanjem ali predlaganim izvajanjem navedenih pooblastil.

V vmesnem obdobju od sprejetja sklepa o prenehanju v primeru insolventnosti do predložitve zahtevka za razglasitev insolventnosti sodišču, kadar to imenuje začasnega upravitelja, uradnikom družbe prenehajo pooblastila, v obsegu, v katerem sodišče upravitelja zadolži za upravljanje premoženja ali poslovanja družbe, kakor je navedeno v sklepu sodišča o imenovanju začasnega upravitelja.

Postopek prisilne poravnave (sanacija kapitalske družbe)

V skladu s členom 329B(6)(a) poglavja 386 kapitalska družba v obdobju veljavnosti sklepa o sanaciji (prisilni poravnavi) še naprej izvaja običajne dejavnosti pod nadzorom posebnega nadzornika.

Posebni nadzornik je posameznik, za katerega je sodišče ugotovilo, da ima dokazane kompetence za upravljanje kapitalskih družb in izkušnje s tem, da je usposobljen in pripravljen sprejeti imenovanje ter nima navzkrižja interesov v zvezi s tem imenovanjem.

Plačilo posebnega nadzornika krije družba. Sodišče ob imenovanju določi obdobje, ki ne sme biti daljše od desetih delovnih dni od sprejetja sklepa o sanaciji družbe in v katerem družba deponira denar pri sodišču ali ponudi drugo ustrezno jamstvo ali drugo ustrezno ureditev, ki po mnenju sodišča zadostuje za plačila za posebnega nadzornika in stroške v zvezi z njegovim imenovanjem.

Ob imenovanju posebnega nadzornika se začasno odvzamejo vsa pooblastila, ki jih ima kapitalska družba na podlagi zakona ali svojega akta o ustanovitvi in statuta, razen če je bilo pridobljeno soglasje posebnega nadzornika za izvajanje takih pooblastil, ki se lahko izda na splošno ali v povezavi z določenim primerom ali primeri. Če tega soglasja ni, se vsa taka pooblastila prenesejo na posebnega nadzornika.

Na splošno ima posebni nadzornik pooblastilo, da:

(a) prevzame v skrbništvo ali pod nadzor vse premoženje kapitalske družbe in je od takrat odgovoren za upravljanje in nadziranje dejavnosti, poslovanja in premoženja te družbe;

(b) najprej obvesti sodišče, nato pa razreši direktorja kapitalske družbe in imenuje posameznika, da deluje kot upravnik;

(c) najame osebe za opravljanje strokovnih ali administrativnih storitev in zaveže družbo k plačilu njihovih nadomestil ali stroškov ter

(d) skliče sestanek članov ali upnikov družbe.

Poleg tega lahko posebni nadzornik na podlagi predhodnega izrecnega pooblastila sodišča:

(i) družbi naloži obveznost, ki traja več kot šest mesecev;

(ii) prekine delovno razmerje delavcev družbe, če se mu zdi to potrebno za zagotovitev, da lahko družba še naprej v celoti ali delno posluje kot uspešno delujoče podjetje.

Stečajni postopek (osebne družbe in gospodarski subjekti)

Kot je pojasnjeno zgoraj, se za gospodarske subjekte, ki opravljajo dejavnost v osebnem imenu, in osebne družbe uporablja poglavje o stečaju trgovinskega zakonika v skladu s pravom.

Kar zadeva pooblastila osebe, ki vodi stečajni postopek, mora biti taka oseba, ki se imenuje stečajni upravitelj, po mnenju sodišča primerna, da lahko natančno opravlja naloge stečajnega upravitelja, tudi če je to sorodnik stečajnika ali njegov upnik.

Stečajni upravitelj ob prevzemu nalog prevzame celotno stečajnikovo premoženje in vse pravice, ki mu pripadajo. Stečajnik poleg tega sprejme vse potrebne ukrepe, da ohrani svoje pravice zoper svoje dolžnike, in v javnem registru tudi evidentira vse hipoteke, ki zadevajo premoženje stečajnikovih dolžnikov. Stečajni upravitelj je stečajniku odgovoren za svoja dejanja.

Stečajni upravitelj je tudi dolžen vložiti tožbo za plačilo dolgov, dolgovanih stečajniku, vendar ne sme skleniti dogovora ali predložiti spora v arbitražo brez pisnega soglasja stečajnikovih upnikov, ki predstavljajo večino vrednosti dolgov, in pooblastila sodnika.

Stečajni upravitelj v enem mesecu od izreka sodbe o stečaju sestavi popis stečajnikovega premoženja.

V ta seznam ima pravico do vpogleda vsak upnik, pri čemer sta upnik in stečajnik dolžna pomagati pri sestavljanju popisa.

Popis vsebuje natančen seznam ter opis in oceno vrednosti celotnega stečajnikovega premoženja.

Stečajni upravitelj ne more razpolagati s premoženjem brez odobritve sodišča, za celoten postopek pa velja javni nadzor. Navede se iztržek od prodaje, ki jo stečajni upravitelj opravi v imenu stečajnika ali osebne družbe, vsa potrdila in računi pa morajo biti ustrezno dokumentirani.

Sodišče je pristojno, da od stečajnega upravitelja, stečajnika in upnikov zahteva, naj pod prisego predložijo vse informacije, za katere meni, da so potrebne.

Kar zadeva pooblastila dolžnika (v tem primeru se šteje, da gre za osebo ali osebno družbo v stečaju), ima ta pravico nadzirati, ali stečajni upravitelj vodi stečajni postopek pravilno in v skladu z zakonom.

Dolžnik ima pravico sodišču prijaviti nepravilnosti, če stečajni upravitelj postopka ne vodi v skladu z določili sklepa sodišča ali če slabo upravlja njegove zadeve.

Knjige in dokumenti stečajnika so vedno na voljo za pregled, kar pomeni tudi, da ima dolžnik pravico biti seznanjen z dejavnostmi stečajnega upravitelja, ki ga je imenovalo sodišče, jih pregledati in preveriti.

Dolžnik ima prav tako zakonsko pravico do rednih sredstev za preživljanje, kar pomeni, da sodišče dovoli, da se dolžniku iz njegovega premoženja dodelijo sredstva, ki mu jih da stečajni upravitelj, kot sredstva za preživljanje stečajnika in njegove družine, razen če se domneva, da je stečajnik ravnal goljufivo.

