Insolventnost/stečaj

1 Zoper koga je mogoče uvesti postopek v primeru insolventnosti?

• Postopek zaradi insolventnosti je mogoče uvesti zoper posameznike, gospodarske družbe in različne pravne osebe ter partnerstva.
• Postopek je mogoče uvesti zoper vsakega posameznika, ki ima dolg in bodisi živi v Angliji in Walesu, bodisi je v Angliji in Walesu živel ali opravljal dejavnost v zadnjih treh letih, bodisi je bil tam na dan vložitve predloga za začetek stečajnega postopka. Najnižja starost ni določena. Za upnike, ki si prizadevajo za prenehanje poslovanja družbe ali stečaj fizične osebe, se uporabljata najnižji ravni dolgov (750 GBP oziroma 5 000 GBP), razen če je bila v zvezi z dolgom najprej pridobljena sodna odločba.

2 Kateri so pogoji za uvedbo postopka v primeru insolventnosti?

• Vrste postopkov zaradi insolventnosti podjetja so prenehanje (prostovoljno ali s sodno odločbo), upravljanje družbe (ki lahko vodi do reševanja/reorganizacije ali prenehanja), prisilna uprava ali dogovor o prostovoljni poravnavi.
• Vrste postopkov zaradi osebne insolventnosti so stečaj (na predlog upnika ali posameznika), sklepi o odpisu dolga ali dogovor o prostovoljni poravnavi.
• Vsi nezavarovani upniki, vključno z javnimi, lahko pri sodišču vložijo predlog za prenehanje družbe (prisilna likvidacija) ali njen prevzem v upravljanje.
• Družba dolžnica se lahko sama odloči za prenehanje (prostovoljna likvidacija). Prav tako lahko predlog za prenehanje vloži pri sodišču.
• Sodišče lahko kadar koli po vložitvi predloga za prenehanje pri sodišču imenuje začasnega likvidacijskega upravitelja. Taka imenovanja se običajno izvedejo zaradi zaščite premoženja družbe pred narokom za prenehanje. Pooblastila začasnega likvidacijskega upravitelja so določena v sodni odločbi, s katero je imenovan.
• Družba ali njeni direktorji lahko imenujejo upravitelja, imenuje pa ga lahko tudi imetnik spremenljivega zavarovanja. Taka imenovanja se opravijo zunaj sodišča.
• Da se lahko v zvezi z družbo začne postopek upravljanja, mora biti insolventna ali mora biti verjetno, da bo postala insolventna.
• Prisilna likvidacija lahko temelji na nezmožnosti plačevanja dolgov družbe, pri čemer se ta dokaže z neizpolnjeno zakonsko zahtevo za plačilo ali neizpolnjeno sodbo. Od sodišča se lahko tudi zahteva, naj odredi prenehanje družbe, ker je to pošteno in pravično.
• Imetniki spremenljivega zavarovanja lahko imenujejo upravitelje prisilne poravnave za izterjavo denarja, ki se jim dolguje.
• Nosilec funkcije mora po svojem imenovanju o insolventnosti uradno obvestiti vse upnike. O insolventnosti podjetja je treba obvestiti poslovni register, ki posodobi evidenco o podjetju, po kateri je mogoče na spletu iskati brezplačno.
