The European Payment Order is a simplified procedure for cross-border monetary claims which are uncontested by the defendant, based on standard forms.
Standard forms have been drawn up for the European Payment Order and are available here in all languages. This link will also provide more information about which courts can issue a European Payment Order and where the application forms should be sent.
To start the procedure, Form A must be filled in, giving all the details of the parties and the nature and amount of the claim. The court will examine the application, and if the form is correctly filled in, the court should issue the European Payment Order within 30 days.
The European Payment Order must then be served on the defendant by the court. S/he can either pay the amount of the claim, or contest it. S/he has 30 days to lodge any statement of opposition to the European Payment Order. If this happens, the case may, subject to a choice of the claimant, either be transferred to the normal civil law courts to be dealt with under national law; or dealt with in accordance with a European Small Claims Procedure, or discontinued.
If there is no statement of opposition by the defendant, the European Payment Order will become automatically enforceable. A copy of the European Payment Order, and if necessary a translation, must be sent to the enforcement authorities of the Member State where it needs to be enforced. Enforcement takes place in accordance with the national rules and procedures of the Member State where the European Payment Order is being enforced. For details on the enforcement, please consult the relevant section.
Please note that the guide does not reflect two amendments that entered into force on 14 July 2017. The first amendment adds an option of continuation of the proceedings in a case of lodging a statement of opposition in accordance with the rules of Regulation (EC) 861/2007 establishing a European Small Claims Procedure. The second amendment extends the application of the European Small Claims Procedure to claims of a value up to 5000 euro.
For further information in this regard please consult the new text of Article 17 of the Regulation as well as Article 2 of Regulation (EC) 861/2007, as amended by Regulation (EU) 2015/2421.
Related link
Practice Guide for the application of the Regulation on the European Order for Payment (5809 Kb)
Please note that there are also national order for payment procedures. You can obtain information about such national procedures by selecting the relevant country's flag.
This page is maintained by the European Commission. The information on this page does not necessarily reflect the official position of the European Commission. The Commission accepts no responsibility or liability whatsoever with regard to any information or data contained or referred to in this document. Please refer to the legal notice with regard to copyright rules for European pages.
V Belgiji obstaja „skrajšani postopek za izdajo plačilnega naloga“. Ta poenostavljeni postopek, določen v členih 1338 do 1344 sodnega zakonika (code judiciaire), omogoča doseči plačilo majhnih zneskov v določenih zadevah.
Zakonodaja o skrajšanem postopku za izdajo plačilnega naloga je na voljo na spletišču zvezne javne službe za pravosodje (Service public fédéral Justice):
Postopek se uporablja samo za denarne terjatve.
Člen 1338 sodnega zakonika določa, da se ta postopek lahko uporabi le za zahtevke za plačilo dolga, katerega znesek je natančno določen in ki ne presega 1 860 EUR.
Uporaba skrajšanega postopka za izdajo plačilnega naloga je popolnoma prostovoljna.
Ne. Člen 1344 sodnega zakonika določa, da se lahko pravila v zvezi s skrajšanim postopkom za izdajo plačilnega naloga uporabijo samo, če ima dolžnik stalno ali običajno prebivališče v Belgiji.
Ta postopek se lahko začne pri mirovnem sodišču (juge de paix), če terjatev spada v njegovo pristojnost (v zvezi s pristojnostmi mirovnega sodišča glej informativni list „Pristojnost – Belgija“). V sporih iz člena 1338 sodnega zakonika se lahko ta postopek uporabi tudi za vsak zahtevek, ki spada v pristojnost gospodarskega sodišča (tribunal de commerce) in v pristojnost sodišča za prekrške (tribunal de police).
Za začetek postopka ne obstaja noben obrazec. Vendar zakon določa več pogojev glede navedb, ki jih morata vsebovati poziv za plačilo in vloga, s katero se zahtevek vloži pri sodišču.
Upnik mora, preden pri sodišču vloži vlogo, dolžniku poslati poziv za plačilo. Ta obveznost je določena v členu 1339 sodnega zakonika. Poziv za plačilo se lahko dolžniku vroči po sodnem izvršitelju ali pošlje s priporočeno pošto s povratnico. Člen 1339 določa tudi navedbe, ki jih mora vsebovati poziv, da bi bil ta pravno veljaven, in sicer:
V 15 dneh po izteku petnajstdnevnega roka, določenega v pozivu, se zahtevek predloži sodišču z vlogo, sestavljeno v dveh izvodih. Člen 1340 sodnega zakonika določa, da mora vloga vsebovati:
Tožnik lahko po prosti presoji navede tudi razloge, iz katerih nasprotuje odobritvi odloga plačila.
Vlogi je treba priložiti:
Eden od elementov, ki so nujni del vloge, je podpis odvetnika. Poleg tega člen 1342 sodnega zakonika določa, da se kopija sklepa po navadni pošti pošlje tožnikovemu odvetniku. To sta edini pravni določbi, s katerima se zahteva sodelovanje odvetnika.
Vloga mora biti dovolj podrobno utemeljena. Člen 1340, prvi odstavek, točka 3, sodnega zakonika namreč določa, da mora vloga vsebovati predmet zahtevka in natančni znesek, ki se zahteva, z razčlenitvijo različnih elementov terjatve in podlage zanjo.
Da. V skladu s členom 1338 mora biti terjatev utemeljena z listino, ki izvira od dolžnika. Ni pa nujno, da ta listina pomeni pripoznavo dolga.
Sodišče v 15 dneh od vložitve vloge ugodi vlogi ali jo zavrne s sklepom, ki ga izda zunajobravnavni senat (chambre du conseil). Sodišče lahko odobri odlog plačila ali delno ugodi vlogi (člen 1342 sodnega zakonika). Sodišče ima namreč na voljo informacije v zvezi z različnimi elementi dolga in lahko nekatere od njih zavrne. Tako lahko upošteva plačila, izvedena v vmesnem času. Sodišče lahko zahtevek v celoti zavrne, če pogoji niso izpolnjeni (glej člene od 1338 do 1344 sodnega zakonika).
Če sodišče vlogi ugodi v celoti ali delno, ima njegov sklep učinke zamudne sodbe.
Upnik mora nato sklep sodišča vročiti dolžniku.
Člen 1343(2) sodnega zakonika določa, da mora akt o vročitvi tega sklepa vsebovati naslednje elemente, da bi bil pravno veljaven:
Dolžnik mora biti v aktu o vročitvi tudi poučen, da bodo lahko uporabljena vsa pravna sredstva za dosego plačila zahtevanih zneskov, če v navedenem roku ne bo vložil ugovora ali pritožbe, sicer je tak akt o vročitvi ničen in neveljaven.
Če dolžnik v predpisanem roku ne vloži ugovora ali pritožbe, sklep postane dokončen.
Pritožba upnika
Pravna sredstva, ki so na voljo upniku, so navedena v členu 1343(4) sodnega zakonika. Upnik nima pravega pravnega sredstva, kadar sodišče njegovo vlogo zavrne ali ji delno ugodi. Vendar pa lahko svoj zahtevek ponovno vloži po rednem postopku (torej ne po skrajšanem postopku). Če je zahtevku delno ugodeno in ga želi upnik vseeno ponovno vložiti po rednem postopku, sklepa še ne sme vročiti dolžniku.
Ugovor ali pritožba dolžnika
Dolžnik lahko sklep izpodbija na dva načina: z vložitvijo pritožbe ali vložitvijo ugovora (če sodišče v celoti ali delno ugodi vlogi upnika, ima njegov sklep učinke zamudne sodbe – glej člen 1343(4) sodnega zakonika). V obeh primerih je rok za vložitev pravnega sredstva en mesec od vročitve sodbe (glej člena 1048 in 1051 sodnega zakonika). Ti roki se podaljšajo, če ena od strank v Belgiji nima niti stalnega niti običajnega prebivališča niti naslova za vročanje.
V takem primeru se uporabljajo pravila splošnega prava v zvezi z ugovorom in pritožbo, pri čemer velja izjema, določena v členu 1343(3), drugi pododstavek, sodnega zakonika: z odstopanjem od člena 1047 (ki zahteva vročitev po sodnem izvršitelju) se ugovor lahko vloži z vlogo, ki se odda v sodnem tajništvu sodišča v toliko izvodih, kolikor je vključenih strank in odvetnikov, ter se po sodnem tajniku s sodnim pisanjem vroči upniku in njegovemu odvetniku.
Da bi bila vloga (ugovor) pravno veljavna, mora vsebovati:
Sodni tajnik pozove stranke, naj se udeležijo sodnega naroka na dan, ki ga določi sodišče.
Belgijsko pravo ne določa izrecno izjave nasprotne stranke.
Dolžnik lahko pošlje informacije mirovnemu sodišču, kar pa ne spremeni narave zamudne sodbe.
Kot je bilo navedeno zgoraj, izjava nasprotne stranke ni mogoča. Skrajšani postopek poteka običajno ne glede na to, ali se dolžnik brani ali ne.
Glej odgovor na točko 1.7.
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
V poglavju 37 „Postopek za plačilni nalog“ zakonika o civilnem postopku (uradni list št. 59 z dne 20. julija 2007, v veljavi od 1. marca 2008, nazadnje spremenjen v uradnem listu št. 86/2017) je določen poenostavljeni postopek, na podlagi katerega lahko tožnik izterja zahtevek, če ni verjetno, da bo toženec zahtevek izpodbijal.
Na zahtevo upnika se plačilni nalog na podlagi člena 410 zakonika o civilnem postopku lahko izda na podlagi naslednjih zahtevkov:
Vloga mora izpolnjevati zahteve iz člena 127(1) in (3) ter člena 128(1) in (2) zakonika o civilnem postopku in v njej mora biti naveden bančni račun ali drug način plačila.
Poleg tega lahko vlagatelj v skladu z izrecno določbo člena 417 zakonika o civilnem postopku zahteva izdajo plačilnega naloga tudi, kadar se zahtevek, ne glede na njegovo vrednost, nanaša na:
Kadar je vlogi priložen dokument v skladu s členom 417 zakonika o civilnem postopku, na katerega se zahtevek nanaša, lahko upnik od sodišča zahteva, naj odredi takojšnjo izvršbo in izda sklep o izvršbi.
Kadar zahtevek izhaja iz nekaterih pogodb iz člena 417 zakonika o civilnem postopku, njegov znesek navzgor ni omejen.
V skladu s preostalimi določbami o denarnih zahtevkih, zahtevkih glede zamenljivih stvari ali prenosa premičnega premoženja se lahko plačilni nalog izda le, kadar zahtevek spada v pristojnost okrožnega sodišča. Okrožno sodišče je pristojno za zahtevke v civilnih in gospodarskih zadevah, katerih vrednosti ne presegajo 25 000 BGN, ter za vse zahtevke glede preživnine, delovne spore in zahtevke, ki izhajajo iz obvestila o napaki.
Uporaba tega postopka je neobvezna. Tudi kadar obstajajo temeljni pogoji za izdajo plačilnega naloga, tožnik ni zavezan izbrati tega postopka obrambe, ampak lahko zahtevek uveljavlja na podlagi splošnega postopka v zvezi z zahtevki.
Plačilni nalog se ne izda, kadar dolžnik nima stalnega naslova in običajnega prebivališča ali sedeža in kraja poslovanja na ozemlju Republike Bolgarije.
Vloga se vloži pri okrožnem sodišču glede na stalni naslov ali sedež dolžnika, sodišče pa mora v treh dneh uradno preveriti krajevno pristojnost. Če se sodišče izreče za nepristojno, zadevo posreduje pristojnemu sodišču.
Obvezna je uporaba obrazcev za vloge, ki jih odobri minister za pravosodje. Vloge so priloga k predpisu št. 6 z dne 20. februarja 2008, ki ga izda minister za pravosodje, o odobritvi obrazcev plačilnih nalogov, vlog za izdajo plačilnega naloga in drugih listin, ki se nanašajo na postopek za plačilni nalog (člen 425 zakonika o civilnem postopku).
To ni obvezno.
V vlogi morajo biti navedene okoliščine, na katerih temelji zahtevek, in bistvo zahteve.
V skladu s členom 410 zakonika o civilnem postopku vlogi ni treba priložiti nobenih dokazov glede zahtevka. Vlagatelj take dokaze lahko priloži, vendar to ni obvezno, saj je postopek namenjen le preverjanju, ali je zahtevek dvomljiv. Zadostuje, če vlagatelj trdi, da zahtevek obstaja. Če dolžnik plačilnemu nalogu ugovarja, se obstoj zahtevka preverja v postopku v zvezi z zahtevkom. Če vlogo vloži zastopnik, ji mora biti priloženo pooblastilo, prav tako pa mora biti vlogi priloženo potrdilo o plačani taksi in pravnih izdatkih, kjer je ustrezno.
Vloga za izdajo plačilnega naloga na podlagi člena 410 zakonika o civilnem postopku se zavrne v naslednjih primerih:
Stranke se zoper plačilni nalog ne morejo pritožiti, razen za del, ki se nanaša na stroške. Vlagatelj se lahko zoper odločbo o delni ali popolni zavrnitvi vloge pritoži pri ustreznem regionalnem sodišču, tako da vloži zasebno pritožbo, za katero se ne predloži izvod vročitve. Pritožba je mogoča tudi zoper odločbo o takojšnji izvršbi, ki jo sodišče izda v primeru dokumentov, ki se predložijo v skladu s členom 417 zakonika o civilnem postopku. Zasebno pritožbo zoper odločbo o takojšnji izvršbi je treba predložiti z ugovorom zoper izdani plačilni nalog, temelji pa lahko le na premislekih, ki izhajajo iz aktov v skladu s členom 417 zakonika o civilnem postopku.
Dolžnik lahko po prejemu plačilnega naloga v dveh tednih vloži pisni ugovor zoper njega ali njegov del, utemeljitev pa ni potrebna, razen v primerih iz člena 414a zakonika o civilnem postopku, in sicer če:
– je izpolnil svojo obveznost;
– ni imel nobenih stroškov, ker njegovo ravnanje ni povzročilo vložitve zahtevka. V tem primeru je treba ugovor poslati vlagatelju, ki mora podati pripombe v 3 dneh. Če vlagatelj ne poda pripomb, sodišče v celoti ali delno razveljavi plačilni nalog, vključno z delom, ki se nanaša na stroške. Če je bil na podlagi plačilnega naloga izdan sklep o izvršbi, se tudi ta razveljavi v skladu s členom 208 zakonika o civilnem postopku.
Če dolžnik pravočasno vloži ugovor, ko je bil plačilni nalog vročen v skladu s pogoji iz člena 47(5) zakonika o civilnem postopku (pritrditev obvestila na naslovu), in če je sodišče zavrnilo izdajo plačilnega naloga, sodišče vlagatelja obvesti, da lahko v roku enega meseca vloži tožbo za ugotovitev zahtevka, tako da plača zapadlo državno takso, in odredi zadržanje izvršbe, če je izdalo sklep o izvršbi na podlagi člena 418 zakonika o civilnem postopku. Če vlagatelj ne predloži dokazov, da je vložil tožbo v zadevnem roku, sodišče delno ali v celoti razveljavi plačilni nalog, za katerega ni bil vložen zahtevek.
Člen 416 zakonika o civilnem postopku določa, da če ugovor ni vložen pravočasno ali če je umaknjen, plačilni nalog postane veljaven in sodišče na njegovi podlagi izda sklep o izvršbi, ki se ustrezno navede na odločbi.
Dolžnik, ki mu ni bila dana možnost za izpodbijanje zahtevka, lahko v enem mesecu po tem, ko izve za plačilni nalog, vloži ugovor pri pritožbenem sodišču, če:
Vložitev takega ugovora ne zadrži izvršitve odločbe, vendar lahko sodišče na zahtevo dolžnika in na podlagi predložitve ustreznega zavarovanja dolžnika izvršbo zadrži (člen 423(2) zakonika o civilnem postopku).
Sodišče sprejme ugovor, če se ugotovi, da so bili na voljo zgoraj navedeni temeljni pogoji. Če pritožbeno sodišče sprejme ugovor, ker dolžnik nima stalnega naslova ali sedeža na ozemlju Republike Bolgarije ali ker nima običajnega prebivališča ali kraja poslovanja na ozemlju Republike Bolgarije, uradno razveljavi plačilni nalog in sklep o izvršbi, ki je bil izdan na njegovi podlagi. Nasprotno pa pritožbeno sodišče, če sprejme ugovor, zadrži izvršbo izdane odločbe in zadevo vrne okrožnemu sodišču ter vlagatelja obvesti, da lahko glede svojega zahtevka v enem mesecu vloži tožbo, tako da plača razliko do ustrezne takse (člen 423(3) zakonika o civilnem postopku).
Poleg tega lahko dolžnik v postopku v zvezi z zahtevkom izpodbija zahtevek, glede katerega je bil izdan plačilni nalog, če se najdejo nova dejstva ali novi pisni dokazi, ki so bistvenega pomena za zadevo in mu niso mogli biti znani v času vložitve ugovora ali ki jih v navedenem roku ni mogel pridobiti. Tožbo je mogoče vložiti v treh mesecih od dne, ko je dolžnik izvedel za nove okoliščine, ali od dne, ko je lahko pridobil nove pisne dokaze, vendar najpozneje eno leto po zaključku obvezne izterjave zahtevka (člen 424 zakonika o civilnem postopku).
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Poleg postopka za evropski plačilni nalog, ki ga ureja Uredba (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog, so na Češkem še tri vrste takih postopkov – postopek za plačilni nalog, postopek za elektronski plačilni nalog in menica ali ček s plačilnim nalogom (določbe členov od 172 do 175 zakona št. 99/1963, zakonik o civilnem postopku (občanský soudní řád)).
Plačilni nalog se lahko izda tudi brez izrecne vloge tožnika na podlagi tožbe za izpolnitev finančne terjatve, če pravica izhaja iz dejstev, ki jih je navedel in dokumentiral tožnik. Sodišče po lastni presoji odloči, ali bo zadevo obravnavalo z izdajo plačilnega naloga; če sodišče ne izda plačilnega naloga, odredi obravnavo. Plačilnega naloga ni mogoče izdati, če ga je treba dostaviti tožencu v tujini ali če ni znano, kje je toženec (določbe člena 172(2) zakona št. 99/1963, zakonik o civilnem postopku).
Elektronski plačilni nalog se lahko izda samo na zahtevo tožnika, predložen mora biti na namenskem elektronskem obrazcu in podpisan z overjenim elektronskim podpisom, če zahtevana terjatev ne presega 1 000 000 CZK; dodatki niso vključeni v znesek terjatve. Elektronskega plačilnega naloga ni mogoče izdati, če ga je treba dostaviti tožencu v tujini ali če ni znano, kje je toženec (določbe člena 174a(3) zakona št. 99/1963, zakonik o civilnem postopku).
Z menico ali čekom s plačilnim nalogom se lahko podelijo pravice, ki izhajajo iz menice ali čeka. Če so izpolnjene formalne zahteve, mora sodišče odločiti v skrajšanem postopku in izdati menico (ček) s plačilnim nalogom. Menica ali ček s plačilnim nalogom se lahko izda samo na predlog tožnika, izda pa se lahko tudi, če ga je treba dostaviti v tujino. Menica ali ček s plačilnim nalogom se lahko vroči samo osebno tožencu; nadomestne oblike vročitve so izključene.
Namen uvedbe postopka za evropski plačilni nalog je izterjati nesporne finančne terjatve v določenem znesku. Nesporne finančne terjatve morajo biti zapadle v plačilo v času vložitve tožbe za izdajo evropskega plačilnega naloga. Za vložitev tožbe mora biti izpolnjen obrazec A, v katerem se navedejo vse informacije o strankah ter o naravi in znesku zahtevka. Sodišče bo proučilo vlogo, in če je obrazec pravilno izpolnjen, bi moralo v 30 dneh izdati evropski plačilni nalog.
Sklepi v obliki plačilnega naloga, elektronskega plačilnega naloga ali evropskega plačilnega naloga se lahko sprejmejo samo v zvezi s finančnimi terjatvami.
Menica ali ček s plačilnim nalogom se lahko izda v zvezi z izvajanjem finančnih obveznosti, ki izhajajo iz menice ali čeka.
Zgornja meja 1 000 000 CZK (vključno z dodatki) velja v primeru elektronskega plačilnega naloga; za evropski plačilni nalog ali menico (ček) s plačilnim nalogom ni zgornje meje.
Postopek za plačilni nalog ni obvezen; tožnik lahko svojo finančno terjatev uveljavlja v rednem civilnem postopku. Vendar če tožnik vloži „navadno“ tožbo in terjatev, ki se z njo uveljavlja, izpolnjuje zahteve za izdajo plačilnega naloga, lahko sodišče izda plačilni nalog, tudi če ga tožnik ni izrecno zahteval. Elektronski plačilni nalog, evropski plačilni nalog ali menica (ček) s plačilnim nalogom se lahko izda samo na zahtevo tožnika.
Plačilnega naloga ali elektronskega plačilnega naloga ni mogoče izdati, če ga je treba dostaviti tožencu v tujini. V tem primeru sodišče nadaljuje postopek skladno s pravili o rednem civilnem postopku.
Če je treba evropski plačilni nalog, ki ga je izdalo češko sodišče ali sodišče druge države članice, dostaviti na Češkem, mora biti osebno vročen tožencu; nadomestne oblike vročitve niso dovoljene (določbe člena 174b(1) zakona št. 99/1963, zakonik o civilnem postopku).
Sklep o plačilnem nalogu ali elektronskem plačilnem nalogu sprejme okrajno sodišče (okresní soud) s krajevno pristojnostjo. Sklep o menici (čeku) s plačilnim nalogom vedno sprejme okrožno sodišče (krajský soud) (določbe člena 9 zakona št. 99/1963, zakonik o civilnem postopku). O pristojnosti za vložitev tožbe za izdajo evropskega plačilnega naloga glej člen 6 Uredbe (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog.
Za tožbo za izdajo plačilnega naloga ali menice (čeka) s plačilnim nalogom ni standardiziranega obrazca.
Sodišče lahko izda plačilni nalog brez izrecne vloge tožnika; to ne velja za elektronske plačilne naloge ter menice in čeke s plačilnim nalogom.
Tožba ali vloga za izdajo plačilnega naloga ali menice ali čeka s plačilnim nalogom mora zato izpolnjevati splošne zahteve za predložitev sodišču – če zakon ne zahteva drugih podrobnosti za predložitev določene vrste, morajo biti v predložitvi razvidni vsaj naslednji podatki: sodišče, na katero je naslovljena, oseba vlagateljica, zadeva, na katero se nanaša, in ustrezna zahteva ter podpis in datum. Obveznost podpisa in datuma ne velja za predložitve na elektronskem obrazcu v obliki, ki je skladna s posebnimi določbami. Predložitev mora biti pisna, opravi pa se lahko na papirju ali elektronsko prek javnega podatkovnega omrežja ali po telefaksu (določbe člena 42(1) in (4) zakona št. 99/1963, zakonik o civilnem postopku). Predložitev v elektronski obliki ali po telefaksu mora biti v treh dneh dopolnjena z izvirnikom ali pisno predložitvijo z isto ubeseditvijo. To ne velja za elektronske predložitve z overjenim elektronskim podpisom na podlagi overjenega potrdila, ki ga izda akreditirani ponudnik (določbe člena 42(3) zakona št. 99/1963, zakonik o civilnem postopku).
Vloga za izdajo elektronskega plačilnega naloga se lahko vloži na predpisanem obrazcu v elektronski obliki (obrazec je na voljo na naslovu https://www.justice.cz/). Poleg splošnih zahtev (določbe člena 42(4) zakona št. 99/1963, zakonik o civilnem postopku) je treba v vlogi navesti tudi imena, priimke in naslove strank ter enotne matične številke ali identifikacijske številke (odvisno od primera) strank (ime družbe ali ime in registrirani sedež pravne osebe, identifikacijska številka, ime države in ustrezne organizacijske enote države, ki zastopa državo na sodišču) in po potrebi tudi imena njihovih zastopnikov, opis odločilnih dejstev in poimenovanje dokaza, ki ga tožnik predlaga, ter pojasnilo tožnikovih zahtev (določbe člena 79(1) zakona št. 99/1963, zakonik o civilnem postopku). V vlogi mora biti naveden tudi datum rojstva posameznika, identifikacijska številka pravne osebe ali enotna matična številka posameznika, ki opravlja dejavnost (določbe člena 174a(2) zakona št. 99/1963, zakonik o civilnem postopku). Vloga mora biti podpisana z overjenim elektronskim podpisom tožnika na podlagi overjenega potrdila, ki ga izda certificirani ponudnik.
Za vložitev vloge za evropski plačilni nalog mora biti izpolnjen obrazec A iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog. V obrazcu morajo biti navedene vse informacije o strankah ter o naravi in znesku zahtevka.
Samo v primeru elektronskega plačilnega naloga. Obrazec je na voljo na naslovu https://www.justice.cz/. Vloga mora biti podpisana z overjenim elektronskim podpisom tožnika na podlagi overjenega potrdila, ki ga izda certificirani ponudnik (določbe člena 174a zakona št. 99/1963, zakonik o civilnem postopku). Za formalne zahteve glede vložitve vloge za izdajo evropskega plačilnega naloga glej zgoraj oddelek 1.3.
Ne.
Plačilni nalog ali elektronski plačilni nalog se lahko izda samo, če pravica, ki se uveljavlja, izhaja iz dejstev, ki jih je navedel in dokumentiral tožnik (glej oddelek 1.3.4). Ugotovitev, da pravica, ki se uveljavlja, izhaja iz dejstev, ki jih je navedel tožnik, predpostavlja prikaz odločilnih dejstev, ki morajo biti ustrezno podprta s priloženim dokazom, ki sodišču omogoča, da za dejstva o zadevi, ki jo uveljavlja tožnik, uporabi pravno presojo. Okoliščine zadeve morajo biti navedene v celoti, da se lahko oceni, katera pravna pravica se uveljavlja (katera pravna ureditev se uporabi), poleg tega pa mora tožnik navesti vsa dejstva, ki pojasnjujejo, s katero ureditvijo so povezani nastanek, sprememba ali prenehanje pravic in obveznosti, vsa dejstva pa morajo biti ustrezno podprta z dokazi.
V postopku v zvezi z izdajo menice ali čeka s plačilnim nalogom mora tožnik predložiti izvirnik menice ali čeka, katerega verodostojnost ne sme biti vprašljiva, ter druge dokumente, ki so potrebni za uveljavljanje pravice.
Da. Kot je mogoče sklepati iz narave postopka, je treba predložiti dokumentarna dokazila, v katerih je dokumentirana pravica, ki jo uveljavlja tožnik. V primeru vloge za izdajo elektronskega plačilnega naloga je treba dokumentarna dokazila priložiti v elektronski obliki. Vlogi za izdajo menice (čeka) s plačilnim nalogom mora biti priložen izvirnik menice ali čeka. Pravica tožnika, da predloži različne dokaze, ni nikakor omejena v smislu obsega.
