Spori majhne vrednosti

Poljska
Vsebino zagotavlja
European Judicial Network
Evropska pravosodna mreža (v civilnih in gospodarskih zadevah)

1 Obstoj posebnega postopka v sporih majhne vrednosti

V poljskem pravu obstaja poenostavljen postopek. Urejen je s členi 5051 do 50514 zakonika o civilnem postopku (kodeks postępowania cywilnego).

Poenostavljeni postopek vključuje racionalizacijo in optimizacijo dokaznih in pritožbenih postopkov s pospešitvijo in poenostavitvijo sodnih postopkov ter uvedbo strožjih formalnih zahtev za stranke in obveznosti, da pri vlaganju tožb ravnajo disciplinirano.

Poljski zakonik o civilnem postopku vključuje evropski postopek v sporih majhne vrednosti. Postopek je bil uveden z Uredbo (ES) št. 861/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o uvedbi evropskega postopka v sporih majhne vrednosti, da bi se racionalizirali in poenostavili postopki v civilnih in gospodarskih zadevah. Uredba se uporablja v vseh državah članicah EU, razen na Danskem. V poljsko pravo je bila prenesena s členi 50521 do 50527a zakonika o civilnem postopku.

1.1 Področje uporabe postopka, mejna vrednost

Poenostavljeni postopek se uporablja v naslednjih zadevah, ki so v pristojnosti okrajnih sodišč (sądy rejonowe):

  • za pogodbene zahtevke, če vrednost zahtevka ne presega 20 000 PLN, in za jamstvene zahtevke, zahtevke na podlagi jamstev kakovosti ali zahtevke, ki izhajajo iz neskladnosti potrošniškega blaga s potrošniško prodajno pogodbo, če vrednost predmeta pogodbe ne presega navedenega zneska;
  • za zahtevke za plačilo najemnine za stanovanja in najemniških taks ter taks za uporabo stanovanja v stanovanjski zadrugi, ne glede na vrednost zahtevka.

V skladu s sodno prakso vrhovnega sodišča (Sąd Najwyższy) je treba zahtevke zaradi neizpolnitve ali neustrezne izpolnitve obveznosti obravnavati po poenostavljenem postopku, če vrednost zahtevka ne presega 20 000 PLN. Če tožnik zahteva znesek, ki je nižji od 20 000 PLN in pomeni preostanek zahtevka, ki je bil že poravnan in je znašal več kot 20 000 PLN, se ta zahtevek prav tako obravnava po poenostavljenem postopku. „Pogodbeni“ pomeni, da se zahtevki, ki izhajajo iz protipravnih ravnanj, neupravičene obogatitve in obstoja lastninske pravice na premoženju, solastništva ali pravne skupnosti ali obstoja drugih premoženjskih pravic, katerih pridobitev ali izvrševanje povzroči plačilno obveznost, ne morejo obravnavati po poenostavljenem postopku. Prav tako po poenostavljenem postopku ni mogoče obravnavati zahtevkov, ki izhajajo iz pravnih aktov, ki niso pogodbe: enostranski pravni akti, poslovodstvo brez naročila, legitima portio in obveznosti, ki izhajajo iz upravne odločbe ali neposredno iz zakonskih določb.

Poenostavljeni postopek se lahko uporabi v zadevah, ki se nanašajo na fizične osebe in pravne osebe ali podjetja, delojemalce in delodajalce. Uporaba postopka kot taka ni omejena glede na vrsto subjekta. To pomeni, da se kadrovske ali ekonomske zadeve lahko obravnavajo po poenostavljenem postopku.

Evropski postopek v sporih majhne vrednosti spada v pristojnost okrajnih in okrožnih sodišč (sądy okręgowe) ter sodnih uradnikov v skladu s krajevno pristojnostjo, kot je določena v zakoniku o civilnem postopku (člen 16 zakonika o civilnem postopku v povezavi s členoma 17 in 505(22) navedenega zakonika).

V skladu z zgoraj navedeno direktivo so spori majhne vrednosti spori v civilnih in gospodarskih zadevah (vključno s potrošniškimi zadevami) ter zadeve, v katerih vrednost zahtevka brez obresti in stroškov ne presega 5 000 EUR (ko pristojno sodišče prejme obrazec zahtevka).