• Dogovor o prostovoljni poravnavi družbe lahko predlaga družba ali nosilec funkcije v postopku likvidacije ali upravljanja družbe, če se je kateri od obeh postopkov že začel. Dogovor o prostovoljni poravnavi posameznika lahko predlaga fizična oseba, dovoljen pa je pred začetkom stečajnega postopka in po njem.
• Vse dogovore o prostovoljni poravnavi odobrijo upniki z glasovanjem, pri čemer mora za odobritev glasovati 75 % tistih, ki glasujejo. Najnižja raven dolga ni določena, prav tako se ne preverja insolventnost. Predlog upnikom je treba podati prek pooblaščenega zastopnika, ki postane nadzornik, če je predlog odobren. Pooblaščeni zastopnik lahko ukrepa, ko mu dolžnik predloži predlog.
• Sklepi o začetku stečajnega postopka se običajno izdajo na predlog upnika ali samega dolžnika. Stečajni upravitelj je imenovan na podlagi izdanega sklepa in lahko takoj ukrepa.
• Če predlog poda upnik, ga vloži pri sodišču, pri čemer mora dolg znašati vsaj 5 000 GBP, lahko pa dva ali več upnikov poda skupni predlog, pri čemer se dolgovi do vsakega od njih združijo. Dolg mora biti nezavarovan. V predlogu mora biti dokazano, da dolžnik ni zmožen poravnati dolga, kar mora biti razvidno iz neizpolnitve zakonske zahteve za plačilo ali neizpolnitve sodbe.
• Če predlog poda dolžnik, se predloži razsodniku, tj. osebi, ki jo imenuje vlada. Najnižja raven dolga ni določena, vendar mora biti dolžnik nezmožen poravnati svoje dolgove. Sodišče v predlog ni vključeno, prav tako se ne sme obravnavati noben drug predlog za začetek stečajnega postopka. Razsodnik mora odločiti o predlogu in izdati sklep, če so izpolnjeni pogoji. Stečajni upravitelj je imenovan na podlagi izdanega sklepa o začetku stečajnega postopka in lahko takoj ukrepa.
• Če je upnik vložil predlog za začetek stečajnega postopka, lahko sodišče pred njegovo obravnavo imenuje začasnega likvidacijskega upravitelja, da se zaščiti dolžnikovo premoženje, za katero je bilo ugotovljeno, da bi bilo lahko ogroženo. Sodišče v večini primerov zagotovi posebna navodila o pristojnostih začasnega likvidacijskega upravitelja, podeli pa mu lahko tudi splošnejše pooblastilo za takojšni prevzem dolžnikovega premoženja.
• Posameznik lahko prek pooblaščenega posrednika zaprosi za sklep o odpisu dolga, če ne more plačati svojih dolgov, upnikom dolguje največ 20 000 GBP, njegovo ocenjeno premoženje ne presega 1 000 GBP (v kar ni vključeno solidno osebno vozilo), presežek njegovih dohodkov pa ne presega 50 GBP na mesec. Uradno imenovani likvidator odloči o tem, ali je treba izdati sklep o odpisu dolga, in če je njegova izdaja potrebna, se na dolgove osebe uvede obdobje moratorija (običajno 12 mesecev), med katerim upniki ne smejo ukrepati v smeri njihove izvršbe ali izterjave. Ob koncu moratorija se dolgovi z nekaterimi izjemami odpustijo.