Če plačilnega naloga ni mogoče izdati, sodišče ne bo razveljavilo vloge za njegovo izdajo, temveč bo nadaljevalo v skladu z rednimi pravili o civilnem postopku (zlasti bo odredilo obravnavo). Plačilnega naloga ni mogoče izdati, če tožnik ne uveljavlja finančne terjatve, če ni znano, kje je toženec, ali če je treba plačilni nalog dostaviti tožencu v tujini.
Sodišče zavrne vlogo za izdajo elektronskega plačilnega naloga, če ta ne vsebuje vseh zakonsko zahtevanih podrobnosti ali če je nerazumljiva ali dvoumna in take napake onemogočajo nadaljevanje postopka. V tem primeru sodišče tožnika ne pozove, naj popravi ali dopolni svojo predložitev.
Če vloge za izdajo menice ali čeka s plačilnim nalogom ni mogoče odobriti, sodišče odredi obravnavo.
Sodišče ne bo izdalo sklepa o razveljavitvi plačilnega naloga, elektronskega plačilnega naloga ali menice (čeka) s plačilnim nalogom; vprašanje o pritožbi zoper razveljavljen plačilni nalog zato ni pomembno.
Za izpodbijanje plačilnega naloga ali elektronskega plačilnega naloga je mogoče vložiti ugovor. Toženec lahko vloži ugovor v 15 dneh od vročitve plačilnega naloga ali elektronskega plačilnega naloga. Ugovor zoper elektronski plačilni nalog se lahko vloži tudi na elektronskem obrazcu, ki je podpisan z overjenim elektronskim podpisom. Za ugovor se ne zahteva, da je obrazložen, mora pa izpolnjevati splošne zahteve za predložitev sodišču, zlasti mora biti podpisan in opremljen z datumom, iz predložitve pa mora biti razvidno, na katero sodišče je naslovljen, kdo ga naslavlja, na katero zadevo se nanaša in kaj se zahteva.
Ugovor zoper menico (ček) s plačilnim nalogom se lahko vloži v 15 dneh od vročitve. Toženec mora v svojem ugovoru navesti vse, kar v zvezi z menico (čekom) s plačilnim nalogom izpodbija.
V postopku za evropski plačilni nalog lahko toženec bodisi plača uveljavljani znesek bodisi ga v 30 dneh izpodbija z vložitvijo ugovora pri sodišču, ki je izdalo evropski plačilni nalog; za vložitev ugovora se uporabi obrazec F, ki je določen v Uredbi (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006. Zadeva se nato posreduje rednim civilnim sodiščem in obravnava v skladu z nacionalno zakonodajo.
Če samo en toženec v določenem roku vloži ugovor, se plačilni nalog ali elektronski plačilni nalog v celoti razveljavi, sodišče odredi obravnavo, postopek pa se nadaljuje v skladu z rednimi pravili o civilnem postopku.
Če toženec v določenem roku vloži ugovor zoper menico (ček) s plačilnim nalogom, sodišče prav tako odredi obravnavo, da lahko odloči o njem. Glede na izid postopka v zvezi z ugovorom sodišče s sodbo odloči, da je menica (ček) s plačilnim nalogom veljavna (če se ugotovi, da je ugovor neutemeljen), ali pa jo s svojo sodbo delno ali v celoti razveljavi (če se ugotovi, da je ugovor delno ali v celoti utemeljen). Zoper to sodbo se je mogoče pritožiti. Za razliko od ugovora zoper plačilni nalog ali elektronski plačilni nalog se menica (ček) s plačilnim nalogom ne razveljavi z vložitvijo ugovora.
Plačilni nalog, elektronski plačilni nalog in evropski plačilni nalog, ki se niso izpodbijali z ugovorom, imajo učinek izvršljive sodbe. Če toženec ne vloži ugovora ali umakne ugovor zoper menico (ček) s plačilnim nalogom, ima tudi ta učinek izvršljive sodbe.
Sodišče na zahtevo priloži klavzulo o pravnem učinku in izvršljivosti plačilnega naloga, elektronskega plačilnega naloga ali menice (čeka) s plačilnim nalogom. Plačilni nalog s takimi klavzulami predstavlja izvršilni naslov.
Če toženec v postopku v zvezi z evropskim plačilnim nalogom do določenega roka ne vloži ugovora, evropski plačilni nalog samodejno postane izvršljiv. Izvršitev poteka v skladu z nacionalnimi pravili in postopki države članice, v kateri je treba izvršiti evropski plačilni nalog.
Za izpodbijanje plačilnega naloga, elektronskega plačilnega naloga ali menice (čeka) s plačilnim nalogom, zoper katerega ni bil vložen ugovor in ki ima učinek izvršljive sodbe, niso na voljo pravna sredstva. V primerih, ki jih določa zakon, lahko toženec uporabi samo izredna pravna sredstva, tožbo zaradi nejasnosti, v primeru izvršljivega plačilnega naloga pa tudi tožbo za obnovo postopka (določbe členov 228(2) in 229(2) zakona št. 99/1963, zakonik o civilnem postopku).
Po izteku 30-dnevnega roka za vložitev ugovora zoper evropski plačilni nalog brez predložitve takega ugovora lahko toženec zaprosi za ponovno preučitev evropskega plačilnega naloga ob upoštevanju pogojev iz člena 20 Uredbe (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006. Pristojnost v postopku v zvezi z zahtevo za ponovno preučitev evropskega plačilnega naloga pripada sodišču, ki ga je izdalo. Zahteva za ponovno preučitev evropskega plačilnega naloga je edino pravno sredstvo, ki ga toženec lahko uporabi zoper izvršljiv evropski plačilni nalog v državi, kjer je bil plačilni nalog izdan. Sklep (odločba) o zahtevi za ponovno preučitev evropskega plačilnega naloga se dostavi tožniku in tožencu (določbe člena 174b(2) in (3) zakona št. 99/1963, zakonik o civilnem postopku).
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Da. V zakonu o pravdnem postopku je določen postopek za izdajo plačilnega naloga (Mahnverfahren) za pridobitev plačila denarnih terjatev, ki niso nujno sporne. Postopek je določen v členu 688 in naslednjih zakona o pravdnem postopku (Zivilprozessordnung).
Ta postopek se lahko na splošno uporabi, če se zahtevek nanaša na plačilo določenega denarnega zneska v evrih.
Ni pa ga mogoče uporabiti v naslednjih primerih:
Zgornja meja vrednosti zahtevka ne obstaja.
Uporaba postopka za izdajo plačilnega naloga je za upnika izbirna. Upnik se lahko odloča med tem in rednim postopkom.
Načeloma se lahko nemški postopek za izdajo plačilnega naloga uporabi tudi, če toženec živi v drugi državi članici ali v tretji državi. Vendar je treba opozoriti, da se lahko v skladu s členom 688(3) nemškega zakona o pravdnem postopku postopek za izdajo plačilnega naloga v primerih, kadar bi bilo treba plačilni nalog vročiti v tujini, uporabi le, če je to določeno v zakonu o priznavanju in izvrševanju sodnih odločb (Anerkennungs- und Vollstreckungsausführungsgesetz). Trenutno to velja za vse države članice Evropske unije ter Islandijo, Norveško, Švico in Izrael.
Za postopek za izdajo plačilnega naloga je izključno pristojno okrajno sodišče (Amtsgericht), ki je splošno pristojno za tožnika. Splošna pristojnost je določena s krajem stalnega prebivališča osebe ali s sedežem v primeru pravne osebe. Vendar so številne nemške zvezne dežele ustanovile osrednja sodišča za postopke za izdajo plačilnega naloga (Mahngerichte) (na primer okrajno sodišče Wedding v Berlinu). To pomeni, da je bila pristojnost za postopek za izdajo plačilnega naloga skoncentrirana na več okrajnih sodišč ali celo na eno samo okrajno sodišče v zadevni deželi. V takih primerih je za tožnika splošno pristojno osrednje sodišče za postopke za izdajo plačilnega naloga, ki je pristojno v kraju njegovega stalnega prebivališča.
Če za tožnika ni splošno pristojno sodišče v Nemčiji, je izključno pristojno okrajno sodišče Wedding v Berlinu. Če za toženca ni splošno pristojno sodišče v Nemčiji, je pristojno okrajno sodišče, ki bi bilo pristojno za spor, ne glede na stvarno pristojnost okrajnega sodišča (okrajna sodišča so običajno pristojna le do zneska 5 000 EUR). Tudi tukaj lahko v nekaterih zveznih deželah obstajajo osrednja sodišča za postopke za izdajo plačilnega naloga.
Uporaba vnaprej natisnjenega obrazca je obvezna, če za zadevno izjavo ali zahtevek tak obrazec obstaja. Obrazci na primer obstajajo za zahtevke za izdajo in ponovno vročitev plačilnih nalogov in sklepov o izvršljivosti.
Postopek za izdajo plačilnega naloga je v vseh zveznih deželah avtomatiziran. Zahtevki se lahko vložijo na vnaprej natisnjenih obrazcih na papirju ali prek elektronske izmenjave podatkov. Vrsta ponudnikov programske opreme ponuja računalniške programe za elektronsko vlaganje zahtevkov pri avtomatiziranem postopku za izdajo plačilnega naloga. Pri nekaterih okrajnih sodiščih je mogoče zahtevke vložiti tudi prek spleta.
Vnaprej natisnjene obrazce na papirju, primerne za postopek za izdajo plačilnega naloga, je mogoče kupiti v papirnicah.
Ne, pravno zastopanje ni obvezno.
Razlogov, na katerih temelji zahtevek, ni treba podrobno opisati. Treba je le na kratko predstaviti zahtevek in navesti zahtevani denarni znesek. Za to je treba izpolniti okenca na vnaprej natisnjenem obrazcu za postopek za izdajo plačilnega naloga. Glavno in stranske terjatve je treba navesti ločeno.
Listinskih dokazov za zahtevke, ki se uveljavljajo, ni treba predložiti.
Zahtevek za izdajo plačilnega naloga se zavrne, če postopek za izdajo plačilnega naloga ni dopusten, če sodišče, pri katerem je bil vložen zahtevek, ni pristojno ali če zahtevek za plačilni nalog ni v skladu s formalnimi zahtevami. Zahtevek se zavrne tudi, če se plačilni nalog lahko izda le za del zahtevka. Tožnika je treba pred zavrnitvijo zahtevka zaslišati.
Sodišče pred izdajo plačilnega naloga ne preizkusi, ali ima vložnik pravico do zahtevka.
Načeloma pritožba zoper zavrnitev plačilnega naloga ni mogoča. Takojšnja pritožba (sofortige Beschwerde) je mogoča le, če je bil zahtevek poslan zgolj v strojno berljivi obliki in je bil zavrnjen z obrazložitvijo, da se sodišču ta oblika ne zdi primerna za njegov sistem elektronske obdelave, vendar to pravilo v praksi nima večjega pomena.
Če je bil plačilni nalog izdan in vročen tožencu, lahko ta v dveh tednih vloži ugovor. Vendar je ugovor veljaven tudi po izteku tega roka, dokler ni izdan sklep o izvršljivosti.
Toženec ob vročitvi plačilnega naloga prejme vnaprej natisnjeni obrazec, na katerem lahko vloži ugovor. Uporaba tega vnaprej natisnjenega obrazca ni obvezna. To pomeni, da se lahko ugovor vloži v drugi obliki; edina formalna zahteva je, da mora biti pripravljen pisno.
Če toženec pravočasno ugovarja zahtevku, se sklep o izvršljivosti ne sme izdati in zahtevka iz plačilnega naloga ni mogoče izvršiti. Vendar zadeva nato ne preide samodejno v redni postopek. Za to je potrebna izrecna vloga za redni postopek, ki jo lahko vloži bodisi tožnik bodisi toženec v postopku za izdajo plačilnega naloga. Tožnik se lahko odloči tako vlogo vložiti takoj, ko izve za ugovor, in jo lahko iz previdnosti celo priloži samemu plačilnemu nalogu.
Sodišče na zahtevo izda sklep o izvršljivosti. Take zahteve ni mogoče vložiti pred iztekom roka za ugovor, vsebovati pa mora izjavo o tem, kakšna plačila, če sploh, so bila izvedena v zvezi s plačilnim nalogom. Če so bila izvedena delna plačila, mora tožnik ustrezno zmanjšati zahtevani znesek.
Sklep o izvršljivosti je enakovreden začasno izvršljivi zamudni sodbi. Ugovor se lahko vloži v dveh tednih po vročitvi.
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Da. Hitri postopek za izdajo plačilnega naloga ureja poglavje 49 zakona o pravdnem postopku (tsiviilkohtumenetluse seadustik, TsMS).
Ta postopek se uporablja za terjatve iz zasebnopravnih razmerij in za plačilo zadevnih denarnih zneskov.
Hitri postopek za izdajo plačilnega naloga se ne uporablja za nepogodbene terjatve, razen za:
Hitri postopek za izdajo plačilnega naloga se ne uporablja, če:
Hitri postopek za izdajo plačilnega naloga se ne uporablja za stranske terjatve, če presegajo glavno terjatev.
Da. Hitri postopek za izdajo plačilnega naloga se ne uporablja za terjatve, ki presegajo 8 000 EUR. Ta znesek se nanaša na glavno in stranske terjatve.
Uporaba hitrega postopka za izdajo plačilnega naloga je prostovoljna. Upnik se lahko odloči, ali bo uporabil hitri postopek ali začel redni postopek pri sodišču.
Da. Nacionalna zakonodaja ne določa omejitve glede uporabe hitrega postopka za izdajo plačilnega naloga za tožence, ki prebivajo v drugi državi. V EU se sodna pristojnost v zvezi s tožencem določi na podlagi Uredbe (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta.
Vloge za hitri postopek za izdajo plačilnega naloga obravnava oddelek za plačilne naloge v sodni palači v Haapsaluju okrajnega sodišča v Pärnuju (Pärnu Maakohtu Haapsalu kohtumaja maksekäsu osakond).
Hitri postopek za izdajo plačilnega naloga je na voljo samo v elektronski obliki, zato se vloge pri sodišču lahko vložijo le prek portala Avalik E-toimik ali plasti za izmenjavo podatkov za informacijske sisteme X-tee.
Vloge se lahko vložijo prek portala E-toimik na naslovu: https://www.e-toimik.ee/.
Na podlagi člena 485(2) TsMS se lahko ugovor vloži na obrazcu, priloženem predlogu za plačilo, ali v drugi obliki. Obrazec je na voljo v uradnem listu (Riigi Teataja).
Ne, imenovanje zastopnika ni potrebno.
Vloga za hitri postopek za izdajo plačilnega naloga mora vsebovati kratek opis okoliščin, ki so podlaga za zahtevek, in dokazov, ki jih bo vložnik lahko predložil v podporo zahtevku v tožbi. Zahtevek mora temeljiti na dejstvih in biti podprt z listinskimi dokazi. Zahtevek je očitno neutemeljen, če ob upoštevanju okoliščin, ki so v vlogi predstavljene kot podlaga za izdajo plačilnega naloga, zahtevku ni mogoče pravno ugoditi.
Za potrditev vloženega zahtevka ni treba predložiti pisnih dokazil. Vendar mora vloga vsebovati kratek opis dokazov, ki jih bo vložnik lahko predložil v podporo zahtevku v tožbi.
Sodišče bo zavrnilo vlogo za hitri postopek za izdajo plačilnega naloga, če:
Pritožba zoper sklep o zavrnitvi vloge za izdajo plačilnega naloga ni mogoča. Zavrnitev vloge ne omejuje pravice vložnika, da vloži zahtevek v tožbi ali hitrem postopku za izdajo plačilnega naloga.
Dolžnik lahko vloži ugovor zoper zahtevek ali del zahtevka pri sodišču, ki je izdalo plačilni nalog, v 15 dneh od vročitve plačilnega naloga ali v 30 dneh, če je plačilni nalog vročen v tujini.
Ugovor se lahko vloži na obrazcu, priloženem plačilnemu nalogu, ali v drugi obliki. Obrazložitev ugovora ni potrebna.
Če dolžnik pravočasno vloži ugovor zoper plačilni nalog, bo sodišče, ki je pripravilo plačilni nalog, nadaljevalo obravnavo zadeve kot po tožbi ali jo predložilo sodišču, imenovanemu v vlogi za hitri postopek za izdajo plačilnega naloga, ali sodišču, imenovanemu v skupni vlogi strank. V zadevah glede etažnega lastništva ali skupnega lastništva se postopek nadaljuje kot postopek na podlagi vloge, razen če je vložnik zahteval izvedbo ukrepov ali ustavitev postopka. Za tožbo se šteje, da je bila vložena, ko je bila vložena vloga za hitri postopek za izdajo plačilnega naloga.
Če je vložnik izrecno zahteval, da se v primeru vložitve ugovora postopek konča, bo postopek ustavljen.
Če dolžnik v ugovoru zoper plačilni nalog delno prizna vložnikovo terjatev, bo sodišče, ki obravnava zadevo, s sklepom izdalo plačilni nalog za izterjavo zneska, ki ga je dolžnik priznal, in nadaljevalo obravnavo preostalega dela zadeve.
Če dolžnik ne plača zneska, navedenega v plačilnem nalogu, in ne vloži pravočasno ugovora zoper plačilni nalog, bo sodišče s sklepom izdalo plačilni nalog za izterjavo zneska.
Plačilni nalog vključuje pojasnilo, da ima dolžnik pravico vložiti pritožbo v 15 oziroma 30 dneh, če je plačilni nalog vročen v tujini. Dolžniku je treba pojasniti, da se lahko pritožba vloži le na podlagi naslednjih okoliščin:
Pravni zastopnik dolžnika ali univerzalni naslednik dolžnika lahko vloži pritožbo zoper plačilni nalog v dveh mesecih po seznanitvi z njim ali če se izkaže, da so bili ob izdaji sodne odločbe razlogi za ustavitev postopka, vendar sodišče ni bilo in ni moglo biti seznanjeno z njimi. Pritožbo zoper odločitev je treba vložiti na podlagi ene izmed zgoraj navedenih okoliščin.
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Na Irskem ni posebnega postopka za izdajo „plačilnega naloga“, vendar lahko tožnik, ki mu je dolgovan določen denarni znesek ali čigar zahtevek je mogoče zlahka kvantificirati, prejme zamudno sodno odločbo.
Če se toženec ne spusti v postopek ali ne vloži odgovora na tožnikovo tožbo, lahko tožnik dobi zamudno sodno odločbo. Kadar se prvotni zahtevek nanaša na pogodbeno dogovorjeno odškodnino ali dokončno vsoto, se lahko pravnomočna sodna odločba izda v osrednjem uradu višjega sodišča ali v uradu okrožnega sodišča, odvisno od višine zahtevka (razen v majhnem številu zadev, na primer v zadevah v zvezi z denarnimi posojili, v katerih mora tožnik vložiti predlog za izdajo zamudne sodne odločbe ali pridobiti dovoljenje sodišča za izdajo sodne odločbe v svojo korist). Povedano drugače, v številnih enostavnih zadevah v zvezi z izterjavo dolga lahko tožnik/vložnik zahtevka dobi zamudno sodno odločbo, ne da bi moral iti na sodišče, in lahko sodno odločbo od ustreznega sodnega urada dobi v upravnem postopku.
Če se zahtevek ne nanaša na dokončno denarno vsoto, mora tožnik pri sodišču vložiti predlog za izdajo sodne odločbe, sodne odločbe pa ne more dobiti drugače kot v sodnem postopku.
Zamudna sodna odločba se lahko izda v skoraj vseh vrstah zadev. Ta postopek ni omejen na pogodbene ali denarne zahtevke, čeprav je sistem za take primere še enostavnejši. Glavne izjeme vključujejo zadeve v zvezi s posojanjem denarja.
Ne.
Uporaba postopka je prostovoljna, saj mora tožnik opraviti nekatera dejanja, preden mu bo izdana zamudna sodna odločba: na primer v ustreznem sodnem uradu mora vložiti potrebne dokumente ali izdati in vročiti obvestilo o vložitvi zahtevka in zapriseženo pisno izjavo tožencu. Če toženec ne odgovori ali ne želi odgovoriti na tožnikov zahtevek in če tožnik ne nadaljuje postopka za izdajo zamudne sodne odločbe, je edina možnost za tožnika, da zahtevka ne uveljavlja več.
Ob upoštevanju sporazumov o priznavanju in izvrševanju sodnih odločb med Irsko in drugimi državami članicami (Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, ki jo je zdaj nadomestila Uredba Sveta (EU) št. 1215/2012) ali podobnih sporazumov s tretjimi državami je postopek na voljo, če toženec živi v drugi jurisdikciji. Če toženec prebiva zunaj jurisdikcije, mora tožnik zagotoviti, da so pisanja tožencu pravilno vročena v skladu z zadevnim poslovnikom sodišča, ki se uporablja za vročanje zunaj jurisdikcije. Če se toženec, ki prebiva v drugi jurisdikciji, ne spusti v postopek ali ne vloži odgovora na zahtevek, lahko tožnik pri sodišču po običajni poti vloži predlog za izdajo zamudne sodne odločbe.
Pristojno sodišče je odvisno od narave ali višine zadevnega zahtevka. Tožnik mora predlog vložiti pri sodišču, pri katerem je začel postopek, in to sodišče lahko ugotovi, ali se je toženec spustil v postopek ali ne oziroma vložil odgovor na tožbo ali ne in ali se je čas za to iztekel. Če je višina zahtevka nižja od 75 000 EUR (60 000 EUR za tožbe zaradi telesne poškodbe), lahko tožnik zahtevek vloži pri okrožnem sodišču. Če je vrednost zahtevka višja od navedenega zneska, je treba zahtevek vložiti pri višjem sodišču. Če je višina zahtevka nižja od 15 000 EUR, je treba zahtevek vložiti pri okrajnem sodišču. Če je višina zahtevka nižja od 2 000 EUR, se lahko zahtevek vloži po postopku za spore majhne vrednosti.
Tožnik mora zagotoviti, da sledi pravilnim postopkom, kot so predpisani s poslovnikom sodišča. K udeležbi v postopku mora pozvati toženca. Če se toženec ne spusti v postopek ali ne vloži odgovora na tožbo, lahko tožnik predlaga izdajo zamudne sodne odločbe. Če se zahtevek nanaša na pogodbeno dogovorjeno odškodnino, mora tožnik le vložiti zahtevo ali predlog za plačilo, in ko je to storjeno, je tožnik na splošno upravičen do sodne odločbe urada zadevnega sodišča, ne da bi bil potreben sklep sodišča ali predlog pri sodniku. Ustrezno osebje zadevnega sodnega urada nato preveri, ali je toženec priznal zahtevek, ali je rok za to potekel in ali je tožnik uradu predložil potrebne dokaze, kot sta zaprisežena pisna izjava o vročitvi in zaprisežena pisna izjava o dolgu, v kateri je opredeljen dejansko dolgovani znesek.
Kadar se zahtevek nanaša na neopredeljen znesek ali če zahtevka ni mogoče zlahka kvantificirati, mora tožnik pri sodišču vložiti predlog za izdajo zamudne sodne odločbe.
Da. Pri višjem sodišču je upoštevno pravilo za zamudno sodno odločbo zaradi nespustitve v postopek člen 13 poslovnika višjih sodišč iz leta 1986, kakor je bil spremenjen, za zamudno sodno odločbo zaradi nevložitve odgovora na tožbo pa člen 27. Pri okrožnem sodišču je treba predlog za izdajo zamudne sodne odločbe podpreti z določeno dokumentacijo, ki vključuje sam dokument prvotnega zahtevka in izjavo o vročitvi zahtevka. Poleg tega mora biti predlog za izdajo sodne odločbe v skladu z obrazcema 9 in 10 s seznama obrazcev, priloženega poslovniku okrožnih sodišč iz leta 2001. Obrazca je mogoče dobiti v seznamu, priloženem poslovniku.
Podobno so pri okrajnem sodišču obrazci na voljo v seznamu, priloženem poslovniku okrajnih sodišč.
Ne. Če pa vrednost zahtevka presega 75 000 EUR (60 000 EUR za tožbe za telesne poškodbe), je zanj pristojno okrožno sodišče, in če vključuje zapletena vprašanja, si je priporočljivo, ne pa obvezno, priskrbeti pravno svetovanje in zastopanje.
V prvotnem zahtevku morajo biti navedeni imena, naslovi in po potrebi poklic strank. Vključevati mora tudi znesek terjatve, opis nastanka terjatve/vzroka tožbe in podrobnosti o vseh vloženih zahtevah za plačilo.
V prvotnem zahtevku tožnik/vložnik zahtevka navede vse ustrezne podrobnosti v zvezi z zahtevkom, kot so dolgovani/terjani znesek, podrobnosti o nastanku terjatve, zahteve za plačilo ter, če je to ustrezno in odvisno od narave zahtevka, opis vseh drugih pomembnih dejstev, kot so podrobnosti o utrpelih poškodbah ali izgubah, zdravljenju ali katerih koli drugih škodljivih posledicah, ki izhajajo iz vzroka tožbe.
Sodišče zavrne zahtevo ali predlog za izdajo zamudne sodne odločbe, če vložnik ni izpolnil zahtev iz poslovnika sodišča. Na primer, če pravila v zvezi z vročitvijo dokumentov niso bila pravilno upoštevana, zahtevku za zamudno sodno odločbo ne bo ugodeno.
Sodišče izdajo zamudne sodne odločbe običajno zavrne, če tožnik ni upošteval poslovnika sodišča, zato bo moral tožnik morda začeti znova z vročitvijo novega zahtevka zoper toženca v skladu z veljavnim poslovnikom sodišča.
Toženec lahko vloži predlog za razveljavitev zamudne sodne odločbe. Da bi bilo pritožbi zoper zamudno sodno odločbo ugodeno, mora toženec sodišču prepričljivo utemeljiti, zakaj se ni spustil v postopek ali vložil odgovora na tožbo, sodišče pa mora biti prepričano, da podani razlogi pojasnjujejo ali upravičujejo navedeno opustitev. Če je pritožbi toženca zoper zamudno sodno odločbo ugodeno, se sodna odločba razveljavi, toženec pa ima priložnost, da se zagovarja v postopku.
Če sodišče meni, da bi bilo treba sodno odločbo razveljaviti, se lahko toženec zagovarja v postopku in vloži odgovor na tožbo, zadeva pa bo potekala kot običajno.
Če toženec vloži odgovor na tožbo v roku, ki ga dopušča pravilnik oziroma sodišče, bo zadeva potekala kot običajno. Sodnik odloči, kako bo zadeva potekala, če so v zvezi s tem potrebne kakršne koli smernice.
Če odgovor na tožbo ni bil vložen, lahko tožnik pridobi zamudno sodno odločbo.
Zamudna sodna odločba je izvršljiva sodna odločba. Glej odgovore na točko 1.3(d) zgoraj.
