Insolventnost/stečaj

Italija
Vsebino zagotavlja
European Judicial Network
Evropska pravosodna mreža (v civilnih in gospodarskih zadevah)

1 Zoper koga je mogoče uvesti postopek v primeru insolventnosti?

Postopek v primeru insolventnosti je mogoče uvesti zoper gospodarske subjekte (posameznike ali družbe), če imajo:

(a) v treh letih pred vložitvijo predloga za uvedbo postopka v primeru insolventnosti ali poravnavo premoženje v višini najmanj 300 000,00 EUR, ali

(b) v vsakem od treh let pred vložitvijo predloga za uvedbo postopka v primeru insolventnosti ali poravnavo bruto letne prihodke v višini najmanj 200 000,00 EUR, ali

(c) skupne dolgove (na datum vložitve predloga za uvedbo postopka v primeru insolventnosti ali poravnavo) v višini najmanj 500 000,00 EUR (ne glede na datum njihovega nastanka).

2 Kateri so pogoji za uvedbo postopka v primeru insolventnosti?

(a) Pogoj za postopek v primeru insolventnosti je, da je podjetje insolventno; njegovo uvedbo lahko predlaga:

– dolžnik,

– upnik,

– državni tožilec.

(b) Pogoj za dogovor z upniki (concordato preventivo) je, da je podjetje v težavah (tj. ima finančne težave, ki niso dovolj resne, da bi povzročile insolventnost); predlaga ga lahko samo dolžnik.

3 Katero premoženje je sestavni del stečajne mase? Kako se obravnava premoženje, ki ga je dolžnik pridobil ali ki je bilo nanj preneseno po uvedbi postopka v primeru insolventnosti?

Stečajno maso sestavlja vse premoženje, razen:

(1) strogo osebne lastnine in pravic;

(2) preživnin, plač, pokojnin in tega, kar insolventne osebe zaslužijo s svojim delom, v mejah tega, kar potrebujejo za vzdrževanje sebe in svoje družine;

(3) dohodka od premoženja otrok insolventne osebe, ki jim pripada po zakonu, premoženja v sredstvih, namenjenih potrebam družine (fondo patrimoniale), in dohodka od teh sredstev, razen kot je določeno s členom 170 civilnega zakonika;

(4) predmetov, ki jih po zakonu ni mogoče zaseči.

Stečajna masa vključuje tudi vse premoženje, ki ga insolventna oseba pridobi po začetku postopka, vendar ne vključuje obveznosti, prevzetih za pridobitev in ohranitev navedenega premoženja.

4 Kakšna pooblastila imata dolžnik in stečajni upravitelj?

Stečajni upravitelj (upravitelj) ima pravico/dolžnost, da premoženje upravlja, proda in izkupiček razdeli upnikom.

Upravitelj lahko zasliši insolventno osebo, da ta razkrije informacije, poleg tega ta lahko izpodbija ukrepe, ki sta jih sprejela upravitelj in stečajni upravitelj, ki ga je imenovalo sodišče, vendar samo, če so bili sprejeti v nasprotju z zakonom (torej ne zgolj kot izhod v sili).

5 Pod katerimi pogoji je mogoče uveljavljati pobote?

Vsak, ki mora plačati denar stečajnemu upravitelju, lahko ta dolg pobota s terjatvijo (controcredito) v istem postopku, vendar samo, če sta oba (dolg in terjatev) nastala pred uvedbo postopka.

6 Kakšni so učinki postopka v primeru insolventnosti na trenutne pogodbe, katerih stranka je dolžnik?

Upravitelj lahko odloči, ali pogodbe, ki so veljale ob uvedbi postopka v primeru insolventnosti, veljajo še naprej ali se odpovejo.

7 Kakšni so učinki postopka v primeru insolventnosti na postopke, ki so jih sprožili posamezni upniki (razen za pravde v teku)?

Upniki lahko tožbe po uvedbi postopka v primeru insolventnosti vložijo samo, če upravitelj ne ukrepa, tj. (namerno ali zgolj iz malomarnosti) ne vloži take tožbe.

8 Kakšni so učinki postopka v primeru insolventnosti na nadaljevanje pravd, ki tečejo v trenutku uvedbe postopka v primeru insolventnosti?

Pravde, ki jih upnik začne zoper osebo, ki je pozneje razglašena za insolventno, lahko nadaljuje samo upravitelj.

9 Katere so glavne značilnosti udeležbe upnikov v postopku v primeru insolventnosti?

Upniški odbor sestavljajo trije ali pet upnikov in ima precejšnja pooblastila, saj lahko:

– odobri transakcije, poravnave, opustitev pravd, priznanje pravic tretjih oseb, izbris hipotek, vračilo vrednostnih papirjev, sprostitev obveznic, sprejem dediščine in daril ter vsa druga dejanja v okviru posebnega upravljanja;

– pri sodišču predlaga zamenjavo upravitelja;

– odobri likvidacijski načrt;

– dovoli upravitelju, da prevzame pogodbe, veljavne na datum razglasitve insolventnosti;

– prisostvuje popisu premoženja insolventne osebe;

– dostopa do vseh dokumentov v zvezi s postopkom;

– dovoli upravitelju, da iz premoženja izključi ali opusti likvidacijo enega ali več delov premoženja, če se likvidacija zdi očitno slabša možnost;

– stečajnemu upravitelju, ki ga je imenovalo sodišče, predlaga ustavitev prodaje premoženja.