5 Pod katerimi pogoji je mogoče uveljavljati pobote?

Postopek zaradi insolventnosti in postopek prisilne poravnave (kapitalske družbe) / stečajni postopek (osebne družbe in gospodarski subjekti)

V skladu s poglavjem 459 je vsaka določba o pobotu zaradi predčasnega prenehanja ali vsaka druga določba v kateri koli pogodbi, ki določa ali se nanaša na poravnavo ali pobot zneskov, ki jih ena stranka dolguje drugi v zvezi z vzajemnimi posojili, vzajemnimi dolgovi ali drugimi vzajemnimi posli, izvršljiva v skladu z njenimi pogoji bodisi pred stečajem ali postopkom zaradi insolventnosti bodisi po njem, in sicer v zvezi z vzajemnimi dolgovi, vzajemnimi posojili ali vzajemnimi posli, ki so nastali ali nastopili pred stečajem ali insolventnostjo ene od strank, zoper:

(a) pogodbene stranke;

(b) poroka ali osebo, ki je zagotovila jamstvo za katero koli pogodbeno stranko;

(c) upravitelja v postopku zaradi insolventnosti, likvidatorja, stečajnega upravitelja, nadzornika, posebnega nadzornika ali druge podobne uradnike katere koli pogodbene stranke in

(d) upnike pogodbenih strank.

Zgoraj navedeno ne velja v zvezi z morebitnim dogovorom o pobotu zaradi predčasnega prenehanja, sklenjenim v času, ko je druga stranka vedela ali bi morala vedeti, da je vložen predlog za prenehanje ali likvidacijo družbe zaradi insolventnosti ali da je družba sprejela formalne ukrepe v skladu z veljavno zakonodajo, da bi izvedla prenehanje ali likvidacijo zaradi insolventnosti.

Zgoraj navedeno prav tako ne velja, kadar je insolventna stranka fizična oseba (in ne gospodarski subjekt) ali osebna družba (družba z neomejeno odgovornostjo ali komanditna družba – torej ne kapitalska družba) in je druga stranka vedela ali bi morala vedeti za dogodke enake narave, kot so v prejšnjem odstavku navedeni v zvezi z insolventno stranko.

Dovoljenje ali pooblastilo v pogodbi za izvajanje določbe o pobotu zaradi predčasnega prenehanja se z razglasitvijo stečaja ali insolventnosti druge pogodbene stranke ne prekliče.

Nadalje je določeno, da ne glede na določbe katerega koli drugega nacionalnega zakona nič ne omejuje ali odloži uporabe katere koli določbe pogodbe, ki določa ali se nanaša na poravnavo ali pobot, ki bi bil sicer izvršljiv, in da nanjo nikakor ne vplivajo noben nalog, odredba ali drug sklep sodišča ter noben postopek. Ne glede na navedeno v tem odstavku pa nič ne preprečuje uporabe katerega koli zakona, na podlagi katerega bi bila poravnava ali pobot v določenem primeru neizvršljiva zaradi goljufije ali iz podobnega razloga, ali dovoljuje izvršljivosti poravnave ali pobota, če bi bila poravnava ali pobot nična na podlagi določbe pogodbe, sklenjene med zadevnima strankama, zaradi goljufije ali iz podobnega razloga.

Zakon določa, da se lahko pogodbene stranke zakonito dogovorijo:

  • o sistemu ali mehanizmu, ki bi jim omogočil, da nefinančno obveznost pretvorijo v denarno obveznost enake vrednosti, in tako obveznost ocenijo za namene poravnave ali pobotanja;
  • o menjalnem tečaju ali metodi, ki se uporabi za določitev menjalnega tečaja, ki se uporablja za izvajanje poravnave ali pobota, če so zneski, ki bi se poravnali ali pobotali, v različnih valutah, in o določitvi valute, v kateri se izvede plačilo neto zneska;
  • da se vse transakcije ali drugi posli, ki se izvajajo na podlagi pogodbe in so opredeljeni posamezno ali s sklicevanjem na vrsto ali razred transakcij ali poslov, obravnavajo kot ena transakcija ali posel za namene pogodbenih določb o poravnavi ali pobotu in da stranke ali upravitelj v postopku zaradi insolventnosti, likvidator, stečajni upravitelj, nadzornik, posebni nadzornik ali drug uradnik, ki deluje za stranke, in sodišče obravnavajo vse take transakcije ali posle kot eno transakcijo ali posel.

6 Kakšni so učinki postopka v primeru insolventnosti na trenutne pogodbe, katerih stranka je dolžnik?

Postopek zaradi insolventnosti (kapitalske družbe)

Člen 303 poglavja 386 določa, da se prednostne pravice, hipoteke ali druge bremenitve, prenos ali drugo razpolaganje s premoženjem ali pravicami ter plačila, izvršbe ali druga dejanja v zvezi s premoženjem ali pravicami, ki jih izvede družba ali se izvedejo proti njej, ter obveznosti, ki jih je družba prevzela v šestih mesecih pred prenehanjem družbe, štejejo za nepošteno dajanje prednosti enemu upniku pred drugimi upniki, ne glede na to, ali je taka transakcija neodplačne ali odplačne narave, če pomenijo transakcijo po prenizki vrednosti ali dajanje prednosti. V takih primerih je transakcija (nepošteno dajanje prednosti enemu upniku) nična.

Prenizka vrednost je opredeljena, kot sledi:

(a) družba opravi transakcijo po prenizki vrednosti, če:

(i) družba da darilo ali opravi transakcijo pod pogoji, v skladu s katerimi družba ne prejme nikakršnega plačila, ali

(ii) družba opravi transakcijo za protivrednost, ki je v denarju ali denarni vrednosti mnogo manjša od vrednosti nadomestila, ki ga je zagotovila družba, v denarju ali denarni vrednosti,

Dajanje prednosti je opredeljeno, kot sledi:

(b) družba da osebi prednost, če:

(i) je ta oseba eden od upnikov družbe ali porok oziroma izdajatelj jamstva za kateri koli dolg ali druge obveznosti družbe in

(ii) družba stori ali utrpi kaj, zaradi česar je zadevna oseba vsekakor v položaju, ki je v primeru likvidacije družbe zaradi insolventnosti boljši od položaja, v katerem bi bila brez izvedbe ali opustitve zadevnega dejanja.

Zgoraj navedeno ne velja, če oseba, v korist katere je opravljena ali nastala transakcija, dokaže, da ni vedela in ni imela razloga, da bi menila, da bo družba verjetno likvidirana zaradi insolventnosti.

Razen zgoraj navedenega ni drugih določb, ki bi imele kakršen koli neposredni učinek na pogodbe.

Postopek prisilne poravnave (sanacija kapitalske družbe)

Učinek postopka prisilne poravnave na pogodbe ni obravnavan v nobenem ad hoc zakonodajnem instrumentu.

Stečajni postopek (osebne družbe in gospodarski subjekti)

V skladu s trgovinskim zakonikom, zlasti členom 485, se lahko odpravi vsako dejanje prenosa premoženja ali vsaka prevzeta obveznost ali vsaka odpoved dediščini stečajnika na neodplačni ali odplačni podlagi, če je namen takega dejanja prevarati upnike.