1.2 Uporaba postopka

V skladu s členom 5053 se lahko zadeva, obravnavana po poenostavljenem postopku, nanaša samo na en zahtevek. Več zahtevkov se lahko združi v en zahtevek samo, če izhajajo iz iste pogodbe ali pogodb iste vrste. Če je več zahtevkov nezakonito združenih v en zahtevek, predsedujoči sodnik po neuspešni zahtevi za odpravo te postopkovne nepravilnosti odredi zavrnitev zahtevka na podlagi člena 1301 zakonika o civilnem postopku. Če tožnik vloži delni zahtevek, se zadeva obravnava po poenostavljenem postopku, če bi bil navedeni ta ustrezen za celotni zahtevek, ki izhaja iz dejanskega stanja, na katero se sklicuje tožnik. Zahtevkov v okviru poenostavljenega postopka ni mogoče spremeniti. Nasprotni zahtevki in poboti so dovoljeni, če so zahtevki upravičeni do obravnave po poenostavljenem postopku. Glavna intervencija, stranska intervencija, obvestila drugih o pravdi in spremembe strank niso dovoljeni.

Zadeve se obravnavajo po poenostavljenem postopku neodvisno od želja strank, kar pomeni, da je ta postopek obvezen.

1.3 Obrazci

V skladu z zakonikom o civilnem postopku (člen 5052 v povezavi s členom 125(2)) je treba vse vloge, vključno z zahtevki, odgovori na zahtevke, predlogi za razveljavitev zamudnih sodb ali vlogami, ki vsebujejo dokaze, zagotovljene v poenostavljenem postopku, predložiti na uradnih obrazcih.

Uradni obrazci so na voljo v občinskih uradih, sodnih tajništvih in na spletišču ministrstva za pravosodje (http://bip.ms.gov.pl/pl/formularze). Neuporaba zahtevanega obrazca pomeni postopkovno nepravilnost.

Če je vloga, ki bi morala biti predložena na uradnem obrazcu, predložena kako drugače ali je ni mogoče obdelati, ker niso izpolnjeni drugi formalni pogoji, predsedujoči sodnik v skladu s splošnimi določbami zakonika o civilnem postopku (člen 130 zakonika) od stranke zahteva, naj v enem tednu odpravi nepravilnosti, in ji pošlje vlogo. V zahtevi za odpravo nepravilnosti morajo biti podrobno navedene vse nepravilnosti, ugotovljene v vlogi. Če stranka nepravilnosti ne odpravi do izteka roka ali če znova vloži nepravilno vlogo, predsedujoči sodnik odredi zavrnitev vloge.

V okviru evropskega postopka v sporih majhne vrednosti obstajajo štirje standardni obrazci, ki so priloženi v prilogah k zgoraj navedeni uredbi. Ti so: obrazec zahtevka, obrazec poziva s strani sodišča k dopolnitvi ali popravku obrazca zahtevka, obrazec za odgovore in potrdilo v zvezi s sodbo v evropskem postopku v sporih majhne vrednosti.

1.4 Pomoč

V poenostavljenem postopku se uporablja načelo združevanja dokazov. Sodišče ne bo upoštevalo navedb in trditev ter dokaznih predlogov, ki jih stranke predložijo po vložitvi zahtevka, nasprotnega zahtevka ali vloge za razveljavitev zamudne sodbe oziroma po koncu prve seje, predvidene za obravnavo (sistem prekluzije), razen če stranka dokaže, da jih prej ni bilo mogoče ali ni bilo treba predložiti (prosta presoja sodnika). Razlog za to je hitrost poenostavljenega postopka. Če sodišče ugotovi, da je nemogoče ali zelo težko neizpodbitno dokazati znesek zahtevka, lahko na podlagi upoštevanja vseh okoliščin zadeve po svoji presoji določi ustrezen znesek v sodbi. Če ugotovi, da je zadeva posebej zapletena ali da je za njeno rešitev potrebno posebno znanje, se zadeva prouči po običajnem postopku. Sodišče lahko povabi priče in druge osebe na način, ki se mu zdi najprimernejši za to, da se čim bolj znižajo stroški poenostavljenega postopka. Da se poenostavljeni postopek pospeši, izvedenska mnenja niso dopustna (člen 5056). Da se poenostavljeni postopek pospeši, izvedenska mnenja niso dopustna (člen 5056 zakonika o civilnem postopku).