3 Katero premoženje je sestavni del stečajne mase? Kako se obravnava premoženje, ki ga je dolžnik pridobil ali ki je bilo nanj preneseno po uvedbi postopka v primeru insolventnosti?

• V primeru insolventnosti podjetja se v postopek zaradi insolventnosti vključi vse premoženje, ki ga ima družba v lasti kjer koli po svetu. „Premoženje“ je v zakonodaji opredeljeno zelo široko.
• V postopku upravljanja družbe se prednostno porabijo morebitna finančna sredstva, zbrana za financiranje postopka.
• V okviru dogovorov o prostovoljni poravnavi se v predlogu dolžnika določi, kako se bo razpolagalo s premoženjem, upniki pa imajo možnost, da to proučijo pred glasovanjem o sprejetju predloga.
• V stečajnem postopku se vse premoženje posameznika v stečaju, ki ga ima v lasti kjerkoli po svetu, prenese na stečajnega upravitelja, pri čemer velja nekaj izjem. Premoženje, ki ga posameznik potrebuje za izpolnjevanje potreb svojega gospodinjstva ali mu omogoča opravljanje poklica ali poslovne dejavnosti, je izključeno iz stečajne mase. V to je lahko zajeto motorno vozilo. Če stečajni upravitelj meni, da je tako premoženje vredno več, kot znašajo stroški razumnega nadomestila, ga lahko proda in zagotovi tako nadomestilo. V stečajno maso prav tako ni vključeno premoženje, ki ga posameznik v stečaju upravlja za nekoga drugega.
• Prihodki posameznika v stečaju so izključeni iz stečajne mase, vendar se lahko stečajni upravitelj s posameznikom dogovori, da se delež morebitnega presežka prihodka, ki mu ostane po upoštevanju razumnih potreb njegovega gospodinjstva, plača v stečajno maso v korist upnikov. Če s posameznikom ni mogoče doseči dogovora, lahko stečajni upravitelj pri sodišču vloži vlogo za izdajo odločbe v zvezi s tem.
• Vsako premoženje, ki ga posameznik pridobi, ko stečajni postopek še ni ustavljen, lahko stečajni upravitelj zahteva v stečajno maso.
• Posameznik v stečaju stori kaznivo dejanje, če stečajnemu upravitelju ne priglasi premoženja, vključenega v stečajno maso, ali si izposodi denar ali kako drugače pridobi posojilo, ki presega 500 GBP, ne da bi posojilodajalcu razkril, da je v stečajnem postopku.

4 Kakšna pooblastila imata dolžnik in stečajni upravitelj?

• Nosilci funkcij v postopku zaradi insolventnosti morajo biti upravitelji v postopku zaradi insolventnosti z veljavnim dovoljenjem ali uradno imenovani likvidatorji (glej v nadaljevanju). Dovoljenja za upravitelje lahko izda le strokovni organ, ki ga je za to pooblastila vlada. Kdor opravlja naloge upravitelja v postopku zaradi insolventnosti, a nima veljavnega dovoljenja, stori kaznivo dejanje in se kaznuje z denarno ali zaporno kaznijo.
• Kandidat mora za pridobitev dovoljenja opraviti izpite in imeti določeno število ur praktičnih izkušenj s primeri insolventnosti.
• Upravitelj v postopku zaradi insolventnosti mora biti fizična oseba.
• Nagrada upravitelja v postopku zaradi insolventnosti, ki opravlja naloge nosilca funkcije, se določi v dogovoru z upniki. Upravitelj v postopku zaradi insolventnosti se lahko obrne na sodišče, če se z upniki ne more sporazumeti o višini nagrade, ki se jim zdi razumna. Tudi upniki lahko se lahko obrnejo na sodišče, če menijo, da je nagrada previsoka.
• Premoženje v postopku likvidacije ali upravljanja družbe nadzoruje nosilec funkcije v postopku zaradi insolventnosti.
• Vsi primeri insolventnosti so tudi pod splošnim nadzorom sodišča, prizadete stranke, vključno z nosilcem funkcije v postopku zaradi insolventnosti, pa lahko zadevo predložijo sodišču, če menijo, da so bili njihovi interesi neupravičeno oškodovani.
• Pri dogovorih o prostovoljni poravnavi dolžnik prosto razpolaga s svojim premoženjem, če s tem ne krši pogojev dogovora z upniki.
• Premoženje v stečaju se prenese na stečajnega upravitelja, posameznik v stečaju pa z njim ne sme razpolagati. To ne velja za premoženje, ki je izključeno iz stečajne mase, in premoženje, ki ga posameznik pridobi po začetku postopka, razen če ga pridobi pred ustavitvijo stečajnega postopka in ga zahteva stečajni upravitelj. Poleg zmožnosti stečajnega upravitelja, da zahteva pridobljeno premoženje, na to, kako upravlja premoženje, ne vpliva dejstvo, da je bil stečajni postopek zoper posameznika ustavljen.
• Uradno imenovani likvidator je zakonski nosilec funkcije, ki ga imenuje minister. Opravlja lahko naloge nosilca funkcije v postopku prisilne likvidacije ali stečajnem postopku. Nagrade uradno imenovanega likvidatorja ne določijo upniki, pač pa je določena s statutom.