V nasprotju z zakonom o gospodarskih družbah v trgovinskem zakoniku ni določen rok, kot na primer v členu 303 poglavja 386 malteške zakonodaje.

Če se v zgoraj navedenih primerih dokaže, da je stečajnik vedel za obstoj okoliščin, ki so povzročile razglasitev stečaja, se taka dejanja lahko odpravijo.

7 Kakšni so učinki postopka v primeru insolventnosti na postopke, ki so jih sprožili posamezni upniki (razen za pravde v teku)?

Postopek zaradi insolventnosti (kapitalske družbe)

Po uvedbi postopka zaradi insolventnosti (prenehanje kapitalske družbe na podlagi sklepa sodišča zaradi insolventnosti) se ne uvede (prepoved uvedbe ukrepov) noben ukrep ali postopek proti družbi ali njenemu premoženju, razen z dovoljenjem sodišča in pod pogoji, ki jih to določi. Zakon ne določa, v katerih primerih bi sodišče upniku dovolilo uvedbo ali nadaljevanje sodnega postopka, vendar se med postopkom zaradi insolventnosti premoženje družbe načeloma upravlja v skladu s predpisi v korist vseh upnikov, zato določeni upniki ne bi smeli pridobiti prednosti z uvedbo postopka proti družbi.

Postopek prisilne poravnave (sanacija kapitalske družbe)

Nacionalno pravo določa mirovanje postopka med prisilno poravnavo (sanacijo kapitalske družbe). V členu 329B(4) poglavja 386 je namreč določeno, da ob predložitvi zahtevka za prisilno poravnavo (sanacijo kapitalske družbe), če ta ni zavrnjen, ali v obdobju postopka sanacije družbe:

(a) miruje vsak nerešen ali nov predlog za likvidacijo;

(b) ni dovoljeno potrditi ali izvršiti nobenega sklepa za prenehanje in posledično likvidacijo družbe;

(c) miruje izvršitev denarnih terjatev do kapitalske družbe in obresti, ki se lahko sicer obračunajo v zvezi s takimi terjatvami;

(d) med trajanjem zakupa najemodajalec ali druga oseba, ki se ji plačuje najemnina, ne more uveljavljati pravice do prekinitve zakupa v zvezi s prostori, danimi v zakup družbi, če kapitalska družba ne izpolni katerega od pogojev v zvezi z zakupom takih prostorov, razen z dovoljenjem sodišča in pod pogoji, ki jih to določi po lastni presoji;

(e) ne smejo biti sprejeti nobeni drugi ukrepi za uveljavitev morebitnega zavarovanja na premoženju družbe ali za zaseg blaga, ki je v posesti družbe, na podlagi najemnokupne pogodbe, razen z dovoljenjem sodišča in pod pogoji, ki jih to določi po lastni presoji;

(f) proti kapitalski družbi ali njenemu premoženju ni dovoljeno sprejeti nobenega zavarovalnega ali izvršnega ukrepa ali naloga iz poglavja 16 zakonika o organizaciji in civilnem postopku, razen z dovoljenjem sodišča in pod pogoji, ki jih to določi po lastni presoji,

ter

(g) proti kapitalski družbi ali njenemu premoženju ni dovoljeno uvesti ali nadaljevati nobenega sodnega postopka, razen z dovoljenjem sodišča in pod pogoji, ki jih to določi po lastni presoji.

Stečajni postopek (osebne družbe in gospodarski subjekti)

Ko sodišče v stečajnem postopku zoper gospodarski subjekt ali osebno družbo imenuje stečajnega upravitelja, se lahko v skladu s členom 500 poglavja 13 vse tožbe zoper osebo in premoženje stečajnika vložijo le zoper stečajne(-ga) upravitelja(-e) in ne zoper stečajnika ali osebno družbo v stečaju.

Upnik ima pravico vedeti, pregledati in preveriti, kako stečajni upravitelj upravlja stečajnikove zadeve, ter od sodišča zahtevati pomoč, če stečajni upravitelj(-i) posega(-jo) v njegove pravice.

Sodišče lahko v postopku izterjave po lastni presoji izda začasno odredbo, da zagotovi premor za sanacijo poslovanja stečajnika/osebne družbe.

Vendar lahko v nasprotju s sanacijo kapitalske družbe upniki še vedno vlagajo tožbe zoper stečajnega upravitelja, ki zastopa osebno družbo ali gospodarski subjekt v stečaju.

8 Kakšni so učinki postopka v primeru insolventnosti na nadaljevanje pravd, ki tečejo v trenutku uvedbe postopka v primeru insolventnosti?

Postopek zaradi insolventnosti (kapitalske družbe)

Po uvedbi postopka zaradi insolventnosti (prenehanje kapitalske družbe na podlagi sklepa sodišča zaradi insolventnosti) se ne nadaljuje noben ukrep ali postopek proti družbi ali njenemu premoženju (mirovanje postopka), razen z dovoljenjem sodišča in pod pogoji, ki jih to določi. Zakon ne določa, v katerih primerih bi sodišče upniku dovolilo uvedbo ali nadaljevanje sodnega postopka, vendar se med postopkom zaradi insolventnosti premoženje kapitalske družbe načeloma upravlja v skladu s predpisi v korist vseh upnikov, zato določeni upniki ne bi smeli pridobiti prednosti z uvedbo postopka proti kapitalski družbi.

Postopek prisilne poravnave (sanacija kapitalske družbe)

Nacionalno pravo določa mirovanje postopka med prisilno poravnavo (sanacijo kapitalske družbe). V členu 329B(4) poglavja 386 je namreč določeno, da ob predložitvi zahtevka za prisilno poravnavo (sanacijo kapitalske družbe), če ta ni zavrnjen, ali v obdobju postopka sanacije družbe:

(a) miruje vsak nerešen ali nov predlog za likvidacijo;

(b) ni dovoljeno potrditi ali izvršiti nobenega sklepa za prenehanje in posledično likvidacijo družbe;

(c) mirujeta izvršitev denarnih terjatev do družbe in tek obresti, ki se lahko sicer obračunajo v zvezi s takimi terjatvami;

(d) med trajanjem zakupa najemodajalec ali druga oseba, ki se ji plačuje najemnina, ne more uveljavljati pravice do prekinitve zakupa v zvezi s prostori, danimi v zakup družbi, če družba ne izpolni katerega od pogojev v zvezi z zakupom takih prostorov, razen z dovoljenjem sodišča in pod pogoji, ki jih to določi po lastni presoji;

(e) ne smejo biti sprejeti nobeni drugi ukrepi za uveljavitev morebitnega zavarovanja na premoženju družbe ali za zaseg blaga, ki je v posesti družbe, na podlagi najemnokupne pogodbe, razen z dovoljenjem sodišča in pod pogoji, ki jih to določi po lastni presoji;

(f) proti družbi ali njenemu premoženju ni dovoljeno sprejeti nobenega zavarovalnega ali izvršnega ukrepa ali naloga iz poglavja 16 zakonika o organizaciji in civilnem postopku, razen z dovoljenjem sodišča in pod pogoji, ki jih to določi po lastni presoji,

ter

(g) proti družbi ali njenemu premoženju ni dovoljeno uvesti ali nadaljevati nobenega sodnega postopka, razen z dovoljenjem sodišča in pod pogoji, ki jih to določi po lastni presoji.