1.5 Pravila o pridobivanju dokazov

V poenostavljenem postopku se uporablja načelo združevanja dokazov. Sodišče ne bo upoštevalo navedb in trditev ter dokaznih predlogov, ki jih stranke predložijo po vložitvi zahtevka, nasprotnega zahtevka ali vloge za razveljavitev zamudne sodbe oziroma po koncu prve seje, predvidene za obravnavo (sistem prekluzije), razen če stranka dokaže, da jih prej ni bilo mogoče ali ni bilo treba predložiti (prosta presoja sodnika). Razlog za to je hitrost poenostavljenega postopka. Če sodišče ugotovi, da je nemogoče ali zelo težko neizpodbitno dokazati znesek zahtevka, lahko na podlagi upoštevanja vseh okoliščin zadeve po svoji presoji določi ustrezen znesek v sodbi. Če ugotovi, da je zadeva posebej zapletena ali da je za njeno rešitev potrebno posebno znanje, se zadeva prouči po običajnem postopku. Sodišče lahko povabi priče in druge osebe na način, ki se mu zdi najprimernejši za to, da se čim bolj znižajo stroški poenostavljenega postopka. Da se poenostavljeni postopek pospeši, izvedenska mnenja niso dopustna (člen 5056).

1.6 Pisni postopek

Poenostavljeni postopek je praviloma pisni postopek. Stranke morajo večino vlog predložiti na posebnih uradnih obrazcih. Vendar se lahko vloge v poenostavljenem postopku vložijo tudi ustno. Stranka lahko predlaga, naj se obrazložitev sodbe predstavi takoj po izreku sodbe (člen 5058). Stranka, ki je navzoča na seji, kjer je izrečena sodba, se lahko odpove svoji pravici do pritožbe z izjavo, ki jo vloži po izreku sodbe. Če se pravici do pritožbe odpovejo vse upravičene stranke, sodba postane pravnomočna in zavezujoča.

Evropski postopek v sporih majhne vrednosti je pisni postopek (člen 125(2) v povezavi s členom 505(21) zakonika o civilnem postopku).

1.7 Vsebina sodbe

Če sodišče ugotovi, da je zadeva posebej zapletena ali da je za njeno rešitev potrebno posebno znanje, lahko v skladu s členom 5057 zakonika o civilnem postopku zadevo prouči po običajnem postopku. V tem primeru se dodatna taksa ne zaračuna. Zadevo prouči sodišče, ki jo je prvo obravnavalo, in sicer po ustreznem postopku, ki ni poenostavljeni postopek. Odločitev sodišča na podlagi člena 5057 mora biti na obravnavi izrečena kot odločitev, zoper katero ni pritožbe.

1.8 Povračilo stroškov

Tožnikom se tako kot v običajnem postopku zaračuna taksa za vložitev zahtevka po poenostavljenem postopku. Vendar takse za zahtevke v poenostavljenem postopku urejajo druga pravila, in sicer člen 28 zakona o sodnih taksah (v civilnih zadevah) z dne 28. julija 2005. Navedeni člen določa enotno takso, ki je odvisna od zneska zahtevka ali predmeta pogodbe. Za naslednje zneske se zaračunajo naslednje takse:

  • do 2 000 PLN: taksa v višini 30 PLN;
  • med 2 000 PLN in 5 000 PLN: taksa v višini 100 PLN;
  • med 5 000 PLN in 7 500 PLN: taksa v višini 250 PLN;
  • nad 7 500 PLN: taksa v višini 300 PLN.

V poenostavljenem postopku stroške poravnajo stranke v skladu s splošnimi pravili iz členov 98 do 110 zakonika o civilnem postopku. V skladu s členom 98 zakonika o civilnem postopku mora stranka, ki ni uspela, nasprotni stranki na njeno zahtevo povrniti stroške, povezane z uveljavljanjem pravic in obrambo. Sodišče prisodi stroške v vsaki sodni odločbi, s katero se konča zadeva na posamezni stopnji.

1.9 Možnost pritožbe

Zoper sodne odločbe, izdane na podlagi Uredbe, se je mogoče pritožiti pri pritožbenem sodišču. Če je sodno odločbo izdalo okrajno sodišče, se pritožba prek navedenega sodišča vloži pri okrožnem sodišču, če pa je sodno odločbo izdalo okrožno sodišče, se pritožba prek navedenega sodišča vloži pri pritožbenem sodišču (sąd apelacyjny) (člena 367 in 369 zakonika o civilnem postopku v povezavi s členoma 505(26) in 505(27) zakonika).

Če so izpolnjeni pogoji iz člena 7(3) Uredbe, sodišče izda zamudno sodbo. Tožena stranka se lahko zoper zamudno sodbo pritoži pri sodišču, ki jo je izdalo. Če v zadevi ne uspe, se lahko vložnik zahtevka pritoži na podlagi splošnih pravil (členi 339(1), 342 in 344(1) zakonika o civilnem postopku).

Zadnja posodobitev: 11/03/2022

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.