5 Pod katerimi pogoji je mogoče uveljavljati pobote?

• Pobot se lahko izvede v postopku likvidacije in upravljanja družbe ter stečajnem postopku.
• Obračun pobota vključuje vzajemne posle na datum začetka insolventnosti.
• Neto znesek je premoženje v stečajni masi oziroma dolg do upnika.
• Stranki ne moreta odstopiti od uporabe pobota.

6 Kakšni so učinki postopka v primeru insolventnosti na trenutne pogodbe, katerih stranka je dolžnik?

• Likvidacijski ali stečajni upravitelj se lahko odpove nedonosni pogodbi, s čimer preneha interes insolventne osebe v zvezi s to pogodbo ali njene obveznosti iz nje (nasprotna stranka lahko v postopku zaradi insolventnosti prijavi terjatev zaradi izgubljenega dobička/škode kot posledice insolventnosti). Kadar pa se pogodba ob insolventnosti ne prekine, lahko sodišče sprejme odločbo o prenehanju obveznosti iz pogodbe.
• Med insolventnostjo se lahko še naprej neprekinjeno zagotavljajo določene dobave, kot so komunalne in komunikacijske storitve in storitve IT, ki se štejejo za „nujne“, ne da bi bilo treba ob začetku postopka zaradi insolventnosti plačati neporavnana zaostala plačila.
• Dobavitelji lahko ob insolventnosti prekinejo pogodbe, če njihova pogodba to dovoljuje, razen za nujne dobave. Morebitno neplačano blago ali storitve bi pomenili terjatev iz stečajne mase.
• Dogovori o prostovoljni poravnavi ne vplivajo neposredno na že veljavne pogodbe, čeprav bi jih bilo treba upoštevati kot del predloga.

7 Kakšni so učinki postopka v primeru insolventnosti na postopke, ki so jih sprožili posamezni upniki (razen za pravde v teku)?

• S postopkoma likvidacije in upravljanja družbe se uvede moratorij. Zoper družbo po začetku postopka zaradi insolventnosti ni mogoče začeti sodnega postopka brez soglasja nosilca funkcije ali dovoljenja sodišča.
• Pri dogovoru o prostovoljni poravnavi upnik, ki ga zavezuje pogodba, ne more začeti sodnega postopka za izterjavo dolga, ker ga zavezuje sprejeta pogodba. Tako bi lahko ukrepal upnik po odobritvi, če ne bi prejel plačila.
• Zavarovanih upnikov dogovori o prostovoljni poravnavi ne zavezujejo samodejno.
• Če je bil vložen predlog za začetek stečajnega postopka ali je predlog podal dolžnik sam, lahko sodišče začasno ustavi začeti postopek zoper dolžnika ali njegovo premoženje ali dovoli njegovo nadaljevanje pod pogoji, ki se mu zdijo ustrezni. Noben upnik posameznika v stečaju ne sme brez dovoljenja sodišča začeti postopka zoper tega posameznika ali njegovo premoženje, dokler stečajni postopek zoper posameznika ni ustavljen.
• Če namerava dolžnik za upnike pripraviti predlog dogovora o prostovoljni poravnavi posameznika, lahko upniki, v primeru stečajnega postopka pa stečajni upravitelj ali uradno imenovani likvidator, pri sodišču vložijo predlog za začasno odredbo. Posledica tega je, da lahko sodišče začasno ustavi kateri koli postopek zoper dolžnika ali njegovo premoženje in da se prepreči začetek takih postopkov. Začasna odredba tudi preprečuje predložitev sklepa o začetku stečajnega postopka zoper dolžnika.