Stečajni postopek (osebne družbe in gospodarski subjekti)

Nacionalno pravo v trgovinskem zakoniku ne določa mirovanja postopka. Vendar bi bilo mogoče na zahtevo stečajnega upravitelja zaprositi, naj tak predlog, ki bi bil predložen sodišču, obravnava sodnik, ki vodi stečaj, tako da bi lahko sodnik, ki ureja in vodi stečajnikove zadeve, varoval pravice in obveznosti stečajnika ter zagotovil, da sodišče obravnava pravice in o njih odloči v skladu z zahtevkom, ki ga je predložil upnik.

9 Katere so glavne značilnosti udeležbe upnikov v postopku v primeru insolventnosti?

Postopek zaradi insolventnosti (kapitalske družbe)

Upniki lahko intervenirajo v postopku zaradi insolventnosti, če dokažejo, da imajo pravni interes in bi lahko na tej podlagi med postopkom pred sodiščem predložili stališča.

Upnike o poteku postopka obvešča upravitelj v postopku zaradi insolventnosti, ki organizira tudi sestanke, upniki pa lahko na njih predstavijo svoja stališča.

Postopek prisilne poravnave (sanacija kapitalske družbe)

V členu 329B poglavja 329B je posebej določeno, da sodišče in posebni nadzornik delujeta med drugim v najboljšem interesu upnikov.

Posebni nadzornik mora tudi sklicati sestanek ali sestanke upnikov, pri čemer mora prvega sklicati najpozneje v enem mesecu od svojega imenovanja.

Posebni nadzornik mora na takih sestankih imenovati skupni odbor upnikov in članov, ki mu po potrebi svetuje in pomaga pri upravljanju zadev, poslovanja in premoženja kapitalske družbe ter njeni sanaciji v uspešno delujoče podjetje.

Stečajni postopek (osebne družbe in gospodarski subjekti)

Upniki lahko intervenirajo v stečajnem postopku in v njem sodelujejo, če dokažejo, da imajo pravni interes in bi lahko med postopkom pred sodiščem predložili stališča.

Upnike o poteku postopka obvešča stečajni upravitelj, ki organizira tudi sestanke, upniki pa lahko predstavijo svoja stališča.

Upniki imajo prav tako pravico glasovati, za dokončni dogovor glede predlagane ureditve pa je potrebno soglasje upnikov, ki predstavljajo tri četrtine vrednosti terjatev upnikov, ki so dokazali svojo terjatev.

10 Na kakšen način lahko stečajni upravitelj uporablja premoženje iz stečajne mase oziroma razpolaga z njim?

Postopek zaradi insolventnosti (kapitalske družbe)

Upravitelj v postopku zaradi insolventnosti lahko proda premoženje tako, da pridobi najugodnejšo ponudbo za premoženje družbe.

Postopek prisilne poravnave (sanacija kapitalske družbe)

Posebni nadzornik ne more razpolagati s premoženjem družbe brez posebnega dovoljenja sodišča ali kot je predlagano v sanacijskem načrtu, ki je naknadno odobren, s spremembami, ki jih odobri sodišče, ali brez njih. Sodišče v vsakem primeru odredi ali odobri način razpolaganja s premoženjem družbe.

Stečajni postopek (osebne družbe in gospodarski subjekti)

Stečajni upravitelj v stečajnem postopku razpolaga s premoženjem tako, da pridobi najugodnejšo ponudbo za premoženje družbe, za to pa mora pridobiti dovoljenje sodišča.

V sanaciji osebne družbe ali stečajnika se stečajni upravitelj v skladu s členom 498 poglavja 13 drži sanacijskega načrta, vendar ima sodnik široko diskrecijsko pravico za dajanje navodil, ki so po njegovem mnenju najugodnejša glede na interes stečajnika in upnikov.

Upnik lahko sicer takemu pooblastilu sodnika nasprotuje, če utemeljeno dokaže, da to ni v interesu upnikov.

11 Katere terjatve je treba prijaviti zoper dolžnikovo stečajno maso in kako se obravnavajo terjatve, nastale po uvedbi postopka v primeru insolventnosti?

Postopek zaradi insolventnosti (kapitalske družbe)

Med terjatvami, ki so nastale po uvedbi postopka zaradi insolventnosti, in terjatvami, ki so obstajale prej, se ne razlikuje. Vendar lahko sodišče v postopku zaradi insolventnosti, če premoženje ne zadostuje za poravnavo obveznosti, odredi, naj se iz premoženja plačajo stroški, pristojbine in izdatki, ki so nastali pri prenehanju in likvidaciji, v prednostnem vrstnem redu, ki ga določi sodišče po lastni presoji, pri čemer upošteva naslednji splošni prednostni vrstni red:

(a) stroški, ki jih uradno imenovani likvidator ali upravitelj v postopku zaradi insolventnosti ustrezno obračuna ali ki so mu nastali pri ohranjanju, unovčenju ali izterjavi premoženja družbe;

(b) drugi stroški, ki so nastali uradno imenovanemu likvidatorju ali po njegovem pooblastilu, vključno s tistimi, ki so nastali pri nadaljevanju poslovanja družbe;

(c) plačilo morebitnega začasnega upravitelja;

(d) stroški vložnika in vseh oseb, navedenih v zahtevku, katerih stroške je sodišče odobrilo;

(e) plačilo morebitnega posebnega upravnika;

(f) znesek, ki ga je treba plačati osebi, ki je zaposlena ali pooblaščena, da pomaga pri pripravi finančnega poročila in računovodskih evidenc;

(g) nadomestilo po nalogu sodišča za stroške prošnje za oprostitev obveznosti predložitve finančnega poročila ali za podaljšanje roka za njegovo predložitev;

(h) vsi potrebni izdatki, ki jih je imel upravitelj v postopku zaradi insolventnosti, vključno s stroški, ki so jih imeli člani likvidacijskega odbora ali njihovi predstavniki ter jih je upravitelj v postopku zaradi insolventnosti odobril;

(i) plačilo vseh oseb, ki jih je upravitelj v postopku zaradi insolventnosti zaposlil za izvajanje katerih koli storitev za družbo, kakor je določeno ali dovoljeno na podlagi določb poglavja 386;

(j) plačilo uradno imenovanega likvidatorja in upravitelja v postopku zaradi insolventnosti.