Toženec lahko pri sodišču vloži pritožbo, s katero predlaga spremembo ali razveljavitev sodne odločbe. To pritožbo obravnava isto sodišče. Sodišče lahko razveljavi sodno odločbo, če meni, da bi to bilo pravično in da je bila sodna odločba izdana nepravilno, ali če je prepričano, da ima toženec dejansko možnost zagovora zoper zahtevek. Vsaka stranka se lahko pritoži zoper sklep o razveljavitvi sodne odločbe ali zavrnitvi razveljavitve sodne odločbe.
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Obstaja možnost izdaje plačilnega naloga. Uporabljajo se določbe členov 623–634 zakonika o civilnem postopku, tj. predsedniškega odloka št. 503/1985, kakor je bil spremenjen in je v veljavi.
Civilne in gospodarske zadeve: spori, ki spadajo na področje zasebnega prava, če v skladu z zakonom zanje niso pristojna druga sodišča (člen 1 zakonika o civilnem postopku).
Denarni zahtevki ali zahtevki za vrednostne papirje, in sicer zahtevki na podlagi čekov, menic, zadolžnic, če sta zahtevek in dolgovani znesek potrjena z javno ali zasebno listino ter če so ti zahtevki izraženi v evrih ali drugi tuji valuti (člen 623 zakonika o civilnem postopku).
Ne, zgornja meja vrednosti zahtevka ne obstaja.
Postopek za izdajo plačilnega naloga je prostovoljen, ker lahko upnik vedno vloži navadno tožbo, s katero se začne ugotovitvena obravnava, po kateri se izda sodna odločba o zahtevku, medtem ko se v postopku za izdajo plačilnega naloga izda plačilni nalog, ki ni sodna odločba, ampak izvršilni naslov (člen 631 zakonika o civilnem postopku).
Ne, plačilnega naloga ni mogoče izdati (če pa je izdan, je neveljaven), če ga je treba vročiti osebi, ki prebiva v tujini ali njeno stalno prebivališče ni znano, razen če je navedena oseba zakonito imenovala zastopnika ad litem v Grčiji (člen 624 zakonika o civilnem postopku). Bistven je kraj, v katerem je dolžnik fizično (corpore) ustaljen v času vročitve.
Sodnik okrožnega civilnega sodišča je pristojen za denarne zahtevke do dvajset tisoč evrov (20 000 EUR), sodnik sodišča prve stopnje pa za vse druge denarne zahtevke. Krajevna pristojnost, tj. sodišče s pristojnostjo ratione loci, se določi na podlagi splošnih določb o krajevni pristojnosti, tj. na podlagi določb členov 22–41 zakonika o civilnem postopku. Na podlagi teh določb je lahko na primer krajevno pristojno sodišče (okrožno civilno sodišče ali sodišče prve stopnje), ki je pristojno za dolžnikov kraj stalnega prebivališča, kraj izdaje dolžniškega instrumenta (npr. čeka) ali kraj sprejetja ali plačila menice.
Vloga se vloži:
(A) ustno pri sodniku okrožnega civilnega sodišča s pripravo ustreznega poročila (člen 626(1) v povezavi s členom 215(2) zakonika o civilnem postopku), pri čemer ni izključena možnost predložitve pisne vloge, ali
(B) obvezno pisno pri sodniku sodišča prve stopnje na podlagi pisne zahteve pri sodnem tajništvu sodišča prve stopnje, ki mora vsebovati:
Ne, uporaba standardiziranega obrazca ni obvezna.
Da, če je vloga vložena pri sodišču prve stopnje in se nanaša na zahtevke, ki presegajo dvajset tisoč evrov (20 000 EUR), ali pri okrožnem civilnem sodišču in se nanaša na zahtevke v višini od dvanajst tisoč evrov (12 000 EUR) do dvajset tisoč evrov (20 000 EUR).
Če je vloga vložena pri okrožnem civilnem sodišču in se nanaša na zahtevek v višini do dvanajst tisoč evrov (12 000 EUR), lahko stranka postopek na sodišču začne in se zagovarja v njem, ne da bi jo zastopal pooblaščeni odvetnik (člen 94 zakonika o civilnem postopku).
V vlogi za plačilni nalog mora biti vsaj zelo na kratko opredeljena vrsta pravnega posla, iz katerega izhaja zahtevek (= dolg), npr. zahtevki na podlagi posojilnih ali prodajnih pogodb, terjatve iz najema ali neporavnani čeki. Vrsta pogodbe ali pravnega posla na splošno prav tako pomeni podlago za plačilo, zato je treba zlasti navesti čas, ko je nastala obveznost, na primer čas, ko bi dolžnik moral plačati zahtevani znesek, a tega ni storil. V vlogi je nato treba navesti predložene dokumente, iz katerih sta razvidna vrsta in višina zahtevka v skladu s tako vlogo.
Obstoj zahtevka za plačilni nalog se lahko dokaže le z listinami, ker prič ni mogoče zaslišati v okviru tega postopka. Te listine se predložijo z vlogo in zadržijo v sodnem tajništvu sodišča, dokler se ne izteče rok za ugovor, tako da se lahko stranka, zoper katero se predlaga izdaja plačilnega naloga, tj. dolžnik, seznani z njimi. Kot dokazi so dopustne vse listine (zasebne in javne), ki imajo dokazno vrednost v skladu s členi 432–465 zakonika o civilnem postopku, vključno z vrednostnimi papirji (npr. čeki, menicami). V teh listinah morajo biti nedvoumno navedeni status in podatki (polno ime) upnika – upravičenca, status in podatki dolžnika ter razlogi za zahtevek in višina zahtevka.
Za zasebno listino se zlasti šteje vsaka listina, ki ni javna in ki mora biti v skladu s členom 443 zakonika o civilnem postopku opremljena z lastnoročnim podpisom izdajatelja, da bi imela dokazno vrednost, katera koli oseba, ki prevzame obveznosti, izhajajoče iz listine, pa se šteje za izdajatelja.
Vsaka listina, ki jo je v ustrezni obliki sestavil javni uradnik ali oseba, ki opravlja javno funkcijo, se šteje za javno listino (npr. notarske listine).
Vloga se zavrne:
(A) če pravne zahteve za izdajo plačilnega naloga niso izpolnjene in torej če zahtevek ali njegova višina ali dolžnik ali upravičenec niso dokazani neposredno in nedvoumno s priloženimi listinami, ali
(B) če vložnik ne zagotovi pojasnil, ki jih zahteva sodnik, ali ne želi upoštevati priporočil o vložitvi ali popravku vloge ali o overitvi verodostojnosti podpisov na morebitnih predloženih zasebnih listinah (člena 628 in 627 zakonika o civilnem postopku). Ker lahko pristojni sodnik od vložnika zahteva dodatne podrobnosti, listine in popravke, lahko, če vložnik teh zahtev ne izpolni, vlogo zaradi tega zavrne.
Zavrnitev se navede na koncu vloge, na kratko se navede tudi razlog za zavrnitev. To pomeni, da pristojni sodnik ne izda sodne odločbe, zato obvestila v zvezi z zavrnitvijo ni mogoče izpodbijati s pritožbo. Seveda pa lahko vložnik – upnik še vedno vloži navadno tožbo v zvezi s svojim zahtevkom (glej točko 1.1.3 zgoraj) ali vloži novo vlogo za plačilni nalog (člen 628(3) zakonika o civilnem postopku).
Pravice do pritožbe ni mogoče uveljavljati, če je vloga za plačilni nalog zavrnjena.
Če je vlogi za plačilni nalog ugodeno in je plačilni nalog izdan, lahko dolžnik, zoper katerega je usmerjen, vloži ugovor zoper plačilni nalog v petnajstih (15) delovnih dneh od datuma vročitve plačilnega naloga (člen 632(1) zakonika o civilnem postopku). Ugovor se lahko vloži tudi pred vročitvijo plačilnega naloga.
Sodišče, ki je pristojno ratione loci in ratione materiae, je sodišče, okrožno civilno sodišče ali sodišče prve stopnje, ki je izdalo plačilni nalog.
Ugovor se obravnava (člen 632(2) zakonika o civilnem postopku) v skladu z določbami členov 643, 649 in 650 zakonika o civilnem postopku, ki se nanašajo na posebne postopke za dolžniške instrumente in najemne spore, v povezavi z določbami o rednem postopku, ki niso v nasprotju z določbami o zgoraj navedenih posebnih postopkih (člen 591(1)(a) zakonika o civilnem postopku).
Ugovor, ki ga je treba vročiti v zgoraj navedenem roku petnajstih (15) delovnih dni, sicer je nedopusten, mora biti vročen bodisi odvetniku, ki je podpisal vlogo za plačilni nalog, bodisi na naslov osebe, zoper katero je plačilni nalog usmerjen, naveden v plačilnem nalogu, razen če je bila s pravnim instrumentom sporočena sprememba naslova (člen 632(1)(b) zakonika o civilnem postopku).
Vložitev ugovora ne zadrži izvršitve plačilnega naloga, ki je neposredno izvršljiv naslov (člen 631 zakonika o civilnem postopku). Vendar lahko sodišče, ki je izdalo plačilni nalog, na podlagi postopka za izdajo začasne odredbe iz člena 686 zakonika o civilnem postopku, in potem ko stranka, zoper katero je usmerjen plačilni nalog, vloži predlog, odredi začasno ustavitev izvršitve z jamstvom ali brez njega ali pogojno, dokler ni izdana pravnomočna sodna odločba o vloženem ugovoru.
Pogoja za ugoditev predlogu za začasno ustavitev izvršitve plačilnega naloga sta: (a) pravočasna vložitev ugovora in (b) verjetnost uspeha vsaj enega od razlogov ugovora.
S sodno odločbo, s katero je odrejena začasna ustavitev izvršitve, se odpravi izvršljivost plačilnega naloga in oslabi njegova funkcija kot izvršilnega naslova.
Če ugovor ni vložen pravočasno (v 15 dneh od vročitve plačilnega naloga), lahko stranka, v korist katere je bil plačilni nalog izdan, nalog znova vroči dolžniku, ki ima drugo priložnost, da vloži ugovor. Ta lahko namreč ugovor vloži v desetih delovnih dneh od datuma nove vročitve. V takem primeru se ne odredi zgoraj navedena začasna ustavitev izvršitve (glej točko 1.7).
Če se tudi ta desetdnevni rok izteče, plačilni nalog postane pravnomočen, kar pomeni, da sta plačilni nalog in zahtevek popolnoma veljavna na podlagi zgodovinskega in pravnega razloga, navedenega v plačilnem nalogu.
Pravnomočni plačilni nalog, zoper katerega ugovor ni bil vložen pravočasno, se lahko razveljavi samo z izrednim pravnim sredstvom, s katerim se zadeva ponovno odpre. To se lahko vloži samo na podlagi zelo omejenih, predvsem formalnih razlogov (člen 633(2) in člen 544 zakonika o civilnem postopku), in v roku iz člena 544(3) in (4) zakonika o civilnem postopku pri sodišču, ki je izdalo plačilni nalog.
Plačilni nalog je naslov, ki je izvršljiv od datuma njegove izdaje (člen 631 zakonika o civilnem postopku). To pomeni, da za njegovo izvršljivost niso potrebna nobena druga dejanja, in tako se, če ni odrejena začasna ustavitev izvršitve, začne izvršilni postopek, ki ga je mogoče na kratko povzeti, kot sledi:
Sklep o izvršbi se doda izvirniku plačilnega naloga, in sicer se na začetku besedila plačilnega naloga doda stavek „V imenu grškega ljudstva“, na koncu pa stavek „Vsak sodni izvršitelj mora izvršiti to odločbo itd.“, izda se njegova uradna kopija (izvršilni nalog), dolžniku pa se nato vroči sklep (poziv) za plačilo zneska iz plačilnega naloga.
Vendar plačilni nalog preneha veljati, če ni vročen v dveh (2) mesecih od njegove izdaje (člen 630 A zakonika o civilnem postopku).
Sodna odločba o ugovoru ni pravnomočna, ampak se je mogoče zoper njo pritožiti.
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Postopek za izdajo plačilnega naloga obstaja. Njegov glavni namen je zaščititi zahtevke. Izvaja se z izdajo izvršilnega naslova za tiste dolgove, ki izpolnjujejo vrsto zahtev iz zakonodaje.
Sodni registrarji so pristojni za postopke za izdajo plačilnega naloga in odločanje o njih v skladu s postopki, določenimi v procesni zakonodaji.
Uporablja se za denarne dolgove, ki so gotovi, zapadli in izterljivi za določen znesek. Od 31. oktobra 2011 zadevni znesek ni omejen. Dolg je treba dokazati na enega od naslednjih načinov:
(a) z dokumenti, ne glede na njihovo obliko, vrsto ali fizični nosilec, ki jih je podpisal dolžnik ali ki so opremljeni z dolžnikovim pečatom, žigom, blagovno znamko ali katerim koli drugim fizičnim ali elektronskim znakom;
(b) z računi, dobavnicami, potrdili, telegrami, telefaksi ali katerimi koli drugimi dokumenti, ki se, čeprav jih je enostransko sestavil upnik, običajno uporabljajo za dokumentiranje kreditov in dolgov v enakih razmerjih, kakršna obstajajo med upnikom in dolžnikom;
(c) kadar so skupaj z dokumentom, v katerem je zabeležen dolg, predloženi poslovni dokumenti, ki dokazujejo dolgotrajno predhodno razmerje;
(d) v zadevah v zvezi s solastništvom na nepremičnini (propiedad horizontal), kadar so dokazi o dolgu predloženi v obliki potrdil o neplačevanju zneskov, dolgovanih za skupne stroške, ki jih plačujejo lastniki nepremičnin v mestnih stanovanjskih blokih.
Ne, od 31. oktobra 2011 zgornja meja ne obstaja.
Prostovoljna.
Ne, razen za dolgove, ki izhajajo iz neplačevanja skupnih stroškov, ki jih plačujejo lastniki nepremičnin v mestnih stanovanjskih blokih ali skupnostih, ker je v tem primeru pristojno tudi sodišče v kraju, kjer je nepremičnina, po izbiri vložnika.
Sodišče prve stopnje na območju stalnega ali običajnega prebivališča dolžnika ali v kraju, kjer je mestna nepremičnina, za katero veljajo predpisi o mestnih nepremičninah v solastništvu.
Tožeča stranka mora vložiti pisni zahtevek, v katerem sta opredeljena upnik in dolžnik ter na kratko predstavljena izvor dolga in njegov znesek.
Uporaba standardiziranih obrazcev ni obvezna, so pa ti na voljo v uradih sodnih uradnikov ali skupnih postopkovnih službah. Obrazec se lahko prenese s te povezave: obrazec.
Ob vložitvi prvotne vloge za postopek za izdajo plačilnega naloga zastopanje po odvetniku ali procesnem pooblaščencu ni obvezno. Če pa stranka želi, da jo zastopa odvetnik, mora biti druga stranka o tem obveščena, da lahko sprejme ukrepe, ki so po njenem mnenju potrebni za njeno obrambo.
V primeru ugovora dolžnika ali izvršilnega postopka je pravno zastopanje po odvetniku in procesnem pooblaščencu obvezno, če višina zahtevka presega 2 000 EUR.
Zagotoviti je treba kratko pojasnilo o nastanku dolga.
Glej oddelek 1.1.1 zgoraj.
Če zgornje zahteve glede krajevne pristojnosti in predložitve dokazov prima facie niso izpolnjene ali če postopkovna napaka ni odpravljena, sodišče zavrne vlogo. Zoper odločbo o zavrnitvi vloge se je mogoče pritožiti pri deželnem sodišču (Audiencia Provincial).
Pri pogodbah med trgovci in potrošniki mora sodnik po uradni dolžnosti oceniti, ali so prisotni nepošteni pogodbeni pogoji. Če sodnik po zaslišanju strank meni, da so nepošteni pogodbeni pogoji prisotni, določi posledice tega sklepa, tj. da je zahtevek nedopusten ali da se postopek nadaljuje brez uporabe nepoštenih pogodbenih pogojev. Zoper odločbo se je mogoče pritožiti tudi pri deželnem sodišču.
Zoper odločbo o zavrnitvi vloge se je mogoče pritožiti pri deželnem sodišču. Pritožbo je treba vložiti v 20 dneh pri prvotnem sodišču.
Dolžnik ima na voljo 20 dni od datuma zahteve za plačilo in nato do 15. ure naslednjega dne po izteku navedenega roka, da poravna dolg ali vloži ugovor. Ugovor je treba vložiti pisno. Ni ga mogoče vložiti ustno pri sodišču. Če višina zahtevka presega 2 000 EUR, morata ugovor podpisati odvetnik in procesni pooblaščenec. Posebni razlogi za ugovor ne obstajajo, tako da lahko dolžnik uveljavlja vsebinske in povsem formalne ali postopkovne razloge.
Če znesek zahtevka ne presega 6 000 EUR, sodni registrar izda sklep, s katerim konča postopek za izdajo plačilnega naloga, in v njem navede, da se mora zadeva nadaljevati po hitrem postopku. Obvestilo o ugovoru se vroči tožeči stranki, ki lahko v desetih dneh pisno izpodbija ugovor. Stranki lahko v svojem ugovoru in izpodbijanju predlagata, naj se izvede obravnava.
Če znesek zahtevka presega 6 000 EUR in tožeča stranka ustreznega zahtevka ne vloži v enem mesecu od vročitve ugovora, se postopek ustavi, tožeči stranki pa se naloži plačilo stroškov.
Če tožeča stranka vloži zahtevek, se obvestilo o njem vroči toženi stranki, ki ga lahko izpodbija v 20 dneh, zadeva pa se nadaljuje po rednem postopku.
Če znesek zahtevka presega 6 000 EUR, sodišče upniku odobri enomesečni rok, v katerem mora vložiti zahtevek po rednem postopku.
Če upnik glede na trditve iz ugovora ne želi nadaljevati rednega postopka, mora izrecno umakniti zahtevek.
Če dolžnik ne odgovori na zahtevo za plačilo ali se ne pojavi, sodni registrar izda sklep, s katerim konča postopek za izdajo plačilnega naloga, upnika pa obvesti o njem, da bi ta lahko začel izvršilni ukrep, kar lahko preprosto stori z vložitvijo predloga.
Upnik mora vložiti predlog za izvršbo. Če višina zahtevka presega 2 000 EUR, morata predlog podpisati odvetnik in procesni pooblaščenec.
Pritožba ni mogoča. Edina možnost je vložitev ugovora zoper izvršilni ukrep na podlagi posebnih razlogov.
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Poenostavljeni postopek, imenovan postopek za izdajo plačilnega naloga, je določen s členi od 1405 do 1425 zakonika o civilnem postopku.
Ta postopek se uporablja za izterjavo vseh terjatev, ki so pogodbenega izvora ali izhajajo iz statutarne obveznosti, v določenem znesku.
Ta postopek se uporablja za izterjavo vseh terjatev, ki so pogodbenega izvora ali izhajajo iz statutarne obveznosti, v določenem znesku.
Ta postopek je prostovoljen.
Ta postopek se začne izključno pred pristojnim sodiščem v kraju stalnega prebivališča enega ali več toženih dolžnikov, tako da ga ni mogoče uporabiti, kadar je edini dolžnik v tujini.
Zahtevek se vloži pri okrajnem sodišču, sodišču za spore majhne vrednosti in lažja kazniva dejanja (juridiction de proximité), predsedniku gospodarskega sodišča in od 1. januarja 2013 tudi pri predsedniku okrožnega sodišča v okviru njihovih pristojnosti.
Izključno pristojno je sodišče v kraju stalnega prebivališča toženega dolžnika ali enega od toženih dolžnikov. To je pravilo javnega reda in sodišče se mora izreči za nepristojno po uradni dolžnosti.
Oblika je predpisana z navedbami in informacijami, ki morajo biti obvezno navedene v zahtevku, in sicer:
Čeprav obrazec ni obvezen, je zelo priporočljiv. Gre za obrazec CERFA, ki je na voljo na spletišču francoske uprave (glej spletišče ministrstva za pravosodje) in v vseh tajništvih zadevnih sodišč.
Zahtevek predloži upnik sam ali njegov pooblaščenec.
Terjatve ni treba utemeljiti podrobno, temveč samo na kratko (glej odgovor na vprašanje 1.3.1 zgoraj).
Zahtevku je treba priložiti dokazila o utemeljenosti terjatve (račune, najemne pogodbe, prodajne pogodbe, posojilne pogodbe, obračune itd.). Uporabljajo se pravila splošnega prava o civilnem postopku.
Sodnik, ki mora pred izdajo plačilnega naloga preučiti utemeljenost zahtevka, lahko zahtevek v celoti ali delno zavrne, če se mu terjatev ne zdi utemeljena.
Če se zahtevek zavrne, upnik nima pravnega sredstva, lahko pa uporabi postopke splošnega prava, to pomeni, da lahko po rednem postopku vloži tožbo pri pristojnem sodišču.
Dolžnik ima na voljo en mesec za ugovor, ki ga vloži z izjavo v tajništvu sodišča, ki je izdalo plačilni nalog, ali s priporočenim pismom, naslovljenim na to tajništvo. Glede oblike ugovora ni drugih zahtev.
Vložitev ugovora pomeni začetek postopka. Tajništvo sodišča pozove vse stranke (tudi tiste, ki niso vložile ugovora) na obravnavo. Sodišče v okviru svoje stvarne pristojnosti vsebinsko obravnava prvotni zahtevek, pa tudi podredne zahtevke in obrambne razloge.
Upnik po izteku enomesečnega roka od vročitve v tajništvu sodišča, ki je izdalo nalog, zahteva, naj se doda klavzula o izvršljivosti. Oblika te zahteve ni predpisana (izjava ali navaden dopis). S klavzulo o izvršljivosti nalog dobi vse učinke kontradiktorne sodne odločbe.
Zoper to odločbo ni niti pritožbe niti kasacijske pritožbe. S kasacijsko pritožbo se lahko izpodbijajo samo pogoji, pod katerimi je tajništvo sodišča dodalo klavzulo o izvršljivosti.
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Republika Hrvaška uporablja evropski plačilni nalog, postopek za izdajo takih nalogov pa je urejen z določbami zakona o pravdnem postopku (Zakon o parničnom postupku) (Narodne Novine (NN; Uradni list Republike Hrvaške), št. 53/91, 91/92, 112/99, 129/00, 88/01, 117/03, 88/05, 2/07, 96/08, 84/08, 123/08, 57/11, 25/13, 89/14 in 70/19) ter pravilnikom o načinu vlaganja vlog za izdajo evropskega plačilnega naloga in ugovorov zoper evropski plačilni nalog (Pravilnik o načinu podnošenja zahtjeva za izdavanje europskog platnog naloga i prigovora protiv europskog platnog naloga) (NN št. 124/13).
Postopek za evropski plačilni nalog se uporablja za izterjavo denarnih zahtevkov za določene denarne zneske, ki so ob predložitvi vloge za evropski plačilni nalog že zapadli v plačilo. Postopek za evropski plačilni nalog je bil uveden z Uredbo (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog, navedena uredba pa se uporablja v čezmejnih civilnih in gospodarskih zadevah, ne glede na vrsto sodišča, pri čemer so z Uredbo določena odstopanja.
Zahtevki, ki se nanašajo na denarne terjatve (denarni zahtevki). Predmet zahtevka so lahko samo terjatve, ki so pogodbene ali nepogodbene obveznosti in so bile nominalno določene.
Zgornja meja vrednosti zahtevka ne obstaja.
Uporaba postopka ni obvezna, ker se lahko tožeča stranka (tožnik) svobodno odloči o tem, kako bo uveljavljala svoj zahtevek, če to ni v nasprotju z obveznimi predpisi in pravili javnega reda. Sodišče bo plačilni nalog izdalo, tudi če tožeča stranka v tožbi ni predlagala izdaje plačilnega naloga, če so izpolnjene vse zahteve za izdajo takega naloga. Izdaja plačilnega naloga je torej za sodišče obvezna, če so izpolnjene vse zahteve za izdajo takega naloga.
Da.
Za odločanje o vlogah za izdajo in ponovno preučitev evropskega plačilnega naloga ter izdajo potrdila o njegovi izvršljivosti v skladu z Uredbo (ES) št. 1896/2006 je pristojno občinsko sodišče (općinski sud) ali gospodarsko sodišče (trgovački sud) v zadevah, ki se nanašajo na zadeve v pristojnosti gospodarskih sodišč, glede na kraj stalnega prebivališča ali običajnega prebivališča ali registriranega sedeža tožene stranke.
Vlogo za evropski plačilni nalog in ugovor zoper njega je treba vložiti izključno v strojno berljivi obliki, če sodišče meni, da so ti akti primerni za strojno obdelavo. Obrazec za vlogo se lahko predloži v papirni obliki ali s kakršnimi koli drugimi komunikacijskimi sredstvi, ki jih dopušča sodišče.
Način vlaganja vlog za evropski plačilni nalog in ugovor zoper ta nalog sta urejena s pravilnikom o načinu vlaganja vlog za izdajo evropskega plačilnega naloga in ugovorov zoper evropski plačilni nalog, ki je začel veljati 17. oktobra 2013.
Vlogo za izdajo evropskega plačilnega naloga in ugovor zoper njega je treba vložiti na obrazcih, določenih z Uredbo (ES) št. 1896/2006, pri pristojnem sodišču. To pomeni, da je uporaba standardiziranega obrazca v postopku za izdajo evropskega plačilnega naloga obvezna, obrazce pa je mogoče prenesti s spletišča portala e-pravosodje.
Vsaka stranka – fizična ali pravna oseba – se lahko svobodno odloči, ali se bo v postopku zastopala sama ali bo najela posrednika, ki je običajno odvetnik. To pomeni, da v postopku za izdajo evropskega plačilnega naloga zastopanje po odvetniku ni obvezno.
Stranka mora izpolniti obrazec A (vloga za evropski plačilni nalog) v strojno berljivi obliki, ki ji omogoča, da predloži dodatne izjave in informacije, s katerimi po potrebi podrobneje pojasni zahtevo.
V točki 10 obrazca A je predvideno, da stranka priloži dokaze, ki so ji na voljo, in opiše, na kaj se posamezni dokazi nanašajo. Dokaze in pridobivanje dokazov urejajo členi 219 do 271 zakona o pravdnem postopku, sodišče pa odloči, kateri predloženi dokazi se uporabijo za ugotavljanje dejstev v zadevi. Poleg tega sodišče v skladu s svojimi prepričanji odloči, katera dejstva se štejejo za dokazana, in sicer na podlagi temeljite in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi rezultata postopka kot celote.
Za zavrnitev vlog se uporablja splošno pravilo iz člena 109 zakona o pravdnem postopku. Ta člen določa, da če vloga ni razumljiva ali ne vsebuje vseh potrebnih elementov, da bi bilo mogoče ukrepati v zvezi z njo, sodišče vložniku odredi, naj vlogo popravi, tj. spremeni v skladu z danimi navodili, ter mu jo v ta namen vrne. Vloga se šteje za umaknjeno, če v določenem roku ni vrnjena sodišču in popravljena v skladu s prejetimi navodili sodišča. Če je sodišču vrnjena brez popravka oziroma dopolnitve, se zavrne.