8 Kakšni so učinki postopka v primeru insolventnosti na nadaljevanje pravd, ki tečejo v trenutku uvedbe postopka v primeru insolventnosti?

• S postopkoma likvidacije in upravljanja družbe se uvede moratorij. Sodnih postopkov, ki potekajo na datum začetka postopka zaradi insolventnosti, ni mogoče nadaljevati brez soglasja nosilca funkcije ali dovoljenja sodišča.
• Nezavarovani upnik v sodnem postopku, ki poteka ob odobritvi dogovora o prostovoljni poravnavi, ne more nadaljevati takega postopka, saj ga zavezujejo pogoji navedenega dogovora, ne glede na to, ali je sam glasoval zanj ali ne. Zavarovanih upnikov pa pogoji dogovora o prostovoljni poravnavi ne zavezujejo, razen če se za to odločijo.

9 Katere so glavne značilnosti udeležbe upnikov v postopku v primeru insolventnosti?

• Upniki v postopkih zaradi insolventnosti sodelujejo prek skupščin upnikov in drugih postopkov odločanja. Lahko tudi oblikujejo odbor in izvolijo njegove člane. Nosilec funkcije, ki ni uradno imenovani likvidator, mora upnike redno vsakih šest ali 12 mesecev, odvisno od postopka, seznanjati s potekom zadev.
• Med odločitvami so lahko imenovanje ali odstavitev nosilca funkcije, dogovor o nagradi nosilca funkcije, oblikovanje odbora, ocena dogovora o prostovoljni poravnavi ali katera koli druga odločitev, h kateri bi morali po mnenju nosilca funkcije prispevati upniki.

10 Na kakšen način lahko stečajni upravitelj uporablja premoženje iz stečajne mase oziroma razpolaga z njim?

• Predlog dogovora o prostovoljni poravnavi lahko določa, da s premoženjem dolžnika razpolaga nadzornik.
• V stečajnem postopku se premoženje prenese na stečajnega upravitelja ob njegovem imenovanju, ne da bi bil potreben odstop, dodelitev ali prenos. Njegova naloga je, da vstopi v premoženje osebe v stečaju, ga unovči in razdeli upnikom.
• Premoženje v postopku likvidacije ali upravljanja družbe nadzoruje nosilec funkcije v postopku zaradi insolventnosti.

11 Katere terjatve je treba prijaviti zoper dolžnikovo stečajno maso in kako se obravnavajo terjatve, nastale po uvedbi postopka v primeru insolventnosti?

• V primeru insolventnosti podjetja se lahko kot terjatev v postopku zaradi insolventnosti prijavijo vsi dolgovi, obveznosti ali odškodninska odgovornost, vključno s pogojnimi dolgovi, ki jih je družba imela pred začetkom insolventnosti. Prijavijo se lahko tudi dolgovi, ki jih bo treba plačati v prihodnosti, vendar morajo biti znižani na sedanjo vrednost.
• Obveznosti, ki izhajajo iz določenih kaznivih dejanj (kot je promet s prepovedanimi drogami), v postopku upravljanja družbe ali likvidacije niso dokazljive.
• Obveznosti, ki nastanejo po začetku postopka, se obravnavajo kot „stroški“. Zanje velja lastna hierarhija plačil, vendar morajo biti vse plačane, preden se lahko denar razdeli upnikom.
• V predlogu dogovora o prostovoljni poravnavi morajo biti v celoti razkrite obveznosti dolžnika ali družbe in določeni načini poplačila upnikov. V postopku zaradi insolventnosti ni mogoče prijaviti dolgov, ki dolžniku ali družbi nastanejo po sprejetju predloga, razen če je to izrecno določeno.
• V stečajnem postopku se lahko prijavijo dolgovi, ki zapadejo v plačilo na datum sklepa o začetku stečajnega postopka ali bodo zapadli v plačilo v prihodnosti zaradi obveznosti, prevzetih pred stečajem. Denarnih kazni, študentskih posojil, zaostalih plačil zapadlih dolgov v družinskih postopkih in zapadlih dolgov v zvezi z odredbami o zaplembi pa ni mogoče prijaviti kot terjatev v stečajnem postopku.