Postopek prisilne poravnave (sanacija kapitalske družbe)

Se ne uporablja.

Stečajni postopek (osebne družbe in gospodarski subjekti)

Med terjatvami, ki so nastale po uvedbi stečajnega postopka, in terjatvami, ki so obstajale prej, se ne razlikuje. Vendar lahko sodišče v stečajnem postopku, če premoženje ne zadostuje za poravnavo obveznosti, odredi, naj se iz premoženja plačajo stroški, pristojbine in izdatki, ki so nastali pri prenehanju in likvidaciji, v prednostnem vrstnem redu, ki ga določi sodišče po lastni presoji, pri čemer upošteva naslednji splošni prednostni vrstni red:

(a) stroški, ki jih stečajni upravitelj ustrezno obračuna ali ki so mu nastali pri ohranjanju, unovčenju ali izterjavi premoženja družbe;

(b) drugi stroški, ki so nastali stečajnemu upravitelju ali po njegovem pooblastilu, vključno s tistimi, ki so nastali pri nadaljevanju poslovanja družbe;

(c) plačilo morebitnega stečajnega upravitelja;

(d) stroški vložnika in vseh oseb, navedenih v zahtevku, katerih stroške je sodišče odobrilo;

(e) plačilo morebitnega posebnega upravnika in sodnega tajnika;

(f) znesek, ki ga je treba plačati osebi, ki je zaposlena ali pooblaščena, da pomaga pri pripravi finančnega poročila in računovodskih evidenc;

(g) nadomestilo po nalogu sodišča za stroške prošnje za oprostitev obveznosti predložitve finančnega poročila ali za podaljšanje roka za njegovo predložitev;

(h) vsi potrebni izdatki, ki jih je imel stečajni upravitelj med upravljanjem, vključno s stroški, ki so jih imeli morebitni člani odbora ali njihovi predstavniki ter jih je stečajni upravitelj odobril.

Po plačilu teh obveznosti so poplačani zavarovani upniki v skladu z datumom prijave njihove terjatve, za njimi pa vsi ostali upniki glede na to, kdaj so bili registrirani. Če za te terjatve (nezavarovanih upnikov) ni dovolj sredstev, se razvrstijo enakopravno (po načelu pari passu).

12 Katera so pravila o prijavi, preverjanju in priznanju terjatev?

Postopek zaradi insolventnosti (kapitalske družbe)

Terjatve se priznavajo po prosti presoji upravitelja v postopku zaradi insolventnosti. Glede načina prijave terjatev ni posebnih pravil. V zvezi s tem velja poudariti, da se, kadar je kot upravitelj v postopku zaradi insolventnosti imenovan uradno imenovani likvidator, uporabi naslednji obrazec za terjatve:

URADNO IMENOVANI LIKVIDATOR

c/o MFSA

Notabile Road

Attard, BKR3000

Podatki o družbi, ki je prenehala

1

Ime in številka vpisa v register

2

Datum začetka veljavnosti prenehanja

Podatki o upniku

3

Ime in priimek/številka vpisa v register

4

Naslov

5

E-naslov

6

Telefonska/mobilna številka

/

Podatki o dolgu

7

Skupni znesek terjatve, vključno z morebitnimi nekapitaliziranimi obrestmi, zapadlimi na datum prenehanja

8

Skupni znesek nekapitaliziranih obresti na datum prenehanja

9

Opišite izvor dolga in navedite vse pomembne datume

(po potrebi uporabite dodatne liste)

10

Podatki o dokumentih in/ali drugih dokazih v podporo terjatvi (priložite overjeno verodostojno kopijo in zaporedno označite vsak dokument)

(po potrebi uporabite dodatne liste)

Podatki o morebitnem jamstvu

11

Opišite vrsto izdanega/sprejetega jamstva

(po potrebi uporabite dodatne liste)

12

Datum(-i) izdaje/sprejema jamstva

13

Znesek zavarovanega dolga

Izjava upnika

14

Izjavljam, da so podatki v tem obrazcu po mojem najboljšem vedenju resnični, točni in popolni.

Podpis upnika

Ime in priimek z velikimi tiskanimi črkami

Številka osebne izkaznice

15

Če podpisujete kot zastopnik pravne osebe, izpolnite naslednje:

V imenu in za račun ____________________________________________________

Reg. št. _________________________ v vlogi _____________________________.

Kar zadeva rok za prijavo takih terjatev, člen 255 poglavja 386 določa, da je sodišče pristojno za določitev roka ali rokov, do katerih morajo upniki dokazati svoje dolgove ali terjatve, ali pa so izključeni iz razdelitve, opravljene, preden so dolgovi dokazani.

Postopek prisilne poravnave (sanacija kapitalske družbe)

Učinek postopka prisilne poravnave na prijavo, preverjanje in priznanje terjatev ni obravnavan v nobenem ad hoc zakonodajnem instrumentu.

13 Katera so pravila o razdelitvi iztržkov? Kako se razvrščajo terjatve in pravice upnikov?

Postopek zaradi insolventnosti (kapitalske družbe)

Poudariti je treba, da v zvezi z insolventnostjo v skladu z malteško zakonodajo ni dokončnega seznama razvrstitve upnikov, ker razvrščanja ne obravnava poseben zakon, temveč je opredeljeno v različnih zakonih. Razvrščanje terjatev je obravnavano v naslednjim zakonih:

V členu 302 poglavja 386 je določeno, da v primeru likvidacije kapitalske družbe, katere premoženje ne zadostuje za poravnavo obveznosti, pravice zavarovanih in nezavarovanih upnikov ter prednost in razvrstitev njihovih dolgov ureja veljavni zakon.

V členu 535 poglavja 13 je prav tako določeno, da se upniki, ki imajo zastavne pravice, prednostne pravice ali hipoteke, razvrstijo v skladu z veljavnim zakonom.

V členu 535 poglavja 13 in členu 302 poglavja 386 je določeno, da razvrščanje dolga ureja veljavni zakon.

V skladu z malteškim pravom je načelo enakopravnosti (pari passu) posredno vsebovano v členu 1996 poglavja 16 civilnega zakonika, ki določa, da so zakoniti razlogi za dajanje prednosti prednostne pravice, hipoteke in koristi zaradi izločitve sredstev. Določa tudi, da lahko upnik podredi, odloži, odpove ali kako drugače spremeni svoje obstoječe ali prihodnje pravice do plačila, izvršitve, razvrstitve in druge podobne obstoječe ali prihodnje pravice v korist druge osebe. Taka podreditev, odložitev, odpoved, sprememba ali podobno dejanje se lahko izvede na podlagi dogovora ali z enostransko izjavo drugi osebi, vključno z drugim upnikom, ki je določena ali šele bo določena ob sklenitvi takega dogovora ali podaji take izjave.