Ugovor je pravno sredstvo, ki je toženi stranki na voljo, kadar je vložena vloga za evropski plačilni nalog. Poleg tega imata stranki v skladu s členom 20 Uredbe (ES) št. 1896/2006 v izrednih primerih možnost ponovne preučitve evropskega plačilnega naloga, in sicer ob upoštevanju pogojev iz navedenega člena.
Tožena stranka lahko vloži ugovor zoper evropski plačilni nalog pri sodišču izvora na standardnem obrazcu F, ki ga prejme skupaj z evropskim plačilnim nalogom. Ugovor se pošlje v 30 dneh od vročitve naloga toženi stranki, ki v ugovoru izjavi, da ugovarja zahtevku, ni pa ji treba navesti razlogov za ugovor.
Če tožena stranka vloži ugovor zoper evropski plačilni nalog v smislu člena 16 Uredbe (ES) št. 1896/2006, se nadaljnji postopek izvede v skladu s pravili o evropskem postopku v sporih majhne vrednosti iz Uredbe (ES) št. 861/2007, če je to ustrezno, nasprotno pa v skladu z določbami zakona o pravdnem postopku o ugovorih zoper plačilne naloge (člen 445a in členi 451 do 456) ob upoštevanju člena 17 Uredbe (ES) št. 1896/2006.
Če v 30 dneh od vročitve plačilnega naloga toženi stranki pri sodišču ni bil vložen noben ugovor, sodišče ob upoštevanju ustreznega roka za prejem ugovora razglasi izvršljivost evropskega plačilnega naloga z uporabo standardnega obrazca G.
Izvršljiv evropski plačilni nalog (člena 18 in 19 Uredbe (ES) št. 1896/2006), ki ga izda sodišče na ozemlju Evropske unije, je izvršilni naslov, ki se lahko uporabi za izvršbo v Republiki Hrvaški enako kot na podlagi odločbe hrvaškega sodišča o izvršbi.
Praviloma mora tožeča stranka pri sodišču zahtevati, naj izda klavzulo o izvršljivosti, sodišče pa izvršljivost evropskega plačilnega naloga razglasi z uporabo standardnega obrazca G.
Tožena stranka lahko zahteva ponovno preučitev evropskega plačilnega naloga, izdanega na Hrvaškem, na podlagi člena 507n zakona o pravdnem postopku, in sicer ob upoštevanju člena 20 Uredbe (ES) št. 1896/2006. Sodišče, ki odloča o zahtevi, lahko odloži izvršbo z uporabo ustreznih pravil izvršilnega postopka v zvezi z odlogom izvršbe na zahtevo dolžnika. Pritožba zoper sklep o izvršbi iz razlogov, ki se nanašajo na zahtevek iz evropskega plačilnega naloga, je dopustna samo, če so ti razlogi nastali po vročitvi naloga in jih ni bilo več mogoče predstaviti v ugovoru v skladu s členom 16 Uredbe (ES) št. 1896/2006.
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
V italijanskem zakoniku o civilnem postopku (Codice di procedura civile) je poleg drugih skrajšanih postopkov naveden postopek za izdajo plačilnega naloga (procedimento di ingiunzione) (člen 633 in naslednji). To je postopek ex parte, ker sodišče o zahtevku upnika odloči, ne da bi zaslišalo dolžnika ali mu omogočilo, da predloži odgovor ali pripombe.
Dolžnik je zaslišan šele naknadno, če izpodbija plačilni nalog.
Plačilni nalog se lahko zahteva le v zvezi z nekaterimi zahtevki (zahtevek za plačilo denarnega zneska ali dobavo določene količine nadomestnega blaga itd.) in pod nekaterimi pogoji, določenimi v civilnem zakoniku (Codice civile), npr. upniki morajo predložiti pisno dokazilo za svoj zahtevek.
Če sodišče, ki obravnava zahtevek, ugotovi, da je ta utemeljen, dolžniku odredi plačilo zneska v določenem roku, ki je običajno 40 dni, vendar ga hkrati tudi pouči, da lahko nalog izpodbija v istem roku ter da nalog postane pravnomočen in izvršljiv, če ugovor ni vložen.
Postopek se uporablja za zahtevke upnikov, ki jim je treba vrniti denar ali določeno količino nadomestnega blaga, in vsakogar, ki ima pravico dobiti določeno premičnino.
Če se postopek nanaša na zahtevek za plačilo denarnega zneska, je treba znesek natančno opredeliti. S tem je dejansko izključena možnost uporabe postopka za izdajo plačilnega naloga v zvezi z nepogodbenimi zahtevki, na primer v zvezi z zahtevkom za nadomestilo škode, utrpele zaradi nezakonitega dejanja.
Ne, zgornja meja vrednosti zahtevka ni določena. Izdaja plačilnega naloga se lahko zahteva za kakršno koli vrednost zahtevka.
Uporaba postopka za izdajo plačilnega naloga je prostovoljna. Upnik lahko vedno vloži navadno tožbo.
Da.
Predlog za izdajo plačilnega naloga je treba vložiti pri mirovnem sodniku (giudice di pace) ali splošnem sodišču (tribunale), ki bi bila pristojna v rednem postopku. Mirovni sodnik je pristojen le za obravnavo zahtevkov manjše vrednosti glede na merila iz člena 7 zakonika o civilnem postopku. Če je predlog vložen pri splošnem sodišču, v postopku odloča sodnik posameznik.
Zahtevke, ki se nanašajo na nagrade za opravljene pravne storitve, ne glede na to, ali so te povezane s pravdnim ali zunajsodnim postopkom, ali povračilo stroškov za odvetnike, sodne izvršitelje ali katero koli drugo osebo, ki je med sodnim postopkom zagotovila potrebne storitve, preuči sodišče, ki je obravnavalo zadevo, na katero se nanaša upnikov zahtevek.
Odvetniki lahko predlog za izdajo plačilnega naloga zoper svoje stranke vložijo pri sodišču v kraju, kjer so včlanjeni v odvetniško zbornico (consiglio dell’ordine). Podobno lahko notarji zahtevke vložijo pri sodišču v kraju, kjer so včlanjeni v notarsko zbornico (consiglio notarile) (glej tudi informativni list „Pristojnost“).
Predlog za izdajo plačilnega naloga mora vsebovati informacije iz člena 638 zakonika o civilnem postopku in ga je treba skupaj s prilogami vložiti v sodni pisarni sodišča. V skladu s členom 16bis zakonskega odloka št. 179 z dne 18. oktobra 2012 (spremenjenim v zakon z zakonom št. 221 z dne 17. decembra 2012) se „[o]d 30. junija 2014 […] v postopkih pred sodiščem iz Knjige IV, Naslova I, Poglavja I zakonika o civilnem postopku, razen pri izpodbijanju, vloge, navedbe in dokumenti strank vlagajo izključno elektronsko“. Zato se za vse vloge v postopkih ex parte po 30. juniju 2014 vložitev papirnih izvodov šteje za nedopustno. Za evropske plačilne naloge se v skladu z Uredbo (ES) št. 1896/2006 člen 16 bis zakonskega odloka št. 179/2012 ne uporablja, zato morajo biti vloge za tak nalog vložene na papirju in ne elektronsko.
Ne, posebnega obrazca za to ni.
Načeloma da. Vendar lahko v nekaterih primerih vložniki zahtevka pred sodiščem nastopijo sami. Eden od takih primerov je, kadar se zahtevek nanaša na znesek v višini 1 100 EUR ali manj in ga obravnava mirovni sodnik; drug primer je, kadar je vložnik zahtevka usposobljen, da pred sodiščem, ki obravnava zadevo, nastopa kot odvetnik.
V predlogu je treba predstaviti zahtevek in ga utemeljiti. Podrobna utemeljitev zahtevka ni potrebna, saj za utemeljitev zadostuje kratek opis zadevnih dejstev in dokumentov.
Da. Pisna dokazila za zahtevek vključujejo zlasti potrdila o dobavi in enostranske pisne obljube. Če se zahtevek nanaša na dobavo blaga ali storitev in je tako dobavo opravilo podjetje za drugo podjetje ali osebo, ki se ne ukvarja s strokovnimi ali poslovnimi dejavnostmi, lahko pisna dokazila za zahtevek vključujejo tudi verodostojne izpiske računov podjetja upnika, če se vodijo v skladu z zakonom. Trgovski računi lahko prav tako pomenijo ustrezno pisno dokazilo za zahtevek, če jim je priložen ožigosan izvod iz knjige izdanih računov vložnika zahtevka.
Posebna pravila o dokazilih se uporabljajo za zahtevke odvetnikov, notarjev in osebe iz drugih poklicev za plačilo nagrad in povračilo stroškov ter za zahtevke državnih in javnih organov.
Če sodišče ugotovi, da zahtevek ni zadostno utemeljen, bo o tem prek sodne pisarne obvestilo vložnika zahtevka in ga pozvalo, naj predloži dodatne dokaze. Če vložnik zahtevka ne odgovori ali ne umakne predloga oziroma če predloga ni mogoče sprejeti, ga sodišče zavrne z obrazloženo odločbo.
V takih primerih se lahko zahtevek znova predloži po posebnem ali rednem postopku.
Zavrnitve zahtevka ni mogoče izpodbijati niti z rednim pravnim sredstvom niti pri kasacijskem sodišču.
Če sodišče sprejme vlogo in je izdalo plačilni nalog, mora biti ta nalog vročen tožencu. V Italiji mora biti vročen v 60 dneh od izreka sodbe, zunaj Italije pa v 90 dneh.
Dolžnik lahko zahtevku ugovarja v 40 dneh od prejema plačilnega naloga.
Če obstaja upravičen razlog, se lahko rok za vložitev ugovora skrajša na 10 dni ali podaljša na 60 dni. Če toženec živi v drugi državi EU, je rok 50 dni in se lahko skrajša na 20 dni. Če toženec živi v državi zunaj EU, je rok 60 dni in se lahko skrajša na 30 dni ali podaljša na 120 dni.
Toženci lahko zahtevek izpodbijajo tudi po izteku roka, če lahko dokažejo, da niso bili pravočasno obveščeni zaradi nepravilne vročitve naloga ali nepredvidenega dogodka ali višje sile. Ugovora ni mogoče vložiti po 10 dneh od prvega izvršilnega ukrepa.
Ugovor, s katerim se izpodbija nalog (opposizione), se pri sodišču, ki ga je izdalo, vloži z obvestilom (citazione), ki ga je treba vložniku zahtevka vročiti na naslovu, navedenem v predlogu. Obvestilo o ugovoru zoper nalog mora vsebovati informacije, ki so običajno navedene v obvestilih. Zlasti mora vložnik ugovora ugovor obrazložiti.
S tovrstnim ugovorom se začne redni sodni postopek, v katerem sodišče preuči veljavnost zahtevka za plačilo.
Če ugovor ni vložen v predpisanem roku ali če toženec ne pride na sodišče, bo sodišče, ki je izdalo nalog, nalog na zahtevo vložnika zahtevka razglasilo za izvršljivega.
Mogoči so štirje primeri.
Za prvi primer gre, ko se rok za ugovor zahtevku še ni iztekel. Tožnik lahko zahteva, naj sodišče nalog razglasi za začasno izvršljiv s takojšnjim učinkom. Tej zahtevi je mogoče ugoditi le, če so izpolnjeni posebni pogoji za začasno izvršitev iz zakonika o civilnem postopku: na primer, če zahtevek temelji na menici ali čeku ali če bi zamuda pri izvršitvi upniku povzročila resno škodo. Sodišče lahko kot pogoj za začasno izvršitev na tej zgodnji stopnji zahteva, da upnik položi varščino v dolžnikovo korist.
Za drugi primer gre, ko dolžnik, ki mu je bil vročen plačilni nalog, ugovora ne vloži pravočasno. V takem primeru lahko upnik zahteva izvršitev naloga.
Za tretji primer gre, ko je dolžnik vložil ugovor in postopek v zadevi še teče. V takem primeru lahko upnik zahteva začasno izvršitev naloga. Tej zahtevi je mogoče ugoditi le, če so izpolnjeni pogoji iz zakonika o civilnem postopku (kadar na primer ugovor ni podprt z listinskimi dokazi). Sodišče lahko odredi tudi začasno izvršitev dela naloga, tj. do zneska, ki ga dolžnik ne izpodbija. Sodišče lahko začasno izvršitev naloga odobri tudi, če upnik položi varščino v višini zneska morebitnega vračila, skupaj s stroški in odškodnino.
Za četrti primer gre, ko je ugovor zavrnjen: v takem primeru nalog postane izvršljiv, če pred tem to še ni bil.
Upnik lahko na podlagi plačilnih nalogov, ki so bili na podlagi katerega koli od zgornjih primerov razglašeni za izvršljive, na dolžnikovo premoženje vknjiži tudi sodno hipoteko.
Nalog, ki je postal izvršljiv, ker dolžnik ni vložil ugovora, se lahko razveljavi v izjemnih primerih, določenih z zakonom (če se na primer ugotovi, da je bila odločba sodišča izdana na podlagi dokazov, za katere je bilo naknadno ugotovljeno, da so lažni). Če se plačilni nalog nanaša na pravice tretje osebe, lahko ta prav tako vloži ugovor.
Zoper sodbo, s katero je odločeno o ugovoru, se je mogoče pritožiti v skladu z rednim postopkom.
►The Italian Constitution (Italijanska ustava) (v angleščini)
https://www.senato.it/sites/default/files/media-documents/COST_INGLESE.pdf
►Le leggi e i codici italiani (Italijanska zakonodaja)
https://www.normattiva.it/?language=en
►Codice di procedura civile italiano (Italijanski zakonik o civilnem postopku)
http://www.altalex.com/documents/codici-altalex/2015/01/02/codice-di-procedura-civile
►The Code of administrative trial (Zakonik o upravnem postopku) (v angleščini)
►Code de justice administrative (Zakonik o upravnem postopku) (v francoščini)
► Italienische Verwaltungsprozessordnung (Zakonik o upravnem postopku) (v nemščini)
► Il sistema giudiziario italiano (Italijanski sodni sistem)
https://www.csm.it/web/csm-internet/magistratura/il-sistema-giudiziario=
► Codice del processo tributario (Zakonik o davčnem postopku)
► Ministero della Giustizia (Ministrstvo za pravosodje)
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Za izdajo „plačilnega naloga“ ni posebnega nacionalnega postopka, razen postopka iz Uredbe (ES) št. 1896/2006, za uporabo katerega je bila sprejeta postopkovna uredba.
Ni relevantno.
Ni relevantno.
Ni relevantno.
Ni relevantno.
Ni relevantno.
Ni relevantno.
Ni relevantno.
Ni relevantno.
Ni relevantno.
Ni relevantno.
Ni relevantno.
Ni relevantno.
Ni relevantno.
Ni relevantno.
Ni relevantno.
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
V Latviji obstajata možnosti izvršitve nespornih zahtevkov (členi 400 do 406, poglavje 50 zakona o civilnem postopku (Civilprocesa likums)) in izvršitve obveznosti na podlagi obvestila sodišča (členi 406.1 do 406.10, poglavje 50.1 istega zakona).
Izvršitev nespornih zahtevkov je dovoljena:
Navedene obveznosti niso predmet izvršitve nespornih zahtevkov, če:
Izvršitev obveznosti na podlagi obvestila sodišča je dovoljena za plačilne obveznosti, ki so dokazane z dokumentom in za katere je določen rok za izpolnitev, ter za obveznosti za plačilo nadomestila, ki je določeno v pogodbi o dobavi blaga, nakupu blaga ali zagotovitvi storitev, če so take obveznosti dokazane z listino in rok za njihovo izpolnitev ni bil določen.
Izvršitev obveznosti na podlagi obvestila sodišča ni dovoljena:
Izvršitev obveznosti na podlagi obvestila sodišča ni dovoljena za plačilne obveznosti, pri katerih znesek dolga presega 15 000 EUR.
Uporaba postopka ni obvezna.
Izvršitev obveznosti na podlagi obvestila sodišča ni dovoljena, če prijavljeno stalno prebivališče, kraj prebivališča, lokacija ali sedež dolžnika ni v Latviji.
Predlog za izvršitev nespornih zahtevkov je treba vložiti pri zemljiškoknjižnem oddelku okrožnega/mestnega sodišča:
Predlog za izvršitev obveznosti na podlagi obvestila sodišča je treba vložiti pri zemljiškoknjižnem oddelku okrožnega ali mestnega sodišča v kraju, kjer ima dolžnik prijavljeno stalno prebivališče, če tega ni, pa v kraju, kjer ima dejansko prebivališče ali sedež.
Predlogi za izvršitev obveznosti na podlagi obvestila sodišča se lahko vložijo le elektronsko prek spletnega obrazca, ki je na voljo v spletnem sistemu sodišč (portal za e-zadeve (e-lietas portāls)).
Dolžnik lahko odgovori prek spletnega obrazca, ki je na voljo v spletnem sistemu, ali pripravi odgovor v skladu s Prilogo 3 k uredbi kabineta ministrov št. 792 z dne 21. julija 2009 o obrazcih, ki se uporabljajo za izvršitev obveznosti na podlagi obvestila sodišča. Obrazec je na voljo tukaj.
Za predloge za izvršitev nespornih zahtevkov, ki jih je treba vložiti v skladu s členom 404 zakona o civilnem postopku, ni bil pripravljen noben obrazec.
Ne, to ni obvezno. Splošna pravila o zastopanju so določena v poglavju 12 zakona o civilnem postopku, naslovljenem Zastopanje.
Predlogov ni treba podrobno utemeljiti.
V predlogu za izvršitev nespornih zahtevkov je treba navesti obveznost, katere izvršbo predlaga upnik v okviru postopka za izvršitev nespornih zahtevkov, in pravni akt, iz katerega ta obveznost izhaja, pri čemer je treba navesti glavni dolg, pogodbeno kazen in obresti, za protestirane lastne menice pa tudi stroške, povezane s protestom, in nadomestilo, določeno z zakonom. Predlogi za postopek za izvršitev nespornih zahtevkov morajo vključevati listino, ki jo je treba izvršiti, in njen prepis, za lastne menice pa tudi notarsko listino o protestu in dokazilo o vročitvi obvestila dolžniku, razen če iz zakona izhaja, da tako obvestilo ni potrebno.
Predlogi za izvršitev obveznosti na podlagi obvestila sodišča se vložijo z izpolnitvijo spletnega obrazca, ki je na voljo v spletnem sistemu sodišč (portal za e-zadeve), v katerem se navedejo informacije o vložniku in dolžniku, plačilna obveznost, informacije za opredelitev listin, s katerimi se dokazujejo obveznost in roki za izvršitev obveznosti, zahtevani znesek in način njegovega izračuna ter izjava vložnika, da terjatev ni odvisna od izpolnitve nasprotne obveznosti zdaj ali v preteklosti.
Predlogu za izvršitev nespornih zahtevkov je treba priložiti listino, ki jo je treba izvršiti, in točen prepis te listine, ali v primeru lastne menice obvestilo o protestu lastne menice in dokazilo, da je bil dolžnik obveščen, razen če iz zakona izhaja, da tako obvestilo ni potrebno (dokazilo o danem obvestilu je lahko izjava, da naslovnik ni želel sprejeti takega obvestila, ki jo sestavi zapriseženi sodni izvršitelj ali njegov pomočnik).
Za izvršitev obveznosti na podlagi obvestila sodišča ni treba predložiti pisnih dokazil o terjatvi, vendar je treba v predlogu navesti listine, iz katerih sta razvidna obveznost in rok za njeno izpolnitev. Če dolžnik izpodbija veljavnost plačilne obveznosti v 14 dneh od prejetja obvestila, ki ga pošlje sodišče, se sodni postopek za izvršitev obveznosti na podlagi obvestila sodišča konča. Odločitev o končanju postopka za izvršitev obveznosti na podlagi obvestila sodišča zaradi ugovora dolžnika ne preprečuje vložitve tožbe po rednem sodnem postopku.
Za izvršitev nespornih zahtevkov – sodnik posameznik odloči v sedmih dneh od dneva vložitve predloga na podlagi predloga in listin, ki so mu priložene, ne da bi predhodno obvestil vložnika in dolžnika. Sodnik zavrne predlog, če je neutemeljen, če je kazen, navedena v predlogu, nesorazmerna glede na glavni dolg ali če listina, ki jo je treba izvršiti, vsebuje nepoštene pogodbene pogoje, s katerimi so kršene potrošnikove pravice.
Če sodišče v primeru izvršitve obveznosti na podlagi obvestila sodišča ugodi predlogu, vendar dolžnik v 14 dneh od prejetja obvestila, ki ga pošlje sodišče, vloži ugovor, s katerim izpodbija veljavnost plačilne obveznosti, sodnik konča postopek za izvršitev obveznosti na podlagi obvestila sodišča.
Zoper odločbo sodnika o predlogu za izvršitev nespornih zahtevkov ali izvršitev obveznosti na podlagi obvestila sodišča se ni mogoče pritožiti.
Če dolžnik meni, da je vložnikova terjatev vsebinsko neutemeljena, lahko vloži tožbo zoper upnika, s katero izpodbija terjatev, in sicer v treh mesecih od datuma, ko je bila odločba poslana. Dolžnik lahko ob vložitvi take tožbe zahteva začasno ustavitev izvršitve obveznosti; če je upnik že prejel zadoščenje na podlagi postopka izvršitve, lahko dolžnik zaprosi za zavarovanje svoje terjatve.
O predlogu za izvršitev nespornih zahtevkov odloči sodnik posameznik, mnenje dolžnika pa se ne upošteva.
V primeru predloga za izvršitev obveznosti na podlagi obvestila sodišča sodnik izda obvestilo za dolžnika, v katerem mu predlaga, naj plača znesek, naveden v predlogu, ali vloži ugovor pri sodišču v 14 dneh od poslanega obvestila.
Izvršitev obveznosti na podlagi obvestila sodišča – če dolžnik izpodbija veljavnost plačilne obveznosti v 14 dneh od poslanega obvestila, se sodni postopek za izvršitev obveznosti na podlagi obvestila sodišča konča. Če se dolžnik strinja z delom predloga, je vložnik obveščen o dolžnikovem odgovoru in roku, v katerem mora vložnik sodišče obvestiti, ali je bil del obveznosti, katerega izvršitev je bila sprejeta, izpolnjen. Če se dolžnik strinja z delom predloga, sodnik sprejme odločbo o izvršeni izpolnitvi tega dela, vendar se sodni postopek za preostali del konča.
Če v primeru predloga za izvršitev obveznosti na podlagi obvestila sodišča dolžnik ne vloži ugovora v roku, določenem v obvestilu, sodnik v sedmih dneh od izteka roka za vložitev ugovora izda odločbo, s katero odredi izvršitev plačilne obveznosti, navedene v predlogu, in povračilo sodnih stroškov.
Izvršitev obveznosti na podlagi obvestila sodišča: odločba sodnika o izvršitvi plačilne obveznosti, navedene v predlogu, začne učinkovati takoj. To je izvršljiva listina, ki jo je mogoče izvršiti v skladu s pravili o izvrševanju sodnih odločb.
Izvršitev nespornih zahtevkov: ko sodnik prouči veljavnost predloga in ugotovi, da mu je treba ugoditi, odloči o tem, katero obveznost je treba izvršiti in v kakšnem obsegu. Odločba sodnika začne učinkovati takoj. To je izvršljiva listina, ki jo je mogoče izvršiti v skladu s pravili o izvrševanju sodnih odločb. V izvršitev se predloži skupaj s točnim prepisom listine, ki se izvršuje.
Zoper odločbo sodnika o predlogu za izvršitev nespornih zahtevkov ali izvršitev obveznosti na podlagi obvestila sodišča se ni mogoče pritožiti. Če pa dolžnik meni, da je vložnikova terjatev vsebinsko neutemeljena, lahko vloži tožbo zoper upnika, s katero izpodbija terjatev (v primeru izvršitve nespornih zahtevkov v šestih mesecih od datuma, ko je poslan točen prepis odločbe sodnika, v primeru izvršitve obveznosti na podlagi obvestila sodišča pa v treh mesecih od datuma, ko je poslan točen prepis odločbe). Dolžnik lahko ob vložitvi take tožbe zahteva začasno ustavitev izvršitve obveznosti; če je upnik že prejel zadoščenje, lahko dolžnik zaprosi za zavarovanje svoje terjatve.
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Vloge za evropski plačilni nalog se obravnavajo v skladu s pravili iz poglavja XXIII zakonika o civilnem postopku Republike Litve (Lietuvos Respublikos civilinio proceso kodeksas) in ob upoštevanju tam navedenih izjem.
Postopek iz poglavja XXIII zakonika o civilnem postopku Republike Litve se uporablja v zadevah, ki zajemajo vlogo upnika glede denarnih zahtevkov (ki izhajajo iz pogodbe, delikta, odnosov med delodajalci in delojemalci, dodelitve preživnine itd.).
Ne.
Zadeve, ki se obravnavajo v skladu s poglavjem XXIII zakonika o civilnem postopku se lahko obravnavajo tudi v pravdnem ali dokumentarnem postopku v skladu z upnikovo izbiro.
V skladu s poglavjem XXIII zakonika o civilnem postopku se vloge ne obravnavajo, če dolžnik živi ali ima sedež v tujini.
Če se je postopek začel na podlagi upnikovega zahtevka in se po izdaji sodne odločbe izkaže, da dolžnikovo prebivališče ali kraj dela nista znana, sodišče prekliče sodno odločbo in upnikova vloga ostane nerešena. Take sodbe ni mogoče izpodbijati z vložitvijo ločene pritožbe. V navedenih okoliščinah lahko sodišče prekliče sodno odločbo in pusti upnikovo vlogo nerešeno le, če je predhodno upniku določilo rok, v katerem mora ta navesti dolžnikovo prebivališče ali kraj dela ali ukrepati tako, da se sodišču omogoči vročitev procesnih dokumentov na drug način.
Zadeve, ki temeljijo na vlogah za izdajo sodne odločbe, obravnavajo okrožna sodišča glede na prebivališče.
Vloga za izdajo sodne odločbe mora poleg opredeljenih splošnih zahtev glede vsebine in oblike procesnih dokumentov vsebovati tudi:
Vloga za dodelitev preživnine mora vsebovati tudi datum in kraj rojstva dolžnika, datum rojstva in prebivališče upravičenca (če vlogo vloži oseba, ki ni upravičenec), zahtevani znesek mesečne preživnine in obdobje, za katero se zahteva plačilo.
Priporoča se uporaba standardnega obrazca, ki ga odobri minister za pravosodje.
Predloga vloge za izdajo sodne odločbe je na voljo na portalu elektronskih storitev litovskih sodišč: https://e.teismas.lt/lt/public/documentstemplates/.
Ne.
To ni zakonsko določeno.
Vlogi za izdajo sodne odločbe ni treba priložiti nobenih dokazov.