Poleg izvajanja zgoraj navedenih upravnih pooblastil upniški odbor izraža mnenja o ukrepih, ki jih sprejmeta stečajni upravitelj, ki ga je imenovalo sodišče, ali sodišče, in sicer mnenja:

– o dovoljenju zavarovanim upnikom, da prodajo premoženje, ki je v posesti kot jamstvo;

– o dovoljenju stečajnemu upravitelju, ki ga je imenovalo sodišče, da še naprej začasno vodi podjetje (nadaljnje vodenje mora odobriti upniški odbor);

– o dovoljenju stečajnemu upravitelju, ki ga je imenovalo sodišče, da podjetje odda v najem (oddajo v najem mora odobriti upniški odbor).

10 Na kakšen način lahko stečajni upravitelj uporablja premoženje iz stečajne mase oziroma razpolaga z njim?

Upravitelj lahko (ob predhodnem dovoljenju):

– nadaljuje vodenje podjetja;

– podjetje odda v najem;

– proda vse premoženje in izkupiček razdeli upnikom;

– odloči, da ne proda premoženja majhne vrednosti.

11 Katere terjatve je treba prijaviti zoper dolžnikovo stečajno maso in kako se obravnavajo terjatve, nastale po uvedbi postopka v primeru insolventnosti?

Vsak upnik lahko pri sodišču zahteva, naj se dolžnik razglasi za insolventnega. Ni nujno, da ima upnik izvršilni naslov; pomembno je, da obstajajo listinski dokazi o terjatvi.

Vsi upniki (torej vključno s tistimi, ki so zahtevali in dosegli razglasitev insolventnosti) morajo svoje terjatve prijaviti po začetku postopka v primeru insolventnosti.

12 Katera so pravila o prijavi, preverjanju in priznanju terjatev?

Upniki lahko svoje terjatve prijavijo brez pravnega zastopanja.

Njihove prijave morajo vključevati listinske dokaze o terjatvi in biti vložene elektronsko (z uporabo certificiranega sistema elektronske pošte).

13 Katera so pravila o razdelitvi iztržkov? Kako se razvrščajo terjatve in pravice upnikov?

Izkupiček od prodaje premoženja se razdeli med vse upnike po prednostnem vrstnem redu. Zakon daje prednostne pravice številnim terjatvam (hipoteke, vrednostni papirji, splošne ali posebne prednostne terjatve) na nekaterih delih premoženja ali celotnem premoženju.

Če (kot se skoraj vedno zgodi) izkupiček od prodaje ne zadošča za poplačilo vseh terjatev, se ne razdeli sorazmerno z zneskom terjatve, ampak po prednostnem vrstnem redu iz civilnega zakonika.

14 Kateri so pogoji in učinki končanja postopka v primeru insolventnosti (zlasti s poravnavo)?

Postopek v primeru insolventnosti se konča, ko:

– ni prijavljena nobena terjatev;

– so vse terjatve poplačane;

– je razdeljen ves izkupiček od prodaje premoženja;

– je potrjeno, da ni premoženja za prodajo ali drugega izkupička.

Ko se postopek v primeru insolventnosti konča, insolventna oseba znova pridobi sposobnost biti stranka v postopku ter lahko pridobi premoženje brez vednosti upravitelja.

Dogovori z upniki se končajo, ko je odobren sporazum med dolžnikom in upniki. Kadar pa se s sporazumom zahteva likvidacija premoženja (concordato liquidatorio), se dogovor z upniki nadaljuje zaradi prodaje in se tako konča, ko je prodano vse premoženje in je izkupiček razdeljen upnikom.

Ko je dogovor z upniki končan, je insolventna oseba razbremenjena vseh dolgov.

15 Katere so pravice upnikov po končanju postopka v primeru insolventnosti?

Ko se postopek v primeru insolventnosti konča, lahko upniki zoper dolžnika vložijo tožbo za izterjavo preostalega dolga (tj. del dolga, ki ga upravitelj ni poplačal), razen če je bil izveden postopek za razbremenitev obveznosti; v tem primeru upniki od insolventne osebe ne morejo izterjati ničesar.

Ko je dogovor z upniki končan, upniki od dolžnika ne morejo izterjati ničesar. Če pa dolžnik ne izpolni obveznosti, lahko upniki zahtevajo odpoved dogovora; zahtevo je treba vložiti v enem letu.

16 Kdo mora nositi stroške in izdatke, nastale med postopkom v primeru insolventnosti?

Stroški postopka v primeru insolventnosti se krijejo s samim postopkom v primeru insolventnosti, plačajo pa se iz izkupička od prodaje premoženja.

Če premoženja ni, upravitelja in njegove stroške plača država.

17 Katera so pravila v zvezi z ničnostjo, izpodbojnostjo ali neizvršljivostjo pravnih dejanj, ki so v škodo vseh upnikov?

Pravna dejanja, ki jih insolventna oseba izvede pred začetkom postopka v primeru insolventnosti, se lahko razveljavijo, če so bila izvedena v določenem obdobju (eno leto ali šest mesecev) pred začetkom postopka.

Pravna dejanja, ki jih insolventna oseba izvede po začetku postopka v primeru insolventnosti, so nična.

Dejanja, ki se v okviru posebnega upravljanja izvedejo v času veljavnosti dogovorov z upniki in brez dovoljenja sodišča, so nična.

Zadnja posodobitev: 29/10/2018

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.