Razvrstitev se torej spremeni na podlagi dogovora. Če ni prednostne pravice, hipoteke ali izločitve sredstev, se torej dolžniki razvrstijo enakopravno.

V zvezi z navedenim je treba obravnavati različne posebne zakone, ki dajejo prednost nekaterim terjatvam, kot so poglavje 406 zakona o davku na dodano vrednost, poglavje 452 zakona o zaposlovanju in razmerjih med delavci in delodajalci ter poglavje 318 zakona o socialni varnosti.

Člen 62 zakona o davku na dodano vrednost določa:

„Pooblaščenec ima posebno prednostno pravico na premoženju, ki tvori del gospodarske dejavnosti osebe, v zvezi z davkom, ki ga ta oseba dolguje v skladu s tem zakonom, navedeni davek pa se ne glede na določbe katerega koli drugega zakona plača pred davkom, za katerega velja druga prednostna pravica, razen dolga, za katerega velja splošna prednostna pravica, in dolga, navedenega v členu 2009(a) ali (b) civilnega zakonika.“

Člen 20 zakona o zaposlovanju in razmerjih med delavci in delodajalci določa:

„Ne glede na določbe katerega koli drugega zakona pomeni vsaka terjatev zaposlenega za največ tri mesece sedanje plače, ki mu jo mora plačati delodajalec, nadomestila za dopust, do katerega je upravičen, ter nadomestila, ki ga mora zaposleni prejeti zaradi prenehanja delovnega razmerja ali obvestila o prenehanju delovnega razmerja, prednostno terjatev do sredstev delodajalca in se poplača pred vsemi drugimi prednostnimi ali hipotekarnimi terjatvami:

če v vsakem primeru največji znesek prednostne terjatve ne presega protivrednosti v nacionalni minimalni plači, ki se izplača v času terjatve za obdobje šestih mesecev.“

Člen 116(3) zakona o socialni varnosti določa:

„Ne glede na določbe katerega koli drugega zakona terjatev direktorja v zvezi z zneskom, dolgovanim na podlagi prispevka prvega ali drugega razreda v skladu s tem členom, pomeni v primeru prispevka prvega razreda, ki se razvrsti v isti razred kot plače zaposlenih, prednostno terjatev do premoženja delodajalca, v primeru prispevka drugega razreda pa do premoženja zadevne samozaposlene ali samoaktivne osebe in se plačajo pred vsemi drugimi prednostnimi ali hipotekarnimi terjatvami (razen plač).“

Poleg tega členi od 2088 do 2095 civilnega zakonika posebej obravnavajo vrstni red prednostnih pravic. Med drugim je določeno, da je treba dolgove plačati glede na vrstni red prijave. Hipoteke, ki so registrirane isti dan, se torej razvrstijo v isti razred.

Vendar lahko sodišče v postopku zaradi insolventnosti, če premoženje ne zadostuje za poravnavo obveznosti, odredi (in v večini primerov to stori), naj se iz premoženja plačajo stroški, pristojbine in izdatki, ki so nastali pri prenehanju in likvidaciji, v prednostnem vrstnem redu, ki ga določi sodišče po lastni presoji, pri čemer upošteva naslednji splošni prednostni vrstni red:

(a) stroški, ki jih uradno imenovani likvidator ali upravitelj v postopku zaradi insolventnosti ustrezno obračuna ali ki so mu nastali pri ohranjanju, unovčenju ali izterjavi premoženja družbe;

(b) drugi stroški, ki so nastali uradno imenovanemu likvidatorju ali po njegovem pooblastilu, vključno s tistimi, ki so nastali pri nadaljevanju poslovanja družbe;

(c) plačilo morebitnega začasnega upravitelja;

(d) stroški vložnika in vseh oseb, navedenih v zahtevku, katerih stroške je sodišče odobrilo;

(e) plačilo morebitnega posebnega upravnika;

(f) znesek, ki ga je treba plačati osebi, ki je zaposlena ali pooblaščena, da pomaga pri pripravi finančnega poročila in računovodskih evidenc;

(g) nadomestilo po nalogu sodišča za stroške prošnje za oprostitev obveznosti predložitve finančnega poročila ali za podaljšanje roka za njegovo predložitev;

(h) vsi potrebni izdatki, ki jih je imel upravitelj v postopku zaradi insolventnosti, vključno s stroški, ki so jih imeli člani likvidacijskega odbora ali njihovi predstavniki ter jih je upravitelj v postopku zaradi insolventnosti odobril;

(i) plačilo vseh oseb, ki jih je upravitelj v postopku zaradi insolventnosti zaposlil za izvajanje katerih koli storitev za družbo, kakor je določeno ali dovoljeno na podlagi določb poglavja 386;

(j) plačilo uradno imenovanega likvidatorja in upravitelja v postopku zaradi insolventnosti.

Med postopkom zaradi insolventnosti upravitelj pripravi poročilo, ki vsebuje razvrstitev upnikov in načrt razdelitve, ter ga predloži sodišču. Če se upniki ne strinjajo z vsebino takega poročila, lahko predložijo svoja stališča, sodišče pa lahko odredi popravek. Sodišče na koncu odobri razvrstitev in načrt ter upravitelju v postopku zaradi insolventnosti naloži poplačilo upnikov.

Postopek prisilne poravnave (sanacija kapitalske družbe)

Se ne uporablja.

Stečajni postopek (osebne družbe in gospodarski subjekti)

Razdelitev iztržkov se ureja predvsem s členom 531 trgovinskega zakonika in zakoni na podlagi civilnega zakonika, v katerem je navedena razvrstitev upnikov, ki imajo zakonsko prednostno pravico, in upnikov, ki imajo zavarovano hipoteko. Gre za zavarovane upnike na podlagi zakonskih določb ali javne listine glede na datum vpisa take registracije, pri čemer se položaj teh upnikov ureja tudi s členom 535 trgovinskega zakonika.

Za njimi so navadni upniki (ki niso registrirani upniki), ki so razvrščeni enakopravno (pari passu) glede na svoje terjatve.

Ko je razglašen stečaj osebe, se v desetih dneh od take razglasitve opravi sestanek, na katerem se v prisotnosti sodnika, sodnega tajnika, stečajnega upravitelja, stečajnika in upnikov proučijo terjatve ter sestavi popis.