12 Katera so pravila o prijavi, preverjanju in priznanju terjatev?

• Upniki lahko terjatev (dokazilo dolga) prijavijo kadar koli v postopku. Terjatev morajo prijaviti, da bi lahko glasovali v katerem koli postopku odločanja ali prejeli razdeljene deleže.
• Če je v postopku upravljanja družbe ali likvidacije ali stečajnem postopku predvidena razdelitev premoženja, bo nosilec funkcije pisal vsem tistim upnikom, ki morajo svoje terjatve še dokazati, in jih obvestil, da bo opravljena razdelitev premoženja, jih pozval, naj prijavijo terjatve, ter določil rok, do katerega morajo to storiti, da bi bili vključeni v navedeno razdelitev. Terjatve, prijavljene po tem datumu, nosilec funkcije lahko obravnava, vendar mu tega ni treba storiti.
• Če upnik terjatve ne prijavi pravočasno, ne more ovirati razdelitve premoženja.
• V dogovorih o prostovoljni poravnavi se zahteva, da se nosilcu funkcije predloži dokazilo, izpolni s predložitvijo pisnega zahtevka.

https://www.gov.uk/government/publications/proof-of-debt-insolvency-form-425

https://www.gov.uk/government/publications/proof-of-debt-insolvency-form-637

13 Katera so pravila o razdelitvi iztržkov? Kako se razvrščajo terjatve in pravice upnikov?

• Prednostni vrstni red razdelitve je naslednji:

1. imetniki pravice do določenih osnovnih sredstev (iz osnovnih sredstev),
2. stroški postopka zaradi insolventnosti,
3. prednostni dolgovi (glej v nadaljevanju),
4. predpisani del (samo v postopku zaradi insolventnosti podjetja),
5. imenitniki spremenljivega zavarovanja,
6. nezavarovani upniki,
7. delničarji (samo v postopku zaradi insolventnosti podjetja).

• Nekatere terjatve, ki izhajajo iz delovnih razmerij, se obravnavajo kot prednostne, vključno z določenimi dolgovi v okviru pokojninskih shem.
• Predpisani del sestavlja omejeni sklad, ki se črpa iz sredstev spremenljivega zavarovanja in da na razpolago nezavarovanim upnikom (največ 600 000 GBP).
• Po pravu ni podrejenih terjatev, razen v stečajnih postopkih, kjer je zapadli dolg do osebe, ki je bila ob uvedbi stečaja zakonec ali partner posameznika v stečaju, razvrščen za zapadlimi dolgovi do drugih upnikov in obrestmi na te dolgove.
• Če dolžnikov dolg poravna tretja oseba, ima ta oseba preneseno terjatev v stečajni masi.

14 Kateri so pogoji in učinki končanja postopka v primeru insolventnosti (zlasti s poravnavo)?

• Upniki se pri dogovoru o prostovoljni poravnavi strinjajo s predlogi dolžnika ali družbe, če jih za dogovor glasuje 75 % glede na vrednost terjatev. Ko upniki odobrijo predlog dogovora, se ta izvaja pod nadzorom upravitelja v postopku zaradi insolventnosti. Za to ni potrebna odobritev sodišča, čeprav mora nadzornik sodišču poročati o morebitni začasni odredbi. Stranka se lahko obrne na sodišče, da to prouči odločitev upnikov o sprejetju predloga zaradi materialne nepravilnosti. Dogovor zavezuje vse nezavarovane upnike.
• Če dolžnik ali družba po odobritvi pogojev dogovora o prostovoljni poravnavi ne izpolni pogojev tega dogovora, lahko nadzornik pri sodišču vloži predlog za začetek stečajnega postopka ali prenehanje.
• Za načrte reorganizacije odobritev sodišča ni potrebna, vendar se lahko oškodovana stranka obrne na sodišče, če meni, da so bili njeni interesi po nepotrebnem oškodovani.
• Obstajajo podrobna postopkovna pravila o končanju/prenehanju vseh postopkov zaradi insolventnosti.