Sodišče vlogo za izdajo sodne odločbe zavrne v naslednjih primerih:
– v okoliščinah iz člena 137(2) zakonika o civilnem postopku Republike Litve (če spor ne more biti predmet civilnega postopka pred sodiščem; če zahtevek ne spada v pristojnost zadevnega sodišča; če oseba, ki je vložila vlogo pri sodišču, ni uporabila predhodnega izvensodnega postopka reševanja, ki ga za zadevno vrsto zadev določa zakon; če je bila v sporu med istima strankama glede enake vsebine in iz enakih razlogov izdana veljavna sodna ali arbitražna odločba ali če obstaja veljavna sodba, s katero se potrjuje tožnikova odpoved zahtevku ali odobri sporazum o poravnavi med strankama; če na sodišču teče postopek, ki se nanaša na spor med istima strankama glede enake vsebine in iz enakih razlogov; če sta stranki sklenili sporazum o predložitvi spora v arbitražo; če je bila vloga vložena v imenu osebe, ki nima poslovne sposobnosti; če je vlogo v imenu zainteresirane strani vložila oseba, ki za to ni pooblaščena);
– če vloga ne izpolnjuje zahtev glede dopustnosti iz člena 431(1) in (2) zakonika o civilnem postopku Republike Litve ali če je vloga očitno neutemeljena.
Sodbo o zavrnitvi sprejetja vloge je mogoče izpodbijati z vložitvijo ločene pritožbe.
Dolžnik lahko pri sodišču, ki je izdalo sodno odločbo, vloži ugovor na upnikovo vlogo ali njen del. Če je dolžnik izpolnil del upnikovega zahtevka ali če priznava del zahtevka, vendar ga še ni izpolnil, lahko ugovarja veljavnosti preostalega dela upnikovega zahtevka.
Dolžnik mora ugovor na upnikovo vlogo vložiti pisno v dvajsetih dneh po tem, ko mu je bila vročena sodna odločba. Ugovor mora izpolnjevati splošne zahteve glede vsebine in oblike procesnih dokumentov, razen zahteve o navedbi razlogov za ugovor. Če je dolžnik iz upravičenih razlogov ugovor vložil po izteku zadevnega roka, lahko sodišče na njegov predlog rok vrne v prejšnje stanje. Sodbo o zavrnitvi takega predloga dolžnika je mogoče izpodbijati z vložitvijo ločene pritožbe.
Ko sodišče prejme dolžnikov ugovor, mora upnika najpozneje v treh delovnih dneh obvestiti, da lahko vloži zahtevek v skladu s splošnimi pravili, ki urejajo pravdni postopek (vključno s pravili o pristojnosti), in plača dodaten delež sodne takse najpozneje v štirinajstih dneh od prejema obvestila sodišča. Morebitni začasni ukrepi, ki jih izreče sodišče, se ne smejo odpraviti pred iztekom roka za vložitev zahtevka.
Če dolžnik izpolni del upnikovih zahtevkov v skladu z odločbo sodišča ali če prizna del zahtevka, vendar ga kljub temu ne izpolni, in ugovarja le preostalemu delu upnikovega zahtevka, sodišče izda novo odločbo, s katero odobri zahtevek v delu, ki mu dolžnik ne ugovarja, v skladu s pravili iz ustreznega poglavja. Če dolžnik ugovarja sodni odločbi le v delu, ki se nanaša na priznanje stroškov postopka, sodišče s sodbo odloči o povrnitvi navedenih stroškov. Upnik lahko vloži tožbo glede neizpolnjenega dela svojih zahtevkov v skladu s postopkom iz ustreznega člena.
Če upnik v štirinajstih dneh pri sodišču ne vloži ustrezno oblikovanega zahtevka, se upnikova vloga šteje za nevloženo in se mu s sodbo vrne, sodna odločba in morebitni začasni ukrepi, ki so bili uvedeni, pa se prekličejo. Navedeno sodbo je mogoče izpodbijati z vložitvijo ločene pritožbe, vendar to upniku ne preprečuje vložitve zahtevka v skladu s splošnim postopkom.
Sodna odločba začne veljati, če dolžnik v dvajsetih dneh ne vloži ugovora na upnikovo vlogo. Sodne odločbe ni mogoče izvršiti kot nujne.
Sodne odločbe ni mogoče izpodbijati s pritožbo ali v kasacijskem postopku.
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Poleg postopka za evropski plačilni nalog, določenega v Uredbi (ES) št. 1896/2006 z dne 12. decembra 2006, luksemburško pravo določa tudi možnost, da se za hitro izterjavo dolgov pri okrožnem sodišču vloži vloga za izdajo začasnega plačilnega naloga (za zahtevke nad 15 000 EUR; za zahtevke do 15 000 EUR se uporabljajo postopki v sporih majhnih vrednosti, glej spletno mesto „Spori majhne vrednosti – Luksemburg“).
Zadevna oseba lahko vloži predlog za izdajo začasne odredbe (action en référé) ali vlogo za izdajo začasnega plačilnega naloga (ordonnance sur requête, provision sur requête).
Skrajšanemu postopku za sprejetje začasne odredbe obvezno sledi redni postopek vsebinske presoje zahtevka, kar pomeni, da so postopki na splošno dragi.
Izdaja začasnega plačilnega naloga je najhitrejše in najcenejše sredstvo izterjave.
Postopek je odvisen od zneska terjatve, ki jo je treba izterjati.
Začasni plačilni nalog se lahko izda za denarne zahtevke, katerih glavnica presega 15 000 EUR (brez obresti in stroškov).
Začasni plačilni nalog se lahko izda samo zoper dolžnika s stalnim prebivališčem v Luksemburgu.
Postopek za izdajo začasnega plačilnega naloga je mogoče uporabiti samo za denarne terjatve na podlagi pisnih dokazil. Ni ga na primer mogoče uporabiti za hitro izdajo naloga za plačilo odškodnine.
Ne.
Prostovoljna.
Postopek za evropski plačilni nalog.
Upnik, ki želi pridobiti začasni plačilni nalog za znesek nad 15 000 EUR, mora vlogo vložiti pri predsedniku okrožnega sodišča (tribunal d’arrondissement), pristojnega v kraju stalnega prebivališča upnika, razen če se lahko sklicuje na veljavno klavzulo o izbiri sodišča. V Velikem vojvodstvu Luksemburg sta dve okrožni sodišči, eno v Luxembourgu in eno v Diekirchu.
Uporabljajo se pravila običajnega prava o pristojnosti sodišč.
Vlogo za izdajo začasnega plačilnega naloga je treba poslati tajništvu okrožnega sodišča. Dopustna je samo, če vsebuje podatke o priimku, imenu, poklicu in naslovu stalnega prebivališča vložnika in nasprotne stranke ter zadevi, na katero se vloga nanaša, poleg tega pa tudi obrazložitev in dokumentacijo v podporo vlogi.
Ni standardnega obrazca.
Ob vložitvi vloge za izdajo plačilnega naloga ni nujno, da upnika zastopa odvetnik.
Upnik mora navesti zadevo, na katero se vloga nanaša (tj. zahtevani znesek), in podati obrazložitev (tj. razloge za nastanek denarnega dolga). Ta obrazložitev je lahko kratka, vendar morajo biti v njej navedeni upoštevni razlogi. Obseg zahtevanih pojasnil je v praksi odvisen od zapletenosti zadeve; če so dokumenti razumljivi sami po sebi, zadostuje kratka razlaga.
Upniki morajo v podporo svoji vlogi predložiti ustrezno dokumentacijo. Sodnik bo odločil, ali je vloga dopustna ali ne, predvsem na podlagi take dokumentacije.
Predloži se lahko samo „dokumentacija“; upnik – na tej stopnji postopka – ne more predlagati, naj se utemeljenost vloge dokaže z drugimi sredstvi, na primer z zaslišanjem prič.
Sodnik bo vlogo zavrnil, če bo ugotovil, da s predloženimi pojasnili ni ustrezno dokazana utemeljenost vloge.
Kot vsaka druga sodna odločba mora biti tudi odločba o zavrnitvi vloge obrazložena.
Zoper odločbo o zavrnitvi vloge ni mogoče vložiti pritožbe. Upnik ima kljub temu pravico, da začne redni postopek vsebinske presoje zahtevka ali skrajšani postopek za izdajo začasne odredbe.
Dolžnik, ki se mu vroči začasni plačilni nalog, ima na voljo 15 dni za ugovor.
Ugovor je v obliki pisne izjave, ki jo pri tajništvu sodišča vloži vložnik ugovora ali njegov zastopnik. Vsebovati mora vsaj kratko obrazložitev, priložena pa mu mora biti tudi dokumentacija, s katero je mogoče utemeljiti ugovor.
Tajnik sodišča vpiše ugovor v vpisnik, izda potrdilo in o ugovoru obvesti tožnika.
Čeprav je rok za vložitev ugovora 15 dni, je ugovor v resnici mogoče vložiti, dokler upnik ne zahteva izdaje izvršilnega naslova. Ker upniki izdajo izvršilnega naslova redko zahtevajo takoj po izteku 15-dnevnega roka, imajo dolžniki pogosto več časa, kot je določeno z zakonom, izgubijo pa gotovost, ki so jo imeli prvih 15 dni.
Z dolžnikovim ugovorom se postopek ustavi, kar pomeni, da izvršilnega naslova ni mogoče izdati takoj. Vendar se nekateri učinki vročitve ohranijo, obresti se na primer še naprej kopičijo od vročitve plačilnega naloga dolžniku.
Sodnik ugovor prouči. Če meni, da je ugovor utemeljen, to ugotovi v obrazloženi odločbi, predhodno izdani plačilni nalog pa razveljavi. Če je ugovor utemeljen deloma, sodnik odredi plačilo upravičenega dela zahtevka. Če je ugovor zavrnjen, sodnik razsodi zoper dolžnika.
Sodnik lahko v tem postopku odloči brez zaslišanja strank. Stranki lahko pozove na zaslišanje, vendar javno zaslišanje ni obvezno.
Če dolžnik v 15 dneh po vročitvi naloga ne vloži ugovora, lahko upnik od sodišča zahteva izdajo izvršilnega naslova.
Upnik ali njegov zastopnik pri tajništvu sodišča vloži pisni zahtevek, ki se vnese v sodni vpisnik.
Če je bil začasni plačilni nalog dolžniku vročen osebno, ima izvršilni naslov učinek odločbe v postopku, v katerem se zaslišita obe stranki, zoper tako odločbo pa se je mogoče pritožiti v 15 dneh od vročitve. Če začasni nalog dolžniku ni bil vročen osebno, ima izvršilni naslov učinek zamudne odločbe, predlog za njeno razveljavitev pa je mogoče vložiti v osmih dneh od vročitve.
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Postopek za plačilni nalog je na Madžarskem urejen z zakonom L o postopkih za plačilni nalog iz leta 2009. Postopki za plačilni nalog so poenostavljeni, izvensodni civilnopravni postopki za izvršbo denarnih terjatev, zanje pa so pristojni notarji. Postopek za plačilni nalog vključuje avtomatizirano obdelavo podatkov, za katero notar uporablja enotni spletni informacijski sistem madžarske notarske zbornice (MOKK), ki je na nacionalni ravni na voljo notarjem ter strankam in drugim udeležencem v postopku. Notarski postopek ima kot izvensodni civilnopravni postopek enak učinek kot sodni postopek.
Razen v nekaterih primerih je mogoče zapadlo denarno terjatev uveljavljati v postopku za plačilni nalog.
Če sporni znesek, izračunan v skladu z ustreznimi pravili iz zakona CXXX o zakoniku o civilnem postopku iz leta 2016, ne presega 3 000 000 HUF, se lahko zapadla terjatev, omejena izključno na plačilo denarja, uveljavlja samo v postopku za plačilni nalog ali s poskusom za dosego predsodne poravnave. Ta določba se uporablja samo, če:
Če sporni znesek, izračunan v skladu z ustreznimi pravili iz zakonika o civilnem postopku, presega 30 000 000 HUF, denarne terjatve ni mogoče uveljavljati v postopku za plačilni nalog.
Uveljavljanje zahtevka za plačilo denarja bi bilo treba razumeti tako, da ne vključuje uveljavljanja hipotekarnih terjatev zoper hipotekarne dolžnike.
Plačilnega naloga ni mogoče izdati, če stranka nima znanega naslova za vročanje na Madžarskem.
Glej odgovor v oddelku 1.1.
Da, 30 000 000 HUF.
Do zneska 3 000 000 HUF je uporaba postopka obvezna, kot je navedeno v oddelku 1.1, v vseh drugih primerih pa je prostovoljna.
Plačilnega naloga ni mogoče izdati, če dolžnik nima znanega naslova za vročanje na Madžarskem.
V postopkih za plačilni nalog so po vsej državi pristojni notarji. V teh postopkih ni mogoče določiti pogojev v zvezi s pristojnostjo.
Zahtevke, vložene ustno ali na papirju, obravnava notar, ki mu je bil zahtevek predložen, medtem ko se elektronski zahtevki notarju dodelijo samodejno z računalniškim programom.
Predloge za izdajo plačilnega naloga je treba vložiti pisno na ustreznem obrazcu ali ustno.
Uporaba standardiziranega obrazca je obvezna za elektronske in papirne vloge. Obrazec je mogoče prenesti s spletišča MOKK, dobiti pa ga je mogoče tudi pri notarjih.
Ne.
Predlog mora vključevati:
Predlog lahko vsebuje kratko predstavitev dejstev, na katerih temelji pravica, ki se uveljavlja, in navedbo dokazov.
V postopkih za plačilni nalog se dokazi ne izvajajo. Lahko pa predlog vsebuje kratko predstavitev dejstev, na katerih temelji pravica, ki se uveljavlja, in navedbo dokazov. Ta določba notarju ne preprečuje presoje utemeljenosti vloge za delno oprostitev stroškov, obročno plačevanje ali odlog plačila.
Notar zavrne predlog, če je mogoče ugotoviti, da:
Če plačilnega naloga ni bilo mogoče vročiti tožencu, mora biti tožnik obveščen o tem in obenem pozvan, naj v 30 dneh sporoči toženčev novi naslov za vročanje na Madžarskem; to ne velja edino za primere, v katerih se vročitev domneva za opravljeno. Če tožnik predloži zahtevane podatke, je treba znova poskusiti opraviti vročitev, in če ponovni poskus ni uspešen, se predlog zavrne iz razloga iz točke (h).
Če tožnik ne predloži zahtevanih podatkov ali če podatki, ki jih predloži, niso popolni, se predlog zavrne iz razloga iz točke (m).
Sklep o zavrnitvi predloga za izdajo plačilnega naloga se vroči tožniku in pošlje tožencu. Tožnik se lahko zoper sklep pritoži, pri čemer pritožbe ni treba poslati tožencu za predložitev pripomb.
Tožnik lahko vloži pritožbo zoper sklep o zavrnitvi predloga za izdajo plačilnega naloga. Pritožbe se praviloma obravnavajo v nepravdnem postopku, ki ga vodi regionalno sodišče (törvényszék), pristojno na območju, kjer je sedež notarja, v skladu s pravili o pritožbah zoper sklepe. Pritožba se lahko vloži v 15 dneh po uradnem obvestilu o sklepu. Če je predlog za izdajo plačilnega naloga zavrnjen, lahko tožnik zahtevek uveljavlja z novim predlogom za izdajo plačilnega naloga, tožbo pri sodišču ali drugimi zakonitimi sredstvi. V takem primeru se pravni učinki vložitve predloga ohranijo, če se novi predlog za izdajo plačilnega naloga ali vloga, s katero se začne postopek, vloži ali pošlje s priporočeno pošto v 30 dneh od datuma, ko sklep o zavrnitvi postane pravnomočen, ali če se zahtevek v istem roku uveljavlja z drugimi zakonitimi sredstvi. Če ta rok ni upoštevan, prošnja za podaljšanje roka ni dopustna. V novem predlogu za izdajo plačilnega naloga je treba navesti sklic sklepa, s katerim je bil zavrnjen prejšnji predlog. Vlogi, s katero se začne postopek, je treba priložiti sklep.
V drugih primerih je pritožba zoper odločitev v postopku za plačilni nalog mogoča, če jo dopušča zakon o postopku za plačilni nalog ali zakonik o civilnem postopku.
Pritožba zoper plačilni nalog ni mogoča, vendar lahko toženec vloži ugovor, kot je opisano v oddelku 1.6.
Ker ima pravnomočni plačilni nalog enak učinek kot sodna odločba, se lahko predlog za njegov preizkus vloži v skladu s pravili iz zakonika o civilnem postopku. Za preizkus je pristojno sodišče, ki bi bilo pristojno kot prvostopenjsko sodišče, če bi postopek zaradi ugovora prešel v redni civilni postopek. Če je vložen predlog za preizkus, sodišče prejme dokumente o zadevi na papirju od notarja ali jih pridobi elektronsko iz sistema MOKK.
Revizija zoper pravnomočni plačilni nalog ni mogoča.
Toženec lahko zoper plačilni nalog pri notarju vloži ugovor v 15 dneh po njegovi vročitvi. Vloge, ki jih toženec vloži zgolj za odlog plačila ali obročno plačilo, se ne štejejo za ugovor zoper plačilni nalog. Take vloge je mogoče vložiti samo v roku, določenem za ugovore. Če toženec v ugovoru trdi, da je bila terjatev, ki se uveljavlja, pred vročitvijo plačilnega naloga že plačana, notar ob vročitvi uradnega obvestila o ugovoru tožnika pozove, naj v 15 dneh sporoči, ali terjatev še obstaja. Če obstaja dokument, ki potrjuje plačilo, ali ima plačilna transakcija edinstveni identifikator, mora toženec v ugovoru navesti številko in datum potrdila ali podrobnosti o transakciji (identifikator transakcije, plačnika itd.) in datum transakcije. Če tožnik prizna ugovor toženca ali ne odgovori, notar konča postopek. Če tožnik izpodbija ugovor toženca, postopek za plačilni nalog preide v redni civilni postopek. Če tožnik na podlagi ugovora toženca zniža terjatev, ki se uveljavlja v postopku za plačilni nalog, sodišče znižano terjatev obravnava v civilnem postopku. Opozoriti je treba, da se plačilni nalog ne šteje za izpodbijanega, če toženec navede, da je bila terjatev, ki se uveljavlja, plačana po prejetju plačilnega naloga. V takem primeru plačilni nalog postane pravnomočen dan po koncu roka za vložitev ugovora. Če toženec ne prevzame plačilnega naloga (ki se vrne kot „neprevzet“) in ga je zato treba šteti za vročenega, lahko toženec ugovor vloži v 15 dneh po vročitvi izvršilnega naslova. Pogoj za to je, da toženec ob vložitvi ugovora sodnemu izvršitelju plača stroške izvršbe, ki jih je tožnik plačal vnaprej, in notarju o tem predloži tudi dokazila.
Na podlagi pravočasno vloženega ugovora del postopka za izdajo plačilnega naloga, na katerega se nanaša ugovor, preide v redni civilni postopek.
Če se plačilni nalog ne izpodbija z ugovorom v roku, ima plačilni nalog enak učinek kot pravnomočna sodna odločba.
Če se plačilni nalog ne izpodbija z ugovorom v roku, ima plačilni nalog enak učinek kot pravnomočna sodna odločba. Notar zato pripravi izvod plačilnega naloga, ki vsebuje klavzulo o pravnomočnosti, in ga vroči tožniku.
Odločba je pravnomočna; če pa toženec ne prevzame plačilnega naloga, ki ga je zato treba šteti za vročenega po zakonu, lahko toženec ugovor vloži v 15 dneh po vročitvi izvršilnega naslova.
V skladu s pravili iz zakonika o civilnem postopku se lahko vloži predlog za preizkus pravnomočnega plačilnega naloga, kot je opisano zgoraj v oddelku 1.5.
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Malteško pravo določa poseben postopek v zvezi z nespornimi zahtevki na podlagi člena 166A poglavja 12 Zakonodaje Malte (zakonik o organizaciji sodišč in civilnem postopku).
Ta postopek se lahko uporablja v sodnih sporih, v katerih dolg ne presega 25 000 EUR.
Postopek se lahko uporabi za tiste zahtevke za plačilo dolgov, ki so resnični, dospeli in iztožljivi ter ne vključujejo izvršitve nekega dejanja, poleg tega terjani znesek, kot je bilo navedeno, ne presega 25 000 EUR. Če dolg ni dospel, lahko upnik ravna v skladu s tem oddelkom, če svojo terjatev omeji na znesek, ki ne presega 25 000 EUR, in se izrecno odreče delu zahtevka, ki ob dospelosti presega ta znesek.
Upnik lahko ravna v skladu s tem oddelkom samo, če je dolžnik na Malti in ni mladoletna oseba ali oseba, ki ji je po zakonu odvzeta poslovna sposobnost, ter se dolg ne nanaša na ležečo zapuščino.
Da, zgornja meja vrednosti zahtevka je 25 000 EUR.
Uporaba tega postopka ni obvezna.
Ne, ta postopek se lahko uporabi samo, če je dolžnik na Malti.
Za ta postopek je pristojno mirovno sodišče na Malti ali otoku Gozo (nižja pristojnost), odvisno od primera.
Upnik začne postopek z vložitvijo sodnega dopisa, katerega vsebino mora potrditi z zaprisego in ki se vroči dolžniku, pri čemer v dopisu jasno navede vzrok za zahtevek, pojasni, zakaj je treba zahtevku ugoditi, in navede dejstva v podporo zahtevku, sicer je zahtevek neveljaven. Sodni dopis je veljaven samo, če vsebuje tudi obvestilo dolžniku, da se bo sodni dopis štel za izvršilni naslov, če ga dolžnik v 30 dneh po vročitvi ne bo izpodbijal.
Ni standardnega obrazca. Na začetek sodnega dopisa pa je treba obvezno vključiti naslednje:
„Ta sodni dopis je poslan na podlagi člena 166A poglavja 12 in če nanj ne boste odgovorili v tridesetih (30) dneh, se bo štel za izvršilni naslov. V vašem interesu je torej, da se nemudoma posvetujete z odvetnikom ali pravnim zastopnikom.“
Da, sodni dopis mora podpisati odvetnik. Če dolžnik z odgovorom na sodni dopis zahtevek izpodbija, zanj zastopanje po odvetniku ali pravnem zastopniku ni obvezno.
Zahtevek mora biti podrobno utemeljen. Sodni dopis mora vsebovati vzrok za zahtevek, pojasnilo, zakaj je treba zahtevku ugoditi, in navedbo dejanske podlage zahtevka, sicer je neveljaven.
Ne, po zakonu se ne zahteva predložitev pisnih dokazil za zadevni zahtevek. Vendar zakon določa, da je treba podati zapriseženo izjavo o dejanski podlagi zahtevka.
Ta postopkovni plačilni nalog se ne izda na podlagi vloge, temveč na podlagi sodnega dopisa. Sodišče zato zahtevka ne more zavrniti, če mu dolžnik ne ugovarja. Če dolžnik zahtevku ugovarja, upnik dolgovanega zneska ne more izterjati s plačilnim nalogom, ampak mora vložiti tožbo. Opozoriti je treba, da (če dolžnik ustrezno ugovarja zahtevku) plačilnega naloga ni mogoče znova uveljavljati zoper dolžnika v zvezi z istim zahtevkom, kot ga je vseboval sodni dopis, ki mu je bil vročen.
Pritožbe v tem postopku ni. Če dolžnik ugovarja zahtevku, mora upnik vložiti tožbo. Če dolžnik plačilnemu nalogu (sodnemu dopisu) v 30 dneh od vročitve ne ugovarja, se nalog šteje za izvršilni naslov. Dolžnik lahko na tej stopnji izvršilnemu nalogu ugovarja v 20 dneh od prve vročitve tega izvršilnega naslova ali drugega sodnega akta. Ta izvršilni naslov se razveljavi, če sodišče ugotovi, da:
(i) dolžnik za navedeni sodni dopis ni vedel, ker mu ni bil ustrezno vročen, ali
(ii) sodni dopis ni vseboval zahtevanih elementov, določenih z zakonodajo (navedeni zgoraj).
Ko dolžnik prejme sodni dopis, lahko zavrne zahtevek upnika.
Če dolžnik vloži ustrezen ugovor zoper zahtevek, upnik ne more nadaljevati postopka. Opozoriti je treba, da (če dolžnik ustrezno ugovarja zahtevku) posebnega postopka, opisanega v tem oddelku, ni mogoče znova uporabiti zoper dolžnika v zvezi z istim zahtevkom, kot ga je vseboval sodni dopis, ki mu je bil vročen.
Če se ugovor ne vloži, lahko upnik nadaljuje postopek za pridobitev izvršilnega naslova.
Sodni dopis, vložen v skladu s tem postopkom (in zoper katerega ni bil vložen ugovor), je treba evidentirati. Prosilec za evidentiranje sodnega dopisa, ki se šteje za izvršilni naslov, mora pri tajniku sodišča vložiti pravno veljavno kopijo sodnega dopisa, vključno z dokazilom o vročitvi, in kopijo vseh morebitnih odgovorov na navedeni dopis.
Tajnik sodišča mora po prejemu dokumentov, navedenih v drugem pododstavku, proučiti predložene dokumente in preveriti, ali je dolžnik v predpisanem roku vložil odgovor, in če ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za evidentiranje sodnega dopisa kot izvršilnega naslova, predložene dokumente evidentira v tako imenovanem registru sodnih dopisov kot izvršilnih naslovov, ki ga vodi za namene člena 166A.
Pritožba ni mogoča, lahko pa se izvršilni naslov, pridobljen v skladu z določbami tega oddelka, razveljavi in razglasi za ničnega in brez učinka, če se to zahteva z vlogo, ki jo pri mirovnih sodiščih (Malta) ali mirovnem sodišču (Gozo), odvisno od primera, dolžnik vloži v 20 dneh po prvi vročitvi izvršilnega naloga ali drugega sodnega akta, izdanega na podlagi navedenega naslova, in če sodišče ugotovi, da:
(a) dolžnik za navedeni sodni dopis ni vedel, ker mu ni bil ustrezno vročen, ali
(b) sodni dopis ni vseboval vseh zahtevanih navedb.
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Razlikovati je mogoče med postopkom za evropski plačilni nalog ter postopki v zvezi z izterjavo dolga in drugih terjatev na Nizozemskem. Za informacije o zadnjih glej „Spori majhne vrednosti“.
Postopek za evropski plačilni nalog (Uredba (ES) št. 1896/2006, ki je začela veljati 12. decembra 2008) omogoča izterjavo nespornih čezmejnih zahtevkov v civilnih in gospodarskih zadevah z enotnim postopkom, ki temelji na standardnih obrazcih (http://www.overheid.nl/).
Čezmejna zadeva je spor, v katerem ima vsaj ena od strank stalno ali običajno prebivališče v državi članici, ki ni država članica, pred katere sodiščem poteka postopek. Postopek za evropski plačilni nalog je bil uveden za izterjavo denarnih zahtevkov za določene denarne zneske, ki so ob predložitvi vloge za evropski plačilni nalog že zapadli v plačilo.