Na sestanku se opravi zaslišanje stečajnika, ki predlaga pogoje poravnave. Razpravlja se o tem, ali se v zadevnem primeru lahko izvede poravnava, pri čemer se namesto vseh upnikov imenuje skupina upnikov, ki mora biti prisotna na sestanku (tistih, ki niso registrirani upniki na podlagi prednostne pravice ali hipoteke ali na podlagi zastavne pravice), vsak upnik pa ima tudi pravico temu nasprotovati v osmih dneh.

Na drugem sestanku, ki mu tudi predseduje sodnik, se potrdi skupina upnikov, ki mora predstavljati tri četrtine zneskov, za katere je priznano, da jih stečajnik dolguje.

Po tem postopku in po določitvi seznama vseh upnikov se opravi še en sestanek, ki mu predseduje sodnik in ki ga je treba v skladu z zakonom ustrezno sklicati.

Na tem sestanku vsak upnik predstavi svojo zahtevo. Če stečajni upravitelj nasprotuje kateremu upniku, mora ta dokazati svojo zahtevo stečajnemu upravitelju in skupini upnikov.

14 Kateri so pogoji in učinki končanja postopka v primeru insolventnosti (zlasti s poravnavo)?

Postopek zaradi insolventnosti (kapitalske družbe)

Ko upravitelj v postopku zaradi insolventnosti unovči vse premoženje kapitalske družbe ali toliko njenega premoženja, kolikor ga je po njegovem mnenju mogoče unovčiti, ne da bi se po nepotrebnem zavlačevalo z razglasitvijo insolventnosti, opravi morebitno končno poplačilo upnikov, uredi pravice med vlagatelji, opravi morebitno končno vračilo vlagateljem ter predloži računovodske evidence na strošek družbe, sodišče uvede postopek za razrešitev upravitelja v postopku zaradi insolventnosti, potem ko se je prepričalo, da je upravitelj izpolnil zahteve iz poglavja 386 in morebitne druge zahteve, ki jih je določilo sodišče, ter ob upoštevanju poročila in morebitnih ugovorov upnikov, vlagateljev ali zainteresiranih oseb.

Sodišče nato izda sklep, da se ime družbe izbriše iz registra z datumom sklepa. Tak sklep se priglasi registru družb, in ta družbo izbriše.

Postopek prisilne poravnave (sanacija kapitalske družbe)

Člen 329B(12) predvideva različne scenarije, ki vključujejo končanje postopka sanacije, in sicer:

(a) če kadar koli med postopkom sanacije kapitalske družbe posebni nadzornik po posvetu s skupnim odborom upnikov in članov ugotovi, da nadaljevanje postopka ne bi več koristilo družbi, nemudoma na sodišče vloži prošnjo za končanje postopka sanacije družbe, v kateri podrobno in obširno navede razloge za končanje postopka, sodišče pa sprejme sklep o likvidaciji družbe, ki jo je opravilo sodišče.

Uporabi se postopek iz člena 386 v zvezi s postopkom zaradi insolventnosti;

(b) če kadar koli med postopkom sanacije kapitalske družbe posebni nadzornik po posvetu s skupnim odborom upnikov in članov ugotovi, da se je poslovanje družbe toliko izboljšalo, da lahko poplača svoje dolgove, na sodišče vloži prošnjo, v kateri podrobno in obširno navede razloge in zaprosi sodišče, naj izda sklep o končanju postopka sanacije družbe. Če sodišče ugodi prošnji, navede določbe in pogoje, ki so po njegovem mnenju potrebni glede na okoliščine primera.

V tem primeru družba nadaljuje poslovanje kot uspešno delujoče podjetje. Mirovanje postopka preneha, takoj ko sodišče ugodi navedeni prošnji;

(c) če kadar koli med postopkom sanacije kapitalske družbe direktorji družbe ali člani skupščine delničarjev ugotovijo, da se je poslovanje družbe toliko izboljšalo, da lahko poplača svoje dolgove, na sodišče vložijo prošnjo, ki ji priložijo ustrezno dokazno dokumentacijo in informacije, ki potrjujejo take ugotovitve, in zaprosijo sodišče, naj izda sklep o končanju postopka sanacije družbe, sodišče pa sprejme sklep o ugoditvi prošnji ali njeni zavrnitvi šele po zaslišanju posebnega nadzornika. Če sodišče ugodi prošnji, navede določbe in pogoje, ki so po njegovem mnenju potrebni glede na okoliščine primera.

Kot v prejšnjem primeru družba nadaljuje poslovanje kot uspešno delujoče podjetje. Mirovanje postopka preneha, takoj ko sodišče ugodi navedeni prošnji;

(d) posebni nadzornik ob koncu obdobja svojega imenovanja sodišču predloži pisno končno poročilo, v katerem podrobno in obširno predstavi svoja mnenja in razloge glede tega, ali ima družba razumne možnosti ali ne, da v celoti ali delno nadaljuje poslovanje kot uspešno delujoče podjetje in da v prihodnosti redno plačuje svoje dolgove.

Če je v končnem poročilu, ki ga predloži posebni nadzornik, izraženo mnenje, da ima družba razumne možnosti, da v celoti ali delno nadaljuje poslovanje kot uspešno delujoče podjetje, se takemu mnenju priloži tudi natančen in podroben sanacijski načrt, ki vsebuje vse zahtevane predloge, da se družbi omogoči, da nadaljuje poslovanje kot uspešno delujoče podjetje, skupaj z morebitnimi pojasnili, ki so potrebna za izvedbo take sanacije, vključno s predlogi v zvezi s finančnimi sredstvi, ohranitvijo zaposlenih in prihodnjim upravljanjem družbe. V navedenem sanacijskem načrtu se pojasni tudi predlagani način celotnega ali delnega poplačila terjatev upnikov bodisi na podlagi prostovoljnega dogovora, doseženega z vsemi upniki, bodisi na podlagi predloga, naj sodišče potrdi dogovor, ki ga niso odobrili vsi upniki.

Sodišče lahko po prejemu končnega poročila in sanacijskega načrta po lastni presoji zahteva ustne ali pisne razlage in pojasnila. Nato lahko predlagani sanacijski načrt zavrne ali sprejme in v celoti ali delno odobri oziroma zahteva njegove spremembe. Kadar sodišče odobri sanacijski načrt, ki ga je predložil posebni nadzornik, in sicer bodisi s spremembami, ki jih je določilo sodišče, bodisi brez njih, postane sanacijski načrt pravnomočen in zavezujoč za vse zainteresirane strani in vse zakonske namene. Mirovanje postopka preneha, takoj ko sodišče odobri sanacijski načrt;

(e) če sodišče izda sklep o končanju postopka sanacije kapitalske družbe, ker družba nima razumnih možnosti, da bi nadaljevala poslovanje kot uspešno delujoče podjetje, in ker v prihodnosti ne bo mogla redno plačevati svojih dolgov, sodišče sprejme sklep o likvidaciji družbe, ki jo je opravilo sodišče.