15 Katere so pravice upnikov po končanju postopka v primeru insolventnosti?

• Podrobna pravila o končanju zadeve veljajo v vseh postopkih.
• Upniki lahko po končanju postopka zahtevajo sredstva, ki so jim bila razdeljena, vendar jih niso unovčili (pri čemer ima taka sredstva država).
• V predlogu dogovora o prostovoljni poravnavi se upnikom ponudi določen znesek poplačila za vsak GBP dolga. Če je predlog sprejet, morajo upniki to sprejeti kot celotno poplačilo, tako da po koncu postopka nimajo dostopa do katerega koli dela tega dolga.
• V stečajnih postopkih se dolgovi črtajo, ko se postopek konča, razen tistih dolgov, ki niso del postopka.

16 Kdo mora nositi stroške in izdatke, nastale med postopkom v primeru insolventnosti?

Določena je jasna hierarhija plačil iz sredstev, pridobljenih z unovčitvijo premoženja. Stroški in izdatki morajo biti plačani iz unovčitev, preden se sredstva vrnejo upnikom.

17 Katera so pravila v zvezi z ničnostjo, izpodbojnostjo ali neizvršljivostjo pravnih dejanj, ki so v škodo vseh upnikov?

• Če je insolventna oseba tik pred formalno insolventnostjo dala prednost določenemu upniku (tj. ga je poplačala pred drugimi upniki) ali je sklenila posel pod realno vrednostjo (tj. je nekaj prodala po nižji vrednosti ali za manj, kot je vredno), lahko nosilec funkcije toži prejemnika za povračilo sredstev, izgubljenih v stečajni masi.
• Sodišče lahko v stečajnem postopku, postopku likvidacije ali upravljanja družbe na prošnjo nosilca funkcije razveljavi katero koli vrsto posla in odredi, naj prejemnik ponovno vzpostavi stanje, ki bi obstajalo, če posel ne bi bil sklenjen.
• Zahtevki za razveljavitev prednostnih plačil se morajo nanašati na posle, sklenjene v šestih mesecih pred imenovanjem upravitelja, začetkom postopka prenehanja ali vložitvijo predloga ali zahtevka za začetek stečajnega postopka ali v dveh letih v primeru prednostnega plačila povezani osebi.
• Zahtevki za razveljavitev poslov pod realno vrednostjo se morajo nanašati na posle, sklenjene v dveh letih pred navedenimi dogodki, v stečajnem postopku pa v petih letih, če je bil posameznik takrat insolventen ali je postal insolventen zaradi posla.
• Nosilec funkcije v postopku upravljanja družbe ali likvidacije, stečajnem postopku ali postopku v zvezi z dogovori o prostovoljni poravnavi lahko pri sodišču vloži predlog za sklep o razveljavitvi posla, s katerim so bili upniki ogoljufani. Tak predlog lahko z dovoljenjem sodišča vloži tudi žrtev posla.
• Nosilec funkcije v postopku upravljanja družbe in likvidacije lahko vloži tudi odškodninsko tožbo zoper direktorja družbe, ki je še naprej trgoval, čeprav je vedel za insolventnost, kar je povzročilo dodatno izgubo upnikom, poslovno goljufijo ali malomarnost (tožbe zaradi malomarnosti lahko sproži tudi uradno imenovani likvidator, upnik ali vlagatelj).
• Če je pri sodišču vložen predlog za prenehanje družbe ali začetek stečajnega postopka, so vsa razpolaganja s premoženjem po vložitvi predloga nična, razen če sodišče odloči drugače.