Uredba se uporablja v vseh državah EU, razen na Danskem. Nizozemska je 29. maja 2009 sprejela zakon o izvajanju uredbe o evropskem plačilnem nalogu (Uitvoeringswet (EBB-Vo)), da bi na Nizozemskem uvedla postopek za evropski plačilni nalog.
Nizozemska nima enotnega postopka za izterjavo nespornih nečezmejnih denarnih zahtevkov. Plačilni nalog je bil ukinjen konec leta 1991, ko je bil uveden postopek pred kantonskim sodiščem. Za uveljavljanje pravic stranke zoper dolžnika, ki ne želi poravnati svojih dolgov, je v takih primerih potreben postopek na podlagi sodnega poziva. Glej tudi „Spori majhne vrednosti“ in „Kako postopati?“
Postopek za evropski plačilni nalog je bil vzpostavljen za zahtevke, ki presegajo 2 000 EUR.
Vloga za evropski plačilni nalog se v celotnem postopku uveljavlja pisno z uporabo standardnih obrazcev. Ti obrazci so na voljo v vseh uradnih jezikih na evropskem portalu e-pravosodje pod razdelkom Dinamični obrazci (https://e-justice.europa.eu).
Na Nizozemskem je bilo kot pristojno sodišče za obravnavo vlog v okviru postopka za evropski plačilni nalog določeno okrožno sodišče (Rechtbank) v Haagu. Nizozemska se je odločila, da so za namene tega postopka sprejemljivi le obrazci v nizozemskem jeziku. Sodišče za obravnavo vloge za evropski plačilni nalog zaračuna sodne takse. Več informacij o veljavnih tarifah je na voljo na naslovu: http://www.rechtspraak.nl/.
Vloga za evropski plačilni nalog
Vloga za evropski plačilni nalog se vloži pri okrožnem sodišču v Haagu na obrazcu za vlogo A (https://e-justice.europa.eu).
Če obrazec za vlogo A ni popoln, sodišče uporabi obrazec B in tožeči stranki omogoči, da v določenem roku dopolni ali popravi vlogo.
Če vloga izpolnjuje le nekatere od določenih pogojev, sodišče uporabi obrazec C, s katerim tožeči stranki predlaga spremembe prvotne vloge. Tožeča stranka se mora na ta predlog odzvati v roku, ki ga določi sodišče. Če tožeča stranka sprejme predlog, sodišče izda evropski plačilni nalog za del vloge, ki je sprejet. Tožeča stranka lahko po želji preostali del zahtevka poskuša izterjati na podlagi nacionalne zakonodaje. Če se tožeča stranka ne odzove v roku, ki ga določi sodišče, ali ne želi sprejeti predlaganih sprememb svoje prvotne vloge, sodišče v celoti zavrne prvotno vlogo. Če obrazec za vlogo izpolnjuje vse zahteve, sodišče evropski plačilni nalog običajno izda v 30 dneh (na obrazcu E).
Ugovor zoper evropski plačilni nalog
Sodišče toženo stranko o evropskem plačilnem nalogu obvesti tako, da ji ga pošlje s priporočeno pošto s povratnico ali z uradnim obvestilom sodnega izvršitelja. Tožena stranka je seznanjena s tem, da sta ji na voljo naslednji možnosti:
Če je vložen ugovor, se postopek za evropski plačilni nalog konča. Postopek se nato nadaljuje v skladu s pravili nacionalnega procesnega prava (glej tudi oddelek 1.7). Če tožena stranka v določenem roku ne vloži ugovora, sodišče izvora evropski plačilni nalog razglasi za izvršljiv (z uporabo standardnega obrazca G) in to izjavo pošlje tožeči stranki.
Plačilni nalog, ki je bil razglašen za izvršljivega v državi članici izvora, se prizna v vsaki državi članici in se lahko tam tudi izvrši, ne da bi bila potrebna razglasitev izvršljivosti.
Evropski plačilni nalog se lahko pridobi za denarne zahtevke v civilnih ali gospodarskih zadevah, ki so zapadli v plačilo in so „čezmejni zahtevki“ (glej tudi oddelek 1.1.1). Čezmejni zahtevek obstaja, če imata upnik in dolžnik stalno prebivališče v različnih državah članicah EU.
Področje uporabe evropskega plačilnega naloga je omejeno na civilne in gospodarske zadeve. S področja uporabe evropskega plačilnega naloga so izključene:
Zgornja meja za postopek za evropski plačilni nalog ali notranje postopke za izterjavo dolga ne obstaja.
Postopek za evropski plačilni nalog je prostovoljen.
Če naj bi bila sodna odločba izvršena v državi zunaj EU, je od mednarodnega zasebnega prava zadevne države odvisno, ali je mogoče izvesti postopek za plačilni nalog, in če ga je, ali je mogoče evropski plačilni nalog izvršiti. Pogosto bo potrebna razglasitev izvršljivosti (eksekvatura).
Na Nizozemskem je bilo kot pristojno sodišče za obravnavo vlog v okviru postopka za evropski plačilni nalog določeno okrožno sodišče v Haagu. Nizozemska se je odločila, da so za namene tega postopka sprejemljivi le obrazci v nizozemskem jeziku. Tožeča stranka mora ob vložitvi vloge za evropski plačilni nalog plačati sodne takse. Informacije o veljavnih tarifah so na voljo na naslovu: http://www.rechtspraak.nl/.
Evropski plačilni nalog je treba izdati čim prej, vsekakor pa v 30 dneh od vložitve vloge.
Vloga za evropski plačilni nalog se vloži na standardnem obrazcu A (https://e-justice.europa.eu). Nizozemska se je odločila, da so sprejemljivi le obrazci v nizozemskem jeziku.
Obrazec za vlogo se lahko predloži v papirni obliki ali s kakršnimi koli drugimi komunikacijskimi sredstvi, ki jih dopušča sodišče.
Na podlagi člena 7(2) uredbe o evropskem plačilnem nalogu je treba v vlogi navesti:
(a) imena in naslove strank ter sodišča, ki mu je vloga predložena;
(b) znesek zahtevka;
(c) če se zahtevajo obresti: obrestno mero in obrestno obdobje;
(d) temelj zahtevka, vključno z opisom okoliščin, ki se uveljavljajo kot podlaga za zahtevek;
(e) opis dokazov;
(f) podlago za pristojnost in
(g) čezmejno naravo zadeve.
Tožeča stranka mora v postopku za evropski plačilni nalog izjaviti, da je obrazec A izpolnila po resnici in v dobri veri. Evropski plačilni nalog se izda izključno na podlagi podatkov, ki jih je navedla tožeča stranka in jih sodišče ni preverjalo.
Tožena stranka je o evropskem plačilnem nalogu obveščena s priporočeno pošto s povratnico ali z uradnim obvestilom sodnega izvršitelja. Dejanje vrnitve povratnice sodnemu tajništvu sodišču omogoča določiti, ali je mogoče evropski plačilni nalog razglasiti za začasno izvršljiv. Če se nalog vroči z uradnim obvestilom sodnega izvršitelja, sodišče za to najame sodnega izvršitelja.
Da, uporaba standardnih obrazcev je za postopek za evropski plačilni nalog obvezna. Obrazce je mogoče prenesti z naslova: https://e-justice.europa.eu.
Ne, v postopku za evropski plačilni nalog zastopanje po odvetniku ni obvezno in strankam ni treba priti na sodišče. V postopku za izterjavo dolga na Nizozemskem je obveznost zastopanja po odvetniku odvisna od narave postopka in višine zahtevka. Glej tudi „Spori majhne vrednosti“ in „Predložitev zadeve sodišču“.
V standardni obrazec A postopka za evropski plačilni nalog je treba vključiti razlog za zahtevek, vključno z opisom dokazov, na katerih zahtevek temelji, vendar podrobnejši opis ni potreben.
Podrobnejša utemeljitev zahtevka v okviru postopka za evropski plačilni nalog načeloma ni potrebna. Razpoložljive dokaze je treba opisati na obrazcu A.
Vloga se zavrne, če ne izpolnjuje predpisanih zahtev. Če vloga za evropski plačilni nalog izpolnjuje le del zahtevanih pogojev, bo imela tožeča stranka možnost, da jo dopolni ali popravi ali da sprejme spremembe, ki jih je predlagalo sodišče. Če tožeča stranka ne odgovori v roku, ki ga je določilo sodišče, ali zavrne predlog sodišča, se vloga za evropski plačilni nalog v celoti zavrne. Zoper zavrnitev vloge ni mogoče vložiti pravnega sredstva. Vendar lahko tožeča stranka še vedno uveljavlja svoj zahtevek, tako da vloži drugo vlogo za evropski plačilni nalog ali uporabi drug postopek, ki je na voljo po pravu države članice.
Pritožba ni mogoča. Vendar lahko tožena stranka zahteva ponovno preučitev. Več informacij je na voljo v oddelku 1.8. V primeru postopka na Nizozemskem je pritožba načeloma dopustna.
Tožena stranka lahko vloži ugovor v 30 dneh od vročitve plačilnega naloga ali uradnega obvestila o njem. Ta ugovor mora vložiti na standardnem obrazcu F (https://e-justice.europa.eu), ki se zahteva samo za izpodbijanje zahtevka. Podrobnejša utemeljitev ni potrebna.
Če tožena stranka pravočasno (v 30 dneh) vloži ugovor na standardnem obrazcu F, se postopek za evropski plačilni nalog konča. Postopek se nato nadaljuje v skladu z običajnim postopkom za vsebinsko odločanje, razen če tožeča stranka v dodatku k vlogi za evropski plačilni nalog nasprotuje prenosu v običajni civilni postopek. Tožeča stranka lahko to stori tudi pozneje, vendar vsekakor pred izdajo plačilnega naloga (člen 7(4) uredbe o evropskem plačilnem nalogu).
Če tožena stranka ne vloži ugovora v 30-dnevnem roku, sodišče uporabi standardni obrazec G in evropski plačilni nalog po uradni dolžnosti razglasi za izvršljiv, izvršljivi evropski plačilni nalog pa pošlje tožeči stranki. Evropski plačilni nalog, ki je bil razglašen za izvršljivega, je izvršljiv v kateri koli državi članici, ne da bi bila potrebna razglasitev izvršljivosti. V skladu s členom 9 zakona o izvajanju uredbe o evropskem plačilnem nalogu ima tožena stranka možnost, da vloži zahtevo za ponovno preučitev (glej tudi oddelek 1.8.2).
Izvršitev evropskega plačilnega naloga je urejena z nacionalno zakonodajo države članice izvršbe, če ni z uredbo o evropskem plačilnem nalogu določeno drugače. Kopijo evropskega plačilnega naloga, kakor ga je sodišče izvora razglasilo za izvršljivega, je treba predložiti sodišču ali izvršilnemu organu. Ta dokument mora izpolnjevati pogoje, potrebne za ugotovitev njegove verodostojnosti. Zagotoviti je treba tudi prevod evropskega plačilnega naloga v nizozemščino.
V fazi izvršbe se lahko izvršba zavrne le na predlog tožene stranke. Taka zavrnitev je mogoča, če je evropski plačilni nalog nezdružljiv s prej izdano odločbo ali nalogom, predhodno izdanim v kateri koli državi članici ali tretji državi. Ta prej izdana odločba (ali nalog) mora temeljiti na istem dejanskem stanju in izpolnjevati potrebne pogoje v državi članici izvršbe, nezdružljivosti pa ni bilo mogoče uveljavljati kot ugovor v sodnem postopku v državi članici izvora.
Izvršba se zavrne, če je tožena stranka že plačala znesek, dodeljen v evropskem plačilnem nalogu. Nikakor pa sodišče evropskega plačilnega naloga ne preverja glede vsebine.
Evropski plačilni nalog je pravnomočen, razen če tožena stranka predlaga ponovno preučitev.
Ta možnost je določena v členu 9 zakona o izvajanju uredbe o evropskem plačilnem nalogu. To pomeni, da lahko tožena stranka v določenih okoliščinah tudi po izteku 30-dnevnega roka za vložitev ugovora od sodišča izvora zahteva ponovno preučitev evropskega plačilnega naloga. To zahtevo je treba vložiti v štirih tednih po uradni obvestitvi tožene stranke o plačilnem nalogu, po prenehanju izjemnih okoliščin, zaradi katerih ni bilo mogoče vložiti ugovora, ali po tem, ko je tožena stranka izvedela, da je bil evropski plačilni nalog očitno napačno izdan.
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Avstrijski zakon o pravdnem postopku vključuje zanesljiv in preizkušen postopek za izdajo plačilnega naloga (Mahnverfahren) za zahtevke za plačilo. Večina zahtevkov za plačilo v Avstriji se obdela elektronsko v poenostavljenem in hitrem postopku za izdajo plačilnega naloga.
Postopek za izdajo plačilnega naloga je omejen na zahtevke za plačilo, o katerih ni treba odločati v posebnem „nepravdnem“ postopku (Außerstreitverfahren). Postopek za izdajo plačilnega naloga ni združljiv z načelom, na katerem temelji nepravdni postopek, v katerem mora sodišče po uradni dolžnosti, tj. brez zahteve stranke, pojasniti vsa dejstva, ki so pomembna za njegovo odločitev. Ker posebne procesne zahteve veljajo tudi za zadeve s področja socialnega prava in zahtevke iz čekovnih ali meničnih sporov, teh ni mogoče uveljavljati v postopku za izdajo plačilnega naloga.
Vrednost zahtevkov v postopku za izdajo plačilnega naloga je od 1. julija 2009 omejena na 75 000 evrov. Tožbe, katerih vrednost presega ta znesek, je treba vložiti v „rednem“ civilnem postopku v obliki pripravljalnega spisa.
Postopek za izdajo plačilnega naloga je v Avstriji obvezen za zahtevke do zgoraj navedene vrednosti.
Avstrijskega postopka za izdajo plačilnega naloga ni mogoče uporabiti, če ima toženec stalno ali običajno prebivališče ali sedež v tujini. Take spore je treba reševati v „rednem“ civilnem postopku. Pristojno sodišče bo glede na zahtevek bodisi pozvalo toženca, naj v štirih tednih predloži odgovor na tožbo, bodisi bo določilo datum za obravnavo.
Zahtevki za plačilo zoper tožence s stalnim prebivališčem v drugi državi članici se lahko uveljavljajo tudi na podlagi postopka za izdajo evropskega plačilnega naloga.
Zahtevke za plačilo v vrednosti do 15 000 evrov (od 1. januarja 2013) je treba vložiti pri okrožnem sodišču (Bezirksgericht). Zahtevke v vrednosti nad 15 000 evrov je treba vložiti pri sodišču prve stopnje, razen če spadajo v posebno pristojnost okrožnih sodišč.
Za pristojnost v avstrijskem postopku za izdajo plačilnega naloga veljajo splošna pravila, tj. posebna pravila o pristojnosti ne obstajajo. Za informacije o pristojnosti avstrijskih sodišč glej informativni list „Pristojnost“. Informacije o tem, katero sodišče je pristojno za posamezne civilne zadeve, je mogoče najti na spletišču avstrijskega zveznega ministrstva za pravosodje pod razdelkom „e-Government“ (iskanje sodišč – Gerichtssuche).
Okrožno sodišče za gospodarske zadeve na Dunaju (Bezirksgericht für Handelssachen Wien) je v Avstriji izključno pristojno za izvedbo postopka za izdajo evropskega plačilnega naloga.
Zahtevke za plačilo je treba vložiti na standardiziranem obrazcu. Za postopek za izdajo plačilnega naloga v Avstriji se uporabljajo različni obrazci, odvisno od tega, ali se zahtevek za plačilo uveljavlja v „rednem“ postopku za plačilni nalog, v postopku za izdajo plačilnega naloga pri delovnem sodišču ali v postopku za izdajo evropskega plačilnega naloga. Obrazce je mogoče prenesti s spletišča zveznega ministrstva za pravosodje pod razdelkom „Bürgerservice“ ali izpolniti prek spleta.
Stranke v postopku za izdajo plačilnega naloga, v katerem vrednost spornega predmeta presega 5 000 evrov, morajo imeti pravnega zastopnika. To ne velja za zadeve, ki jih mora ne glede na vrednost spornega predmeta po zakonu obravnavati okrožno sodišče (tj. stvarno pristojno sodišče). V takih primerih je pravno zastopanje „relativna“ zahteva, tj. stranke lahko delujejo v svojem imenu, vendar če želijo imeti zastopnika, mora to biti odvetnik.
V postopku za evropski plačilni nalog pravno zastopanje ni potrebno.
Zahteve glede vsebine predloga za izdajo plačilnega naloga se ne razlikujejo bistveno od zahtev, ki veljajo za tožbe, vložene v okviru „rednega“ postopka. Vendar tožnikom v predlogu za izdajo plačilnega naloga ni treba utemeljiti pravnih razlogov, na katerih temelji zahtevek. Okoliščine, navedene v podporo zahtevku, pa morajo biti opisane dovolj podrobno, da je mogoče zahtevek opredeliti in izpeljati določeno zahtevo (tj. predlog mora biti „prepričljiv“).
V Avstriji je postopek za izdajo plačilnega naloga postopek, v katerem ni treba predložiti dokazov. Zato v podporo predlogu za izdajo plačilnega naloga ni treba predložiti nobenih dokumentov. Vendar se tožnikom, ki plačilni nalog pridobijo ali ga poskušajo pridobiti goljufivo, tako da v svoj predlog vključijo napačne ali nepopolne informacije, naloži denarna kazen na podlagi avstrijskega zakona o pravdnem postopku.
Sodišče le na kratko prouči predlog. Ne preverja pravilnosti vsebine, ampak le pravno utemeljenost zahtevka (tj. ali je „prepričljiv“). Če predlog za izdajo plačilnega naloga izpolnjuje vse zahteve glede oblike in vsebine (tj. vsebuje določeno zahtevo, navaja dejstva, iz katerih je mogoče izpeljati zahtevo, navaja dokaze in podrobnosti o pristojnosti ter omogoča opredelitev zahtevka), sodišče izda plačilni nalog. Zavrnitev predlogov za izdajo plačilnega naloga iz formalnih razlogov v avstrijskem zakonu o pravdnem postopku ni predvidena. Če sodišče meni, da zahteve za izdajo plačilnega naloga niso izpolnjene, predloga ne zavrne, ampak takoj začne „redni“ postopek. Vendar lahko v primeru nekaterih formalnih pomanjkljivosti najprej začne postopek za odpravo pomanjkljivosti, pri čemer pozove tožnika, naj jih odpravi.
Ker v avstrijskem zakonu o pravdnem postopku ni predvidena zavrnitev predlogov za izdajo plačilnega naloga, ampak ti samodejno preidejo v „redni“ postopek, pravica do pritožbe ni potrebna.
Rok za vložitev ugovora zoper plačilni nalog je štiri tedne od datuma vročitve pisnega izvoda plačilnega naloga tožencu. Sodišče tega roka ne more podaljšati ali skrajšati.
Ugovori zoper plačilne naloge, ki jih izda sodišče prve stopnje (v primerih, v katerih je vrednost spornega predmeta od 15 000 do 75 000 evrov), morajo biti v obliki odgovora na tožbo. To pomeni, da mora ugovor vsebovati določeno zahtevo ter opis dejstev in okoliščin v podporo ugovoru, skupaj z dokazi v podporo trditvam toženca. Pravno zastopanje je obvezno za vložitev ugovorov pri sodišču.
Pravno zastopanje ni obvezno za vložitev ugovora v postopku pred okrožnim sodiščem (tj. pri vrednosti spornega predmeta do 15 000 evrov ali do 75 000 evrov, če ima sodišče stvarno pristojnost). Za pisne ugovore v takem postopku zadostuje, da toženec sodišču, ki je izdalo plačilni nalog, pošlje podpisan dopis, v katerem navede, da namerava zoper plačilni nalog vložiti ugovor. Tožencu ni treba utemeljiti ugovora tako kot v postopku pred sodiščem prve stopnje. Toženec lahko ugovor poda tudi ustno na zapisnik pri sodišču, ki je izdalo plačilni nalog, ali pri okrožnem sodišču v okrožju, v katerem ima stalno prebivališče.
Če toženec pravočasno vloži ugovor, plačilni nalog preneha veljati in sodišče samodejno začne „redni“ postopek, v katerem obravnava trditve iz zahtevka in ugovore zoper nje.
Postopek za izdajo plačilnega naloga je v Avstriji enostopenjski postopek. Če toženec ne ugovarja zoper plačilni nalog ali ne ugovarja pravočasno, plačilni nalog samodejno postane izvršljiv brez nadaljnje zahteve tožnika. V zakonu torej ni nobene določbe glede odločbe drugostopenjskega sodišča.
Sodišče po uradni dolžnosti potrdi izvršljivost plačilnega naloga. Tožnik lahko s potrjenim izvodom plačilnega naloga začne izvršilni postopek zoper toženca.
Plačilni nalogi, izdani v okviru avstrijskega postopka za izdajo plačilnega naloga, se lahko izpodbijajo le z vložitvijo ugovora. Toženec nima drugih pravnih sredstev. Tožnik in toženec lahko odločitev o stroških v plačilnem nalogu izpodbijata v 14 dneh od vročitve v pritožbi zoper stroške (Kostenrekurs). Toženec lahko kadar koli uveljavlja hude nepravilnosti pri vročitvi plačilnega naloga, tako da zahteva razveljavitev potrditve izvršljivosti. Toženec, ki zaradi neizogibnih in nepredvidljivih dogodkov ni uspel pravočasno vložiti ugovora, lahko v 14 dneh od odprave ovire, zaradi katere je zamudil rok za vložitev ugovora, zaprosi za vrnitev v prejšnje stanje.
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Sodišče izda plačilni nalog, če tožnik zahteva plačilo denarnega zahtevka ali drugo, nadomestno izpolnitev.
Plačilni nalog se lahko izda ne glede na znesek zahtevka.
Postopek ni obvezen. Sodišče izda plačilni nalog na pisno zahtevo tožnika v zahtevku.
Postopka za plačilni nalog ni mogoče začeti, če plačilnega naloga ni mogoče vročiti tožencu na Poljskem.
Za postopek za plačilni nalog so pristojna okrajna (rejonowy) in okrožna (okręgowy) sodišča.
Standardiziranega obrazca ni.
V postopku za plačilni nalog ni potrebno, da stranko zastopa odvetnik (przymus adwokacki).
V zahtevku je treba natančno navesti terjatev in dejanske okoliščine, ki utemeljujejo zahtevek.
Okoliščine, ki utemeljujejo zahtevek, je treba dokazati tako, da se zahtevku priložijo naslednji dokumenti:
(a) uradni dokument;
(b) račun, ki ga dolžnik sprejme;
(c) zahtevek za plačilo, naslovljen na dolžnika, in pisna izjava dolžnika o priznanju dolga;
(d) zahtevek za plačilo, ki ga je dolžnik sprejel in banka vrnila ter ki ni izplačan zaradi nezadostnih sredstev na bančnem računu.
Sodišče prav tako izda plačilni nalog zoper dolžnika na podlagi pravilno izpolnjene zadolžnice, čeka, nakupnega bona ali obveznice, katerih pristnost in vsebina sta nedvomni.
Sodišče zavrne zahtevek:
Glej točko 1.6.
Pisni ugovor se vloži pri sodišču, ki je izdalo plačilni nalog. Toženec mora v ugovoru navesti, ali ugovarja nalogu v celoti ali delno, in predstaviti pravno pomembna dejstva, ki jih je treba predložiti pred meritorno obravnavo tožbe, sicer se izgubi pravica do njihove predložitve, pa tudi dejanske okoliščine in dokaze. Sodišče ne upošteva prepozno predloženih trditev in dokazov, razen če stranka dokaže, da jih brez lastne krivde ni mogla predložiti v okviru ugovora, ali da dopustitev prepozno predloženih trditev in dokazov ne bo povzročila zamude pri obravnavi zadeve, ali da obstajajo druge izjemne okoliščine.
Če je bil ugovor pravilno vložen, sodnik določi datum obravnave in odredi vročitev ugovora tožniku.
Ko je plačilni nalog izdan, pomeni nalog za zamrznitev bančnega računa (tytuł zabezpieczenia) in se lahko izvrši, ne da bi ga bilo treba razglasiti za izvršljivega.
Plačilni nalog postane po izteku roka za vložitev ugovora izvršljiv brez nadaljnjih formalnosti.
Plačilnega naloga, izdanega v okviru postopka za plačilni nalog, ni mogoče izpodbijati s pritožbo.
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Postopek za izdajo plačilnega naloga se uporablja za:
Za terjatve, ki izhajajo iz pogodb, velja zgornja meja 15 000 EUR.
Za terjatve, ki izhajajo iz trgovinskih poslov, zgornja meja ni določena.
Uporaba tega postopka je neobvezna.
Da, pravna pravila o postopku za izdajo plačilnega naloga se uporabljajo za primere, ko tožena stranka prebiva zunaj Portugalske.
Na Portugalskem se lahko predlog za izdajo plačilnega naloga vloži pri:
1) v elektronski obliki z izpolnitvijo in pošiljanjem obrazca, ki je na voljo v informacijskem sistemu CITIUS, ali s pošiljanjem elektronske datoteke prek tega sistema;
2) na papirju, z dostavo v sodno tajništvo.
Da, obvezni obrazec je določen z ministrsko izvedbeno uredbo št. 21/2020 z dne 28. januarja 2020. Obrazec lahko prenesete s klikom na to povezavo.
Sodna tajništva, ki so pristojna za prejem predloga za izdajo plačilnega naloga v papirni obliki, lahko dajo standardni obrazec na voljo posameznikom na njihovo zahtevo.
Elektronski obrazec je pravnikom in odvetnikom na voljo prek sistema CITIUS.
Zastopanje po odvetniku ni obvezno.
V predlogu za izdajo plačilnega naloga morate navesti dejstva, na katerih temelji vaš zahtevek, v skladu s členom 10(2)(d) postopkovnih pravil, priloženih uredbi-zakonu št. 269/98 z dne 1. septembra 1998.
V zvezi z zahtevkom ni treba predložiti pisnih dokazov.
Predlog za izdajo plačilnega se lahko zavrne iz razlogov, določenih v členu 11(1)(d) postopkovnih pravil, priloženih uredbi-zakonu št. 269/98 z dne 1. septembra 1998.
Pritožba zoper odločitev o zavrnitvi predloga za izdajo plačilnega naloga se lahko vloži pri sodniku ali, če ima sodišče več kot enega sodnika, pri sodniku, pristojnem v skladu s členom 11(2) postopkovnih pravil, priloženih uredbi-zakonu št. 269/98 z dne 1. septembra 1998.
Tožena stranka lahko plačilnemu nalogu ugovarja v 15 dneh v skladu s členom 12(1)(d) postopkovnih pravil, priloženih uredbi-zakonu št. 269/98 z dne 1. septembra 1998.
Če tožena stranka izpodbija plačilni nalog, se zadeva obravnava kot redna zadeva v obliki posebne ali redne ugotovitvene tožbe v skladu s členom 3 postopkovnih pravil, priloženih uredbi-zakonu št. 269/98 z dne 1. septembra 1998, oziroma členom 10(2) in (4) uredbe-zakona št. 62/2013 z dne 10. maja 2013.
Če tožena stranka po tem, ko je bila ustrezno obveščena, ne vloži ugovora, sodni tajnik predlog za izdajo plačilnega naloga opremi z naslednjim besedilom: „Ta listina je izvršljiva“ (Este documento tem força executiva), kot je določeno v členu 14(1) postopkovnih pravil, priloženih uredbi-zakonu št. 269/98 z dne 1. septembra 1998.
Ko je predlog za izdajo plačilnega naloga opremljen z izjavo o izvršljivosti, ga da sodni tajnik na voljo predlagatelju, po možnosti v elektronski obliki (člen 14(5) postopkovnih pravil, priloženih uredbi-zakonu št. 269/98 z dne 1. septembra 1998).
Zoper zavrnitev izdaje izjave o izvršljivosti se lahko vloži pritožba v skladu s členom 14(4) postopkovnih pravil, priloženih uredbi-zakonu št. 269/98 z dne 1. septembra 1998.
Zakonodaja, ki se uporablja
Opozorilo:
Na zgoraj navedene informacije lahko vpliva razvoj sodne prakse, zato te informacije ne zavezujejo kontaktne točke Evropske pravosodne mreže za civilne zadeve, sodišč ter drugih subjektov in organov. Čeprav se informacije redno posodabljajo, so merodajna besedila veljavnih zakonskih predpisov.
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Postopek za plačilni nalog je določen v členih 1014–1025 novega zakonika o civilnem postopku, ki je začel veljati 15. februarja 2013.
Postopek za izdajo plačilnega naloga se uporablja za nesporne, z zneskom določene in zapadle zahtevke, ki ustrezajo obveznostim plačila določenih denarnih zneskov na podlagi civilne pogodbe, vključno s pogodbami, sklenjenimi med strokovnjakom in naročnikom, ugotovljenim v dokumentu ali določenim s statutom, pravilnikom ali drugim dokumentom, ki so jih stranke priznale s podpisom ali drugimi sredstvi, dopustnimi po zakonu. Ta oddelek ne vključuje zahtevkov upnikov v postopku v primeru insolventnosti.
Ne.
Postopek za izdajo plačilnega naloga je prostovoljen, zainteresirana stranka pa lahko vlogo pri sodišču vloži na podlagi splošnih določb.
Postopek za izdajo plačilnega naloga je poseben postopek, ki je veliko preprostejši od postopka, določenega s splošno veljavnim pravom, in ki upniku omogoča pridobitev izvršilnega naslova pod pogoji, ki se razlikujejo od pogojev iz zakonika o civilnem postopku.
Prav tako lahko sodišče, če je dolžnikov ugovor zoper zahtevek za plačilni nalog utemeljen, upnikov zahtevek zavrne s pravnomočno sodbo.
Upnik lahko vloži tožbo na podlagi splošno veljavnega prava, če sodišče zavrne zahtevek za plačilni nalog, če sodišče izda plačilni nalog za del zahtevkov, pri čemer se lahko tožba vloži na podlagi splošno veljavnega prava, da se dolžnik zaveže k plačilu preostalega dolga, ali če je bil plačilni nalog razveljavljen.
Da. Novi zakonik o civilnem postopku ne razlikuje glede na prebivališče tožene stranke, pri čemer se postopek za izdajo plačilnega naloga uporablja ne glede na to, ali tožena stranka prebiva v drugi državi članici ali tretji državi.
Zahtevek za plačilni nalog se lahko vloži pri sodišču, ki je pristojno za vsebinsko presojo zadeve na prvi stopnji. V primeru plačilnega naloga sodnik na lastno pobudo preveri pristojnost sodišča.
Ali je ta postopek urejen s splošnimi pravili o pristojnosti sodišč (v tem primeru bi bila lahko vključena povezava na ta list) ali pa zanj veljajo drugačna načela?
Pristojnost za obravnavanje zahtevkov za plačilni nalog se določi v skladu s splošnimi pravili o pristojnosti sodišč.
Zahtevki, katerih ocenljiva denarna vrednost ne presega 200 000 RON, spadajo v pristojnost okrajnih sodišč. Zahtevki, katerih ocenljiva denarna vrednost znaša vsaj 200 000 RON, spadajo v pristojnost okrožnih sodišč.
Pravilo o pristojnosti v posebnem postopku za plačilne naloge dopolnjujejo splošna pravila o pristojnosti glede na vrednost.
Tipski/standardizirani obrazec ne obstaja, vendar mora upnik – tožeča stranka izpolnjevati minimalna formalna pravila za svoj zahtevek, ki mora vključevati določene podatke, in sicer: upnikovo ime in stalno prebivališče ali, kjer je to ustrezno, njegovo poimenovanje in registrirani sedež; dolžnikovo ime in stalno prebivališče, če je dolžnik fizična oseba, in dolžnikovo poimenovanje in registrirani sedež, če je dolžnik pravna oseba, ter, kjer je to ustrezno, številko potrdila o registraciji iz sodnega registra ali registra pravnih oseb, davčno številko in bančni račun; zapadle zneske; dejansko stanje in pravno podlago za plačilne obveznosti, obdobje, na katero se nanašajo, datum zapadlosti plačila in vse druge elemente, ki so potrebni za določitev zahtevka.
Hkrati se zahtevku priloži pogodba ali kateri koli drug dokument, iz katerega so razvidni zapadli zneski, in dokazilo o vročitvi plačilnega naloga dolžniku. Kar zadeva vročitev naloga, mora upnik dolžniku nalog vročiti po sodnem izvršitelju ali s priporočeno pošto z navedbo vsebine in povratnico, dolžnik pa mora zapadli znesek plačati v 15 dneh od prejema navedenega obvestila. S tem nalogom se prekine zastaralni rok.
Zahtevek in priloženi dokumenti se predložijo v toliko izvodih, kolikor je strank, in dodatnem izvodu za sodišče.
Ne, zastopanje po odvetniku ni potrebno, je pa priporočljivo.
Minimalna vsebina vloženega zahtevka je določena z zakonom. Upnik – tožeča stranka mora navesti: znesek, ki se zahteva; dejansko stanje in pravno podlago plačilne obveznosti ter obdobje, na katero se nanaša; datum zapadlosti za plačilo; vse druge elemente, potrebne za določitev zahtevka.
Če stranke niso določile obrestne mere za zamudo pri plačilu, se uporabi referenčna obrestna mera, ki jo določi nacionalna banka Romunije. Referenčna obrestna mera, ki velja na prvi koledarski dan polletja, se uporablja v celotnem polletju. Zahtevek povzroči obresti, kot sledi:
Upnik lahko zahteva dodatno odškodnino za vse stroške, nastale zaradi izterjave zneskov, ki je posledica dolžnikove opustitve pravočasnega izpolnjevanja obveznosti.
Da, zahtevku se priloži pogodba ali kateri koli drug dokument, ki pomeni dokazilo o zapadlih zneskih (račun, blagajniško potrdilo, ročno napisano potrdilo itd.). Zahtevku je treba priložiti dokazilo o vročitvi naloga dolžniku, saj se zahtevek v nasprotnem primeru zavrne kot nedopusten.
Za rešitev zahtevka sodnik v skladu z določbami o nujnih zadevah pozove stranke, naj zagotovijo razlago in pojasnila, in vztraja pri dolžnikovi izvršitvi zapadlega plačila ali pri strankah doseže dogovor o načinu plačila. Sodni poziv se zadevni stranki vroči deset dni pred datumom obravnave. Upnikov zahtevek in dokumenti, predloženi z njim, se v kopiji priložijo pozivu za dolžnika kot dokazilo o zahtevku. V pozivu mora biti navedeno, da mora dolžnik kakršen koli ugovor vložiti vsaj tri dni pred datumom obravnave, ter pojasnjeno, da lahko sodišče v nasprotnem primeru glede na okoliščine zadeve meni, da dolžnik priznava upnikove zahtevke. Tožeča stranka ne bo obveščena o ugovoru, bo pa z njegovo vsebino seznanjena iz spisa zadeve.
Če upnik izjavi, da je prejel plačilo dolgovanega zneska, sodišče to potrdi v pravnomočni sodbi, s katero zadevo razglasi za končano. Ko upnik in dolžnik dosežeta dogovor o plačilu, sodišče to potrdi in izda odločbo o poravnavi. Odločba o poravnavi je pravnomočna in pomeni izvršilni naslov.
Če sodišče, ki je zahtevek preverilo glede na predložene dokumente in izjave strank, ugotovi, da so upnikovi zahtevki utemeljeni, izda plačilni nalog, v katerem sta navedena znesek in rok za plačilo. Če sodišče, ki je pregledalo dokaze v zadevi, ugotovi, da je utemeljen le del upnikovih zahtevkov, plačilni nalog izda le za zadevni del in prav tako določi rok za plačilo. V takem primeru lahko upnik vloži tožbo na podlagi splošno veljavnega prava, da tako dolžnika zaveže k plačilu preostalega dolga. Rok za plačilo je vsaj deset in največ 30 dni od datuma vročitve naloga. Sodnik ne bo določil drugega roka za plačilo, razen če so se stranke tako dogovorile. Nalog se izroči navzočim strankam ali čim prej vroči vsaki stranki v skladu z zakonom.
Če dolžnik zahtevka ne izpodbija z ugovorom, se plačilni nalog izda najpozneje v 45 dneh od datuma vložitve zahtevka. Ta rok ne vključuje časa, potrebnega za vročitev procesnih dokumentov, in zamude, ki jo povzroči upnik, tudi zaradi spremembe ali dopolnitve zahtevka.
Če dolžnik izpodbija zahtevek, sodišče na podlagi dokumentov v spisu ter razlag in pojasnil strank prouči, ali je zahtevek utemeljen. Če je dolžnikovo izpodbijanje utemeljeno, sodišče s sodbo zavrne upnikov zahtevek. Če trditve, s katerimi dolžnik izpodbija vsebino zadeve, vključujejo izvajanje drugih dokazov, ki niso predloženi dokazi, in bi bili zadevni dokazi zakonsko dopustni v okviru običajnega postopka, sodišče s sodbo zavrne upnikov zahtevek za izdajo plačilnega naloga. Upnik lahko nato vloži tožbo na podlagi splošno veljavnega prava.
Dolžnik lahko vloži tožbo za razglasitev ničnosti plačilnega naloga v desetih dneh od dneva, ko mu je bil navedeni nalog izročen ali vročen. V istem roku lahko tudi upnik vloži tožbo za razglasitev ničnosti sodbe, s katero je bila zavrnjena izdaja naloga in s katero je bilo le delno ugodeno zahtevku za plačilni nalog. Ničnostna tožba lahko temelji le na neizpolnjevanju zahtev za izdajo plačilnega naloga in, kjer je to ustrezno, vzrokih za prenehanje obveznosti po izdaji plačilnega naloga. Ničnostno tožbo obravnava sodišče, ki je izdalo plačilni nalog, v senatu dveh sodnikov. Ničnostna tožba ne zadrži izvršitve. Vendar pa se lahko na zahtevo dolžnika odobri začasna ustavitev izvršitve, toda samo ob pologu varščine, katere višino določi sodišče. Če pristojno sodišče v celoti ali delno ugodi ničnostni tožbi, nalog v celoti ali delno razglasi za ničnega s pravnomočno sodbo.
Če je upnik vložil ničnostno tožbo in ji je pristojno sodišče ugodilo, sodišče izda pravnomočno sodbo, s katero se izda plačilni nalog.
Odločba o zavrnitvi ničnostne tožbe je pravnomočna.
–
–
Plačilni nalog je izvršljiv, tudi če se izpodbija z ničnostno tožbo, in začasno učinkuje kot pravnomočna odločba, dokler ni odločeno o ničnostni tožbi. Ničnostna tožba ne zadrži izvršitve. Vendar se lahko na zahtevo dolžnika začasna ustavitev izvršitve odobri samo ob pologu varščine, katere višino določi sodišče. Plačilni nalog postane pravnomočen, če dolžnik ni vložil ničnostne tožbe ali če je bila ta zavrnjena. Če pristojno sodišče ugodi ničnostni tožbi, ki jo je vložil upnik, izda pravnomočno sodbo, s katero se izda plačilni nalog.
Zainteresirana stranka lahko izpodbija izvršitev plačilnega naloga na podlagi splošno veljavnega prava. V ugovoru se lahko uveljavljajo le nepravilnosti v zvezi z izvršilnim postopkom in vzroki za prenehanje obveznosti, ki nastanejo po pravnomočnosti plačilnega naloga.
Glej odgovor na vprašanje 1.8.1.
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
V Republiki Sloveniji poznamo dva postopka za izdajo plačilnega naloga:
- postopek za izdajo plačilnega naloga, ki je urejen v Zakonu o pravdnem postopku (ZPP) v členih od 431. do 441. in
- postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine (račun, menica in ček s protestom in povratnim računom, kadar je to potrebno za nastanek terjatve, javna listina, izpisek iz poslovnih knjig, overjen s strani odgovorne osebe, po zakonu overjena zasebna, pisni obračun prejemkov iz delovnega razmerja) pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani, kjer sodišče na podlagi upnikovega predloga v avtomatiziranem postopku v 3-4 dneh izda sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, s katerim:
a) dolžniku naloži plačilo denarnega zneska, ki ga zahteva upnik (plačilni nalog ali kondemnatorni del sklepa o izvršbi),
b) dovoli izvršbo na dolžnikovo premoženje, ki ga je v predlogu navedel upnik, in sicer pod pogojem, da dolžnik v roku 8 dni ne vloži ugovora zoper sklep (dovolitev izvršbe) in
c) dolžniku naloži plačilo stroškov postopka (glej 23., 40.c in 41. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ).
Postopek za izdajo plačilnega naloga je poseben, skrajšani postopek za uveljavitev zapadle denarne terjatve, pri čemer je terjatev dokazana z listino, za katero zakon določa, da ima večjo dokazno moč (verodostojna listina). Plačilni nalog se izda tako v domačih kot tudi v čezmejnih zadevah.
Zahtevek, ki je podlaga plačilnemu nalogu, vsebuje lahko le dajatev denarnega zneska (denarni zahtevek). Predmet terjatve so lahko zgolj terjatve, ki so pogodbene ali nepogodbene obveznosti in ki so nominalno določene. Izjema je odpoved poslovnih prostorov in s tem povezan izpraznitveni nalog, za kar se smiselno uporabljajo pravila posebnega postopka za izdajo plačilnega naloga. Navedena izjema je določena v 29. členu Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih, ki določa, da na podlagi odpovedi najemodajalca in zahteve za izpraznitev poslovne stavbe oziroma poslovnega prostora izda sodišče nalog o izpraznitvi poslovne stavbe oziroma poslovnega prostora, če izhaja iz odpovedi ali zahteve in iz najemne pogodbe oziroma dokazil po prejšnjem členu, da ima najemodajalec pravico odpovedati ali zahtevati izpraznitev poslovne stavbe oziroma poslovnega prostora.
Predmet postopkov za izdajo plačilnih nalogov so le pogodbeni zahtevki, ki temeljijo na verodostojni listini.
Zgornja meja vrednosti zahtevka ne obstaja
Sodišče v skladu z določili Zakona o pravdnem postopku izda sklep o izdaji plačilnega naloga (po uradni dolžnosti ) tudi tedaj, kadar tožnik v tožbi tega ni predlagal, a so izpolnjeni pogoji za izdajo plačilnega naloga, torej če tožnik vloži navadno tožbo in ne predlaga izdaje plačilnega naloga. Izdaja plačilnega naloga je torej za sodnišče(plačilni nalog izda strokovni sodelavec) obligatorna, neodvisna od zahtevka tožnika, če so za izdajo izpolnjeni zakonski pogoji.
Upnik lahko izbira ali bo vložil mandatno tožbo in predlagal izdajo plačilnega naloga na podlagi 431. člena ZPP ali pa bo vložil elektronski predlog za izvršbo na podlagi 41. člena ZIZ na podlagi katerega centralno sodišče v avtomatiriranem postopku izda plačilni nalog.
Da.
Pristojnost za odločanje o predlogu za izdajo plačilnega naloga se v Republiki Sloveniji določa enako kot pri drugih tožbah. Stvarno pristojna za izdajo plačilnega naloga so tako okrožna kot tudi okrajna sodišča. Stvarna pristojnost se določa glede na vrednost spora (ali glede na naravo zadeve, npr. v gospodarskih zadevah). Okrajna sodišča so pristojna za sojenje v sporih o premoženjskopravnih zahtevkih, če vrednost spornega predmeta ne presega 20.000 eurov. Okrožna sodišča pa so pristojna za sojenje v sporih o premoženjskopravnih zahtevkih, če vrednost spornega predmeta presega 20.000 eurov. V gospodarskih zadevah je na prvi stopnji pristojno odločati in soditi v zadevah le okrožno sodišče. Za gospodarske spore gre v primerih, v katerih je ena od pravdnih strank pravna oseba (gospodarska družba, zavod, zadruga). Za gospodarske spore pa se med drugimi štejejo tudi tisti, ko je ena od strank v postopku država ali druga samoupravna lokalna skupnost kot je npr. občina.
Krajevna pristojnost določa, katero izmed več stvarno pristojnih sodišč je pristojno odločati o konkretni zadevi. Splošno pravilo o krajevni pristojnosti določa da se v primeru, ko se tožba vloži proti fizični ali pravno osebi, le to vložiti pri tistem sodišču, na območju katerega ima toženec stalno prebivališče oziroma na območju katerega ima pravna oseba svoj sedež. Če gre za postopek zoper tujo fizično ali pravno osebo, je splošno krajevno pristojno tisto sodišče, na območju katerega je v Republiki Sloveniji njegovo prebivališče oziroma kjer ima taka pravna oseba svojo podružnico. Slovenski pravni red pozna tudi pravila o posebnih krajevnih pristojnostih, ki se določa glede na subjekt in predmet spora.
Za postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine, v katerem se prav tako izdajajo plačilni nalogi, je izključno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.
Za več glej odgovore pri "Predložitev zadeve sodišču".
Pogoja za izdajo plačilnega naloga po 431.členu ZPP sta: tožbeni zahtevek se mora glasiti na zapadlo denarno terjatev in obstoj verodostojne listine, iz katere ta terjatev izhaja. Prav tako mora tožba oziroma predlog za izdajo plačilnega naloga vsebovati vse sestavine, ki jih mora vsebovati vsaka tožba: navedbo sodišča, ime in stalno oziroma začasno prebivališče strank, imena zakonitih zastopnikov ali pooblaščencev strank, določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev, dejstva na katera tožnik opira svoj zahtevek, dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo, vrednost spornega predmeta in podpis. Poleg tega mora biti verodostojna listina v izvirniku ali overjenem prepisu priložena tožbi.
Pogoj za izdajo plačilnega naloga, ki je vsebovan v sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine (41. člen ZIZ) je, da se predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine vloži v elektronski obliki in je treba je plačati sodno takso ter da morajo biti v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine morajo biti navedeni:
- upnik in dolžnik z identifikacijskimi podatki (npr. davčna številka, EMŠO ali datum rojstva,
- verodostojna listina;
- dolžnikova obveznost,
- sredstvo in predmet izvršbe,
- drugi podatki, ki so glede na predmet izvršbe potrebni, da se izvršba lahko opravi, in
- zahteva, naj sodišče naloži dolžniku, da v osmih dneh, v meničnih in čekovnih sporih pa v treh dneh po vročitvi sklepa, plača terjatev skupaj z odmerjenimi stroški.
V Republiki Sloveniji po določbah 431. člena ZPP ni potrebno vložiti predloga za izdajo plačilnega naloga na standardiziranem obrazcu oziroma le -ta sploh ne obstaja. Mora pa predlog obvezno vsebovati zakonsko določene elemente navedene zgoraj pod točko 1.3. (obvezne sestavine tožbe).
V postopku izdaje sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine (41. člen ZIZ), ki vsebuje plačilni nalog, je treba predlog vložiti na standardnem obrazcu (drugi odstavek 29. Člena ZIZ, Pravilnika o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka) bodisi elektronsko (https://evlozisce.sodisce.si/esodstvo/index.html) ali v pisni obliki.
V postopku izdaje plačilnega naloga ni potrebno, da stranke zastopa odvetnik (niti v postopku po 431. členu ZPP niti po 41. členu ZIZ).
V mandatni tožbi po 431.členu ZPP morata biti navedeni podlaga in višina dolga ter dokazi s katerimi se lahko ugotovi resničnost navedb. Določena morata biti znesek in valuta ter tudi zapadlost denarne terjatve. Tudi obresti, če se zahtevajo, morajo biti točno določene (obrestna mera in obdobje za katerega se zahtevajo). Zapadlost terjatve mora izhajati iz verodostojne listine.
Zahtevka pri izvršbi na podlagi verodostojne listine ni treba podrobneje utemeljiti, zadošča navedba verodostojne listine (41. člen ZIZ).
Da, k tožbi oziroma k predlogu za izdajo plačilnega naloga mora biti priložena verodostojna listina v izvirniku ali v overjenem prepisu. Za izdajo plačilnega naloga v gospodarskem sporu ni potrebno priložiti verodostojne listine v izvirniku ali v overjenem prepisu. Zadošča, če prepis take listine overi pooblaščeni organ pravne osebe.
Verodostojna listina je listina, ki nima kvalitete izvršilnega naslova, vendar izraža visoko stopnjo verjetnosti, da terjatev obstaja. Listina je verodostojna, če tako določa Zakon o pravdnem postopku ali drug zakon. Verodostojne listine po Zakonu o pravdnem postopku so: javne listine, zasebne listine, na katerih je podpis zavezanca overil organ, ki je pristojen za overitve, menice in čeki s protestom in povratnimi računi, če so ti potrebni za nastanek zahtevka, izpiski iz overjenih poslovnih knjig, fakture in listine, ki imajo po posebnih predpisih naravo javne listine. Verodostojna listina je lahko tudi tuja listina, če izpolnjuje pogoje za uporabo v Republiki Sloveniji
Izjema: brez predložitve verodostojne listine izda sodišče plačilni nalog zoper toženo stranko, kadar se tožbeni zahtevek nanaša na zapadlo denarno terjatev, ki ne presega 2.000 eurov ter sta v tožbi navedeni podlaga in višina dolga ter dokazi, s katerimi se lahko ugotovi resničnost tožbenih navedb, pri čemer ta izjema ne velja za gospodarske spore (494. člen ZPP).
V postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine, kjer se prav tako izda plačilni nalog, ni mogoče verodostojne listine predložiti (informacijski sistem tega ne omogoča), temveč jo je treba zgolj določno označiti (41. člen ZIZ).
Sodišče zavrne zahtevek za izdajo plačilnega naloga, če nista izpolnjeni predpostavki za njegovo izdajo, in sicer denarna zapadla terjatev in obstoj verodostojne listine, iz katere ta terjatev izhaja.
Kadar sodišče ne ugodi predlogu za izdajo plačilnega naloga, nadaljuje postopek s tožbo.
Okrajno sodišče v Ljubljani zavrne predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, če terjatev ni zapadla ali če je toženec v stečaju.
Zoper sklep, s katerim sodišče ni ugodilo predlogu za izdajo plačilnega naloga, ni pritožbe, tožnik te odločitve ne more izpodbijati niti s pritožbo zoper sodbo.
Pravno sredstvo tožene stranke zoper izdan plačilni nalog pa je ugovor. Rok za ugovor je 8 dni od vročitve plačilnega naloga toženi stranki (v meničnih in čekovnih sporih 3 dni). Ugovor mora biti obrazložen, sicer se šteje, da je neutemeljen. Zoper sklep, s katerim sodišče odloči o ugovoru, je dovoljeno vložiti pritožbo.
Kadar tožena stranka izpodbija plačilni nalog samo glede odločbe o stroških, se sme ta odločba izpodbijati samo s pritožbo zoper sklep.
Zoper sklep, s katerim je Okrajno sodišče v Ljubljani zavrnilo predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, lahko tožnik vloži pritožbo v roku 8 dni, o kateri odloča Višje sodišče v Ljubljani.
Tožena stranka se o zahtevku tožeče stranke lahko izjavi v ugovoru. Ugovor mora biti obrazložen. Tožena stranka mora v njem navesti dejstva s katerim ga utemeljuje in predlagati dokaze, sicer se šteje, da je ugovor neutemeljen (2. odstavek 435. člena ZPP). Tožena stranka mora torej v ugovoru zatrjevati pravno pomembna dejstva, dejstva na podlagi katerih bi bil lahko tožbeni zahtevek zavrnjen (če bi se izkazal za resnična). Trditve o takšnih dejstvih morajo biti konkretne in določne.
Zoper sklep, s katerim je Okrajno sodišče v Ljubljani ugodilo predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine in izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine je dovoljen ugovor v roku 8 dni. Ugovor mora biti obrazložen. Za obrazloženega se šteje ugovor takrat, če dolžnik navede dejstva, na podlagi katerih bi bilo treba upnikov tožbeni zahtevek zavrniti (npr. da je poravnal upnikovo terjatev) in predlagati dokaze, s katerimi se ugotavljajo dejstva, ki jih navaja v ugovoru (61. člen ZIZ). O ugovor odloča Okrajno sodišče v Ljubljani.
Kadar sodišče ugovora tožene stranke ne zavrže kot prepoznega, nepopolnega in nedovoljenega ali zavrne, nadaljuje postopek kot po tožbi.
Če toženec vloži obrazložen ugovor, sodišče s sklepom razveljavi plačilni nalog in začne po pravnomočnosti tega sklepa z obravnavanjem glavne stvari.
Na prvem naroku za glavno obravnavo lahko navajajo stranke nova dejstva in predložijo nove dokaze, tožena stranka pa lahko uveljavlja tudi nove ugovore glede izpodbijanega dela plačilnega naloga.
Če Okrajno sodišče v Ljubljani ugodi ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine sodišče razveljavi sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovolilo izvršbo in določilo izvršitelja, in opravljena izvršilna dejanja (sodišče torej ne razveljavi plačilnega naloga, temveč se o tem, ali se plačilni nalog razveljavi ali pa ostane v veljavi, odloča v poznejši pravdi). Sodišče nato nadaljuje postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, če za to ni pristojno, pa se izreče za nepristojno in zadevo odstopi pristojnemu sodišču. Pri tem upošteva sporazum o krajevni pristojnosti, če ga je upnik uveljavljal in določno označil v predlogu za izvršbo oziroma če ga je dolžnik uveljavljal v ugovoru zoper sklep o izvršbi in mu ga priložil. Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je bil podlaga za izdajo razveljavljenega sklepa o izvršbi, se obravnava kot tožba v pravdnem postopku (62. člen ZIZ).
Če nasprotna stranka ne vloži ugovora oziroma pritožbe, postane sklep oziroma plačilni nalog pravnomočen in izvršljiv.
Če dolžnik zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ne vloži ugovor av roku 8 dni, postane sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v celoti pravnomočen in izvršljiv (to velja tudi za plačilni nalog) ter se bo zaradi izterjave upnikove terjatve začela izvršba na dolžnikove predmete izvršbe, ki jih je v predlogu za izvršbo navedel upnik.
Tožeča stranka mora sodišče za izdajo potrdila o izvršljivosti izrecno zaprositi. Sodna odločba je izvršljiva, če postane pravnomočna in če je potekel rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti (prvi odstavek 19.člena Zakona o izvršbi in zavarovanju).
Okrajno sodišče v Ljubljani po uradni dolžnosti izda potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine ter ga pošlje upniku ter (skupaj s sklepom o izvršbi) vsem, ki so pristojni za prisilno izvršitev sklepa o izvršbi (izvršitelju, banki, delodajalcu ipd.).
Plačilni nalog, zoper katerega ni bil vložen ugovor oziroma je bil le ta zavržen oziroma zavrnjen, postane pravnomočen in ga ni več možno izpodbijati s pritožbo.
Pravnomočen plačilni nalog pa je možno izpodbijati z izrednimi pravnimi sredstvi.
Pravnomočen sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ki vsebuje plačilni nalog, je možno izpodbijati z izrednimi pravnimi sredstvi (obnovo postopka in zahtevo za varstvo zakonitosti, 10. člen ZIZ).
http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?sop=1998-01-2303
http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1212
http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/zakonodaja/preciscenaBesedilaZakonov
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Plačilni nalog spada pod tako imenovane skrajšane sodne postopke. Postopek je urejen v členu 265 in naslednjih zakona št. 160/2015, zakonik o civilnem postopku (zákon č. 160/2015 Z.z. Civilný sporový poriadok) (v nadaljnjem besedilu: ZCP).
Plačilni nalog se lahko izda le, če tožeča stranka uveljavlja pravico do plačila denarnega zneska na podlagi dejstev, ki jih zatrjuje in o katerih sodišče ne dvomi, zlasti če so ta dejstva dokumentirana z listinskimi dokazi. Odločba o zahtevku se lahko izda v obliki plačilnega naloga, ne da bi bila potrebna izjava tožene stranke in ne da bi bila razpisana obravnava. V odločbi je toženi stranki naloženo, naj plača denarni znesek ali njegov del in stroške postopka v 15 dneh od vročitve ali naj v istem roku vloži ugovor. Za namene postopka za izdajo plačilnega naloga se izjava o stroških postopka šteje za odločbo.
Ne.
Uporaba postopka je prostovoljna, njegov namen pa je uspešna in stroškovno učinkovita obravnava zadeve. Izdaja plačilnega naloga ni odvisna od izrecne zahteve tožeče stranke; sodišče lahko plačilni nalog izda tudi, če je tožeča stranka sodišču predlagala, naj odloči s sodno odločbo.
Če se plačilni nalog vroči v tujini, se uporablja evropski plačilni nalog. Vloga za izdajo evropskega plačilnega naloga se vloži na obrazcu A v skladu z Uredbo (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog.
Za postopek na prvi stopnji je pristojno okrožno sodišče. Postopek poteka na sodišču, ki je stvarno in krajevno pristojno.
Uporaba obrazca v tem postopku ni obvezna, če pa tožeča stranka skupaj z vlogo za začetek postopka vloži vlogo za plačilni nalog na obrazcu, objavljenem na spletišču ministrstva za pravosodje Slovaške republike (Ministerstvo spravodlivosti Slovenskej republiky) https://www.justice.gov.sk, sodišče izda plačilni nalog v desetih delovnih dneh od dneva, ko so izpolnjeni zakonski pogoji za izdajo plačilnega naloga in je bila plačana sodna taksa.
Zastopanje po odvetniku v tem postopku ni potrebno.
To je skrajšani postopek, temelječ le na dejstvih, ki jih zatrjuje tožeča stranka. Zato je nujno, da so dejstva, na katerih temelji pravica, ki jo zatrjuje tožeča stranka, zadostno dokumentirana in da je zahtevana izpolnitev dopustna na podlagi objektivnega prava.
Zahtevek mora biti dokumentiran, na primer s pogodbo. Vsekakor morajo biti dokazi, s katerimi se utemeljuje zahtevek, priloženi zahtevku.
Če sodišče ne izda plačilnega naloga, se uporabi postopek, opisan v členu 168(1) ZCP, tj. postopek, kot se uporablja v vseh drugih sporih.
Če je vložen zahtevek za plačilo denarnega zneska na podlagi potrošniške pogodbe in je tožena stranka potrošnik, sodišče ne izda plačilnega naloga, če pogodba ali drugi pogodbeni dokumenti vsebujejo nesprejemljive pogoje (člen 299(2) ZCP).
Pravno sredstvo v postopku za izpodbijanje izdaje plačilnega naloga je ugovor. Pritožba se lahko vloži le zoper odločbo o stroških postopka. Sodišče odloči v skrajšanem postopku, tj. brez obravnave.
Ugovor kot pravno sredstvo je treba vložiti v 15 dneh od vročitve plačilnega naloga pri sodišču, ki ga je izdalo. Ugovor mora biti obrazložen. Za vložitev ugovora kot pravnega sredstva se plača sodna taksa.
Takoj ko tožena stranka pravočasno vloži obrazložen ugovor, se plačilni nalog razveljavi in sodišče odredi obravnavo.
Če ugovor ni vložen v roku za vložitev ugovora, plačilni nalog postane pravnomočen.
Plačilni nalog je treba potrditi kot pravno veljaven – opremljen mora biti z žigom, s katerim sta potrjeni njegova veljavnost in izvršljivost in ki ga zagotovi sodišče, ki je izdalo plačilni nalog. Nato je treba vložiti predlog za izvršbo.
Če ugovor ni vložen v zakonskem roku za vložitev pravnega sredstva zoper plačilni nalog, ima nalog enak učinek kot izvršljiva sodna odločba. Izredna pritožba se lahko vloži za izpodbijanje izvršljive odločbe v smislu OSP, vendar samo, če so izpolnjene vse zakonske zahteve. Možnost vložitve izredne pritožbe je odvisna od okoliščin in dejstev posamezne zadeve.
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Na Finskem obstaja poseben postopek za izdajo plačilnega naloga, ki je posebej namenjen izterjavi nespornih terjatev. V teh primerih se lahko tožencu plačilo dolga tožniku naloži s tako imenovano zamudno sodbo.
Tožbe se lahko vložijo tudi z elektronsko vlogo za začetek postopka, ki se predloži na elektronskem obrazcu na spletni strani finske pravosodne uprave (https://oikeus.fi/en/). Za več informacij glej „Avtomatizirana obdelava – Finska“.
Postopek se lahko uporabi za vse vrste denarnih zahtevkov, o katerih se lahko stranki medsebojno pogodbeno dogovorita.
Ne. Zgornja ali spodnja meja vrednosti zahtevka ne obstaja.
Uporaba postopka je prostovoljna.
Načeloma ni pravila, v skladu s katerim bi moral toženec živeti na Finskem. Vendar mora biti finsko sodišče pristojno za obravnavo zadeve, da lahko uporabi ta postopek. Na primer, na podlagi uredbe Bruselj I se pristojno sodišče določi v skladu z glavnim pravilom, tako da mora zadevo, ki vključuje predlog za plačilo, obravnavati sodišče v kraju stalnega prebivališča toženca.
V teh zadevah je pristojno splošno sodišče prve stopnje. Na Finskem so to okrožna sodišča (käräjäoikeus). Splošno pravilo je, da je pristojno okrožno sodišče v kraju, kjer ima toženec stalno prebivališče. Za postopek za izdajo plačilnega naloga se uporabljajo splošne določbe o sodni pristojnosti (glej „Pristojnost – Finska“).
Vloge za začetek postopka morajo biti pripravljene pisno in vključevati naslednje podatke: zahtevek, razloge (na kratko), kakršen koli zahtevek za povračilo stroškov vložitve tožbe ter kontaktne podatke tožnika in toženca. Vloge za začetek postopka morajo biti podpisane.
Na nacionalni ravni ni obrazcev. Nekatera okrožna sodišča so pripravila obrazce, vendar njihova uporaba ni obvezna.
Nesporni zahtevki se lahko vložijo tudi z elektronsko vlogo za začetek postopka, ki se predloži na elektronskem obrazcu na spletni strani finske pravosodne uprave (https://oikeus.fi/en/).
Odvetnik ni obvezen niti za tožnika niti za toženca, vendar ga je vedno dovoljeno imeti.
Zahtevek je treba utemeljiti tako, da ga je mogoče razlikovati od drugih zahtevkov.
Dokazi niso potrebni v zadevah, ki se nanašajo na izterjavo nespornega dolga. Tožnik mora zadostne dokaze predložiti le, če toženec ugovarja zahtevku.
V praksi je ovira za zamudno sodbo dejstvo, da toženec utemeljeno ugovarja zahtevku, predstavljenemu v vlogi za začetek postopka, zaradi česar zahtevek ni več nesporen. Drugi morebitni primeri vključujejo zavrženje vloge za začetek postopka; to se zgodi zlasti, če zadevno okrožno sodišče ni pristojno ali tožnik kljub pozivu ne odpravi pomanjkljivosti v svoji vlogi za začetek postopka. Načeloma je lahko tožba tudi takoj zavrnjena s sodbo, če je zahtevek očitno neutemeljen, tj. če nima nobene pravne podlage. Sodišče sicer ne preizkusi veljavnosti zahtevka.
Tožnik se ne more pritožiti zoper ugotovitev, da zahtevka ni mogoče obravnavati kot nespornega, če se toženec odloči ugovarjati zahtevku. V takem primeru bo okrožno sodišče zadevo obravnavalo v rednem civilnem postopku. Vendar se lahko tožnik pritoži zoper zavrženje ali zavrnitev njegovega zahtevka.
To vprašanje je bilo oblikovano za sistem, v katerem se najprej izda „zamudna sodba/plačilni nalog“ in šele nato se tožencu omogoči ugovor. Na Finskem se zahtevek najprej pošlje tožencu, in če mu ta ne ugovarja, se izda zamudna sodba.
Okrožno sodišče bo toženca pozvalo, naj v določenem roku pisno odgovori na tožbo. Okrožno sodišče določi rok, ki je običajno od dva do tri tedne. Toženec mora v odgovoru navesti, ali ugovarja zahtevku in, če mu ugovarja, iz kakšnih razlogov. V odgovoru lahko navede tudi, katere dokaze namerava predložiti, če sploh, in zahteva povračilo stroškov. Navesti mora tudi svoje kontaktne podatke in podpisati odgovor.
Če toženec ugovor vloži v roku, zahtevek ni več nesporen in zamudne sodbe ni mogoče izdati. V takem primeru se zadeva samodejno nadaljuje v rednem civilnem postopku.
Če toženec ne vloži ugovora zoper zahtevek v roku, se izda zamudna sodba, s katero je ugodeno zahtevanemu znesku. Sodba je izvršljiva takoj.
Toženec se zoper zamudno sodbo ne more pritožiti pri pritožbenem sodišču (hovioikeus), vendar pa lahko pri okrožnem sodišču vloži zahtevek za tako imenovano „obnovitev postopka“. Zahtevek za obnovitev postopka pomeni, da bo zadeva vrnjena v ponovno obravnavo okrožnemu sodišču, ki je izdalo zamudno sodbo. Zahtevke za obnovitev postopka je treba vložiti v 30 dneh od datuma vročitve zamudne sodbe tožencu. Če zahtevek za obnovitev postopka ni vložen, zamudna sodba postane pravnomočna.
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Da, na Švedskem se predlog za izdajo plačilnega naloga (betalningsföreläggande) lahko vloži pri švedskem izvršilnem organu (Kronofogdemyndigheten). Predlog se naslovi na:
Kronofogdens inläsningscentral, Supro, Luleå, FE 7502, 105 81 Stockholm.
Več informacij je na voljo na spletišču švedskega izvršilnega organa, in sicer v švedščini, angleščini, finščini, severni laponščini, poljščini, arabščini in perzijščini.
Predlog za izdajo plačilnega naloga se mora nanašati na toženčevo obveznost plačila denarnega dolga. Dolg mora pred tem zapasti in v zadevi mora biti dovoljena mediacija.
Ne, zahtevke je treba obravnavati ne glede na njihov znesek.
Ne, vložitev predloga za izdajo plačilnega naloga ni obvezna. Namesto tega se lahko pri okrožnem sodišču (tingsrätt) vloži vloga za začetek postopka.
Pri uporabi postopka za izdajo plačilnega naloga se domneva, da ima toženec stalno prebivališče na Švedskem, vendar se lahko predlog za izdajo plačilnega naloga vloži tudi zoper toženca, ki ima stalno prebivališče zunaj Švedske. Odločba o predlogu za izdajo plačilnega naloga je namreč v skladu z uredbo Bruselj I (Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah) izvršljiva tudi v drugih državah članicah EU.
Predloge je treba vložiti pri švedskem izvršilnem organu (Kronofogdemyndigheten).
Predlog za izdajo plačilnega naloga mora biti v pisni obliki in podpisan. Tožnik mora v njem navesti terjatev in obrazložiti podlago zanjo. Navesti mora znesek terjatve, rok plačila in zahtevane obresti ter vse stroške, katerih povračilo se zahteva. V predlogu je treba navesti tudi, kdo sta stranki.
Ne. Vendar lahko posamezniki, ki to želijo, uporabijo obrazec predloga v švedščini ali angleščini, ki je skupaj z navodili za izpolnjevanje na voljo na spletišču švedskega izvršilnega organa ( http://www.kronofogden.se/).
Ne, zastopanje po odvetniku ob vložitvi predloga za izdajo plačilnega naloga ni obvezno. Vsakdo se lahko zagovarja sam in pri tem ne potrebuje zastopnika ali svetovalca.
Obrazložitev mora biti dovolj natančna, da toženec ve, na kaj se predlog nanaša, in se lahko odloči, ali mu bo ugovarjal ali ne. Predmet predloga mora biti objektivno predstavljen, tako da se pozneje ve, kaj je zajeto s pravnimi učinki odločbe, ko ta postane izvršljiva.
Zahteve po predložitvi pisnih dokazil ni.
Splošno pravilo je, da se utemeljenost predloga ne prouči pred izdajo naloga. Če obstajajo razlogi za domnevo, da je tožnikov predlog neutemeljen ali neupravičen, je treba predlog obravnavati tako, kot da je toženec vložil ugovor.
Če je predlog pomanjkljiv, se lahko zavrže.
Švedski sistem ne predvideva podrobne proučitve zadeve. Če se zahtevek izpodbija, se predlog ne zavrne, temveč se predloži sodišču v nadaljnjo obravnavo. Glej vprašanje 1.6 v nadaljevanju. Torej ni zavrnilne odločbe, zoper katero bi se bilo mogoče pritožiti.
Če se predlog zavrne v skladu z opisom iz oddelka 1.4, se je mogoče zoper tako zavrnilno odločbo pritožiti.
Rok za vložitev ugovora zoper plačilni nalog je naveden v nalogu. Praviloma je deset dni od izdaje plačilnega naloga. Vsak ugovor zoper plačilni nalog mora biti v pisni obliki.
Če toženec vloži ugovor zoper predlog, je tožnik o tem nemudoma obveščen. Če tožnik vztraja pri svojem zahtevku, lahko zahteva, naj se zadeva predloži okrožnemu sodišču (tingsrätt).
Če toženec predlogu ne ugovarja v predpisanem roku, švedski izvršilni organ čim prej izda odločbo o predlogu.
Odločba švedskega izvršilnega organa je izvršljiva in ko je izdana, jo švedski izvršilni organ samodejno izvrši, razen če je tožnik ob vložitvi predloga za izdajo plačilnega naloga izrecno zaprosil, da se odločba ne izvrši.
Toženec lahko v enem mesecu od izdaje odločbe zaprosi za obnovo postopka. V tem primeru se zadeva predloži okrožnemu sodišču v nadaljnjo obravnavo.
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Za postopke, ki v celoti potekajo v Angliji in Walesu, ne obstaja poseben postopek za plačilni nalog; obstaja pa postopek, v katerem se lahko tožniku izda zamudna sodba. Evropski plačilni nalog je na voljo v čezmejnih sporih znotraj EU.
Postopek za izdajo zamudne sodbe je del običajnega postopka pred civilnimi sodišči v Angliji in Walesu. Ko tožnik vloži tožbo (glej stran Kako postopati – Anglija in Wales), se mora toženec nanjo odzvati v 14 dneh od datuma, ko prejme obvestilo o tožbenem obrazcu. Če toženec ne odgovori na tožbo, lahko tožnik od sodišča zahteva izdajo zamudne sodbe (s katero sodišče tožencu odredi plačilo zneska, ki ga tožnik zahteva, ker toženec ni odgovoril na tožbo). Tožnik mora tako zahtevo vložiti takoj, ko je mogoče, po izteku 14-dnevnega roka. Dokler sodišče ne prejme zahteve za izdajo zamudne sodbe, lahko toženec še vedno vloži odgovor na tožbo. Če sodišče prejme toženčev odgovor pred tožnikovo zahtevo, ima odgovor prednost, čeprav je bil vložen po izteku roka.
Če tožnik v šestih mesecih po izteku roka za vložitev odgovora na tožbo ne zahteva izdaje zamudne sodbe, se postopek prekine (ustavi ali zadrži), tožnik pa lahko sodnika le zaprosi za izdajo odločbe o odpravi prekinitve postopka.
Zamudna sodba se lahko izda v skoraj vseh vrstah zadev/tožb pred civilnimi sodišči v Angliji in Walesu in ni omejena le na denarne ali pogodbene zahtevke. Če izdaja zamudne sodbe ni izrecno izključena s sodnim redom (pravilnikom o civilnem postopku), lahko tožnik zahteva njeno izdajo v kateri koli zadevi v Angliji in Walesu, razen glede zahtevka za dobavo blaga, če dogovor ureja zakon o potrošniških kreditih iz leta 1974 (Consumer Credit Act 1974).
Za izdajo zamudne sodbe mora tožnik predložiti dokaze, da je izpolnil postopkovne zahteve in da jih toženec ni izpolnil.
Izjemoma del 8 pravilnika o civilnem postopku omogoča alternativni postopek v primerih, ko tožnik od sodišča zahteva odločitev glede vprašanja, pri katerem ni verjeten pomemben spor o dejanskem stanju, ali kadar je tak način dovoljen v posebnih postopkih. V takih okoliščinah zamudne sodbe ni mogoče izdati.
Zgornja meja vrednosti zahtevka ne obstaja.
Kot je navedeno zgoraj, je postopek za izdajo zamudne sodbe del običajnega civilnega postopka. Ne gre za ločen postopek, kot je to v številnih drugih državah članicah. Uporaba postopka je prostovoljna, saj se zamudna sodba ne izda samodejno, če se toženec ne odzove na tožbo v ustreznem roku. Rok za odgovor je jasno naveden na tožbenem obrazcu, ki se vroči tožencu. Če tožnik želi izdajo zamudne sodbe, mora vložiti ustrezno zahtevo ali vlogo. Lahko pa se odloči, da postopka ne bo nadaljeval.
Spore med pravnimi ali fizičnimi osebami v različnih državah članicah urejajo različni zakonodajni akti, najpomembnejša med njimi pa je Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, znana kot uredba Bruselj I.
Na voljo je tudi evropski plačilni nalog, ki upnikom omogoča lažje poplačilo nespornih (torej priznanih) denarnih dolgov v čezmejnih primerih znotraj Evropske unije; za uporabo tega postopka se je mogoče odločiti poleg obstoječih postopkov.
Zamudno sodbo lahko izda grofijsko sodišče (County Court) ali višje sodišče (High Court). Tožnik se mora obrniti na sodišče, pri katerem je vložil tožbo. Sodišče nato preveri, ali je toženec poslal potrdilo o vročitvi oziroma odgovor na tožbo in ali se je rok za to že iztekel.
Postopek poteka na podlagi pravil o splošni pristojnosti sodišč v Angliji in Walesu (glej stran Pristojnost). Na kratko pa velja, da se tožba vloži pri grofijskem sodišču, če je zahtevek nižji od 100 000 GBP (v primeru osebnih poškodb je meja 50 000 GBP), razen če se tožniku svetuje drugače. Če je zahtevek nižji od 10 000 GBP, se lahko pri grofijskem sodišču obravnava v postopku za spore majhne vrednosti, kar je preprost in neformalen način reševanja sporov, v katerem zastopanje po odvetniku običajno ni potrebno. Zahtevki, ki presegajo 100 000 GBP, se lahko vložijo pri višjem sodišču ali pri grofijskem sodišču. Od narave in kompleksnosti zadeve je odvisno, katero sodišče je pristojno.
Več informacij o procesnih pravilih glede zamudnih sodb, ki veljajo pri teh sodiščih, je na voljo na spletišču ministrstva za pravosodje.
Poleg zgoraj navedenih zahtev, tj. da je tožnik pravilno vložil tožbo in da se toženec ni odzval v roku, so formalne zahteve za izdajo zamudne sodbe odvisne od vrste zahtevka.
Na splošno velja, da če se zahtevek glasi na določen znesek, mora tožnik le zahtevati izdajo zamudne sodbe. Take zahteve običajno obravnava administrativno osebje sodišča in ne sodnik. V takem primeru sodno osebje preveri, ali je v spisu potrdilo o vročitvi oziroma odgovor na tožbo, ali so zadevni roki že potekli in ali je tožnik sodišču predložil potrebne dokaze.
Če se zahtevek glasi na nedoločen znesek, mora tožnik pri sodišču vložiti vlogo. V takem primeru zadevo obravnava sodnik. Ta odloči, ali je potrebna sodna obravnava in kaj mora tožnik zagotoviti, da lahko sodnik odloči o denarnem znesku, do katerega je tožnik upravičen (tj. katera dokazila mora predložiti).
Pri obeh vrstah zahtevkov je obvezna uporaba standardiziranega obrazca.
Če se zahtevek glasi na določen znesek in je sodišče izdalo tožbo, sodišče pošlje tožniku obrazec N205A – Obvestilo o izdaji (določen znesek) (Notice of Issue (Specified Amount)). V obrazcu je del, ki ga mora tožnik izpolniti in vrniti sodišču, s čimer zahteva izdajo zamudne sodbe, če se toženec v roku ne odzove na tožbo. Obrazcu so priložena navodila v pomoč pri izpolnjevanju.
Preden tožnik izpolni obrazec, mora skrbno premisliti, kako naj mu toženec plača dolgovani znesek. Tožnik najverjetneje želi poplačilo takoj, vendar je verjetneje, da ga bo prejel, če tožencu omogoči plačilo v več obrokih. To je odvisno od razmer, v katerih se je znašel toženec.
Če je tožnik za vložitev tožbe uporabil spletišče za vlaganje denarnih zahtevkov Money Claim Online, lahko zahtevo za izdajo zamudne sodbe vloži prek spleta.
Če se zahtevek glasi na nedoločen znesek, tožnik od sodišča ob izdaji sodbe prejme obrazec N205B – Obvestilo o izdaji (nedoločen znesek) (Notice of Issue (Unspecified Amount)). Tudi ta obrazec vsebuje del, s katerim lahko tožnik od sodišča zahteva izdajo odločbe, da je toženec odgovoren za zahtevek. Sodišče odloči, kolikšen znesek mora plačati toženec. To se imenuje zahteva za izdajo sodne odločbe, pri kateri višino zneska določi sodišče.
Pri nekaterih zadevah je treba vložiti vlogo, na podlagi katere sodnik odloči, ali se zamudna sodba lahko izda. Med njimi so zadeve, pri katerih se tožba vroča tožencu v drugi sodni pristojnosti, ali če je toženec država, krona ali oseba oziroma organ z imuniteto v civilnih postopkih. Vlogo je treba vložiti tudi, kadar se tožba vlaga zoper otroka ali pacienta ali če gre za odškodninski zahtevek zoper zakonca. V takih primerih se uporabi obrazec N244 (Obvestilo o vlogi (Application Notice)).
Številni sodni obrazci, vključno z obrazcem N244, so na voljo na spletišču ministrstva za pravosodje. Vsi obrazci so na voljo pri vseh civilnih sodiščih v Angliji in Walesu.
Tako kot pri vseh drugih vrstah zadev posvetovanje z odvetnikom ali zastopanje po odvetniku ni obvezno. Na splošno velja, da če zahtevek presega 5 000 GBP in zlasti če gre za zapletena vprašanja, se priporoča posvetovanje s pravnim svetovalcem (solicitor). Več informacij o tem, ali se svetuje pravno zastopanje, je na voljo na strani Predložitev zadeve sodišču.
Ker je zahteva ali vloga za izdajo zamudne sodbe del običajnega civilnega sodnega postopka v Angliji in Walesu, mora tožnik tožbo vložiti na običajen način – glej stran Predložitev zadeve sodišču. Na splošno velja, da mora tožbeni obrazec vsebovati podatke o strankah, kratek opis zahtevka ter, če je mogoče, izjavo o zahtevanem znesku in o tem, ali pričakovani znesek spada v eno od naslednjih kategorij:
V zadevah, ki se nanašajo na osebno izgubo ali poškodbo, mora tožnik navesti, ali pričakuje:
Če tožnik zahtevka ne more oceniti, navede:„Pričakovanega zneska ni mogoče navesti.“ Obrazec vsebuje navodila za tožnika in toženca.
Tožnik mora poleg tožbenega obrazca zahtevek tudi obrazložiti, kar vsebuje:
Kadar sme sodno osebje izdati zamudno sodbo, se mora prepričati, da je bila obrazložitev tožbe tožencu vročena, da se toženec na tožbo ni odzval v zadevnem roku in da zahtevka tudi ni izpolnil.
Če so ti pogoji izpolnjeni, sodno osebje izda sodbo v korist tožnika, v kateri določi, koliko mora toženec plačati, kdaj mora plačati in na kateri naslov mora poslati plačilo. Izvod sodbe se pošlje tožniku in tožencu.
Kadar se tožba glasi na nedoločen znesek in mora o njem odločiti sodnik, ta odloči tudi, ali je treba opraviti obravnavo in ali so potrebna nadaljnja dokazila. To se imenuje dajanje navodil (directions). Ko sodnik sprejme odločitev, tožnik in toženec prejmeta sklep o tem. Sodnik lahko odloči, da se tožba obravnava v postopku za spore majhne vrednosti, ali pa odredi pripravljalni narok (disposal hearing).
Na pripravljalnem naroku sodnik bodisi da nadaljnja podrobna navodila, na primer o listinah in dokazilih, ki jih je treba predložiti, da lahko sprejme končno odločitev o višini zneska, bodisi določi znesek, ki ga mora toženec plačati, če zadeva ni zapletena in dolgotrajna obravnava ni potrebna.
Odločitev o tem je odvisna od verjetne višine odškodnine, od tega, ali je verjetno, da bo toženec višini odškodnine ugovarjal, in od