Uporabi se postopek iz člena 386 v zvezi s postopkom zaradi insolventnosti.

Stečajni postopek (osebne družbe in gospodarski subjekti)

Ko stečajni upravitelj v stečajnem postopku unovči vse premoženje družbe ali toliko njenega premoženja, kolikor ga je po njegovem mnenju mogoče unovčiti, ne da bi po nepotrebnem zavlačevali stečaj, opravi morebitno končno poplačilo upnikov, uredi pravice med vlagatelji, opravi morebitno končno vračilo vlagateljem ter predloži računovodske evidence na strošek družbe, sodišče uvede postopek za razrešitev stečajnega upravitelja, potem ko se je prepričalo, da je stečajni upravitelj izpolnil zahteve iz poglavja 13 in morebitne druge zahteve, ki jih je določilo sodišče, ter ob upoštevanju poročila in morebitnih ugovorov upnikov, vlagateljev ali zainteresiranih oseb.

Sodišče nato izda sklep, da se ime osebne družbe izbriše iz registra z datumom sklepa. Tak sklep se priglasi sodnem tajniku družb, in ta družbo izbriše.

Zgoraj navedeno seveda velja za osebne družbe.

Kar zadeva gospodarske subjekte, lahko stečajnik po objavi stečaja in razdelitvi izkupička pri sodnem tajniku vloži prošnjo za zaslišanje pred sodnikom, pri čemer sodišče na tako zaslišanje povabi tudi upnike in stečajnega upravitelja, ki vodi stečajni postopek, da bi ugotovilo, ali se lahko gospodarski subjekt sanira in nadaljuje poslovanje.

Če gospodarski subjekt ni ravnal goljufivo ali zlonamerno, se lahko sanira in nadaljuje poslovanje. S tako sanacijo se poravnajo vsi stečajnikovi osebni dolgovi in dolgovi iz pridobljenega premoženja, ki bi se lahko kadar koli pred objavo stečaja terjali od njega.

15 Katere so pravice upnikov po končanju postopka v primeru insolventnosti?

Postopek zaradi insolventnosti (kapitalske družbe)

V skladu s členom 315(1) poglavja 386 lahko upnik zahteva pravno varstvo svojih pravic zoper katero koli stranko, za katero se šteje, da je opravljala posle kapitalske družbe z namenom, da bi ogoljufala njene upnike ali upnike katere koli druge osebe, ali zaradi katerega koli goljufivega namena. V takih primerih lahko po vložitvi prošnje na sodišče prijavi osebno odgovornost oseb, ki so bile seznanjene z opravljanjem poslov na zgoraj navedeni način, brez omejitve odgovornosti za vse ali katere koli dolgove ali druge obveznosti, kot jih lahko določi sodišče.

Postopek prisilne poravnave (sanacija kapitalske družbe)

Pravice upnikov po končanju postopka zaradi insolventnosti niso obravnavane v nobenem ad hoc zakonodajnem instrumentu.

Stečajni postopek (osebne družbe in gospodarski subjekti)

Upniki nimajo po končanju stečajnega postopka osebne družbe ali gospodarskega subjekta nikakršnih pravic, razen če lahko dokažejo, da je osebna družba ali gospodarski subjekt do njih ravnal zlonamerno ali goljufivo.

16 Kdo mora nositi stroške in izdatke, nastale med postopkom v primeru insolventnosti?

Postopek zaradi insolventnosti (kapitalske družbe)

Stroške nosi oseba, ki vloži predlog za insolventnost, ali družba, kakor določi sodišče.

Postopek prisilne poravnave (sanacija kapitalske družbe)

V postopku prisilne poravnave (sanacija kapitalske družbe) stroške postopka nosi družba.

Stečajni postopek (osebne družbe in gospodarski subjekti)

Stroške in izdatke nosi oseba, ki vloži predlog, ali stečajnik.

17 Katera so pravila v zvezi z ničnostjo, izpodbojnostjo ali neizvršljivostjo pravnih dejanj, ki so v škodo vseh upnikov?

Postopek zaradi insolventnosti (kapitalske družbe)

Člen 303 poglavja 386 določa, da so prednostne pravice, hipoteke ali druge bremenitve, prenos ali drugo razpolaganje s premoženjem ali pravicami ter plačila, izvršbe ali druga dejanja v zvezi s premoženjem ali pravicami, ki jih izvede družba ali se izvedejo proti njej, ter obveznosti, ki jih je družba prevzela v šestih mesecih pred prenehanjem družbe, štejejo za nepošteno dajanje prednosti enemu upniku pred drugimi upniki, ne glede na to, ali je taka transakcija neodplačne ali odplačne narave, če pomeni transakcijo po prenizki vrednosti ali dajanje prednosti. V takih primerih je transakcija (nepošteno dajanje prednosti enemu upniku) nična.

Prenizka vrednost je opredeljena, kot sledi:

(a) družba opravi transakcijo po prenizki vrednosti, če:

(i) družba da darilo ali opravi transakcijo pod pogoji, v skladu s katerimi družba ne prejme nikakršnega plačila, ali

(ii) družba opravi transakcijo za protivrednost, ki je v denarju ali denarni vrednosti mnogo manjša od vrednosti nadomestila, ki ga je zagotovila družba, v denarju ali denarni vrednosti.

Dajanje prednosti je opredeljeno, kot sledi:

(b) družba da osebi prednost, če:

(i) je ta oseba eden od upnikov družbe ali porok oziroma izdajatelj jamstva za kateri koli dolg ali druge obveznosti družbe in

(ii) družba stori ali utrpi kaj, zaradi česar je zadevna oseba vsekakor v položaju, ki je v primeru likvidacije družbe zaradi insolventnosti boljši od položaja, v katerem bi bila brez izvedbe ali opustitve zadevnega dejanja.

Zgoraj navedeno ne velja, če oseba, v korist katere je opravljena ali nastala transakcija, dokaže, da ni vedela in ni imela razloga, da bi menila, da bo družba verjetno likvidirana zaradi insolventnosti.

Postopek prisilne poravnave (sanacija kapitalske družbe)

Pravila v zvezi z ničnostjo, izpodbojnostjo ali neizvršljivostjo pravnih dejanj, ki so v škodo vseh upnikov v postopku prisilne poravnave (sanacija kapitalske družbe), niso določena v nobenem ad hoc zakonodajnem instrumentu.

Stečajni postopek (osebne družbe in gospodarski subjekti)

Pravila v zvezi z ničnostjo, izpodbojnostjo ali neizvršljivostjo pravnih dejanj, ki so v škodo vseh upnikov v stečajnem postopku ali postopku izterjave, niso določena v nobenem ad hoc zakonodajnem instrumentu.

Zadnja posodobitev: 15/02/2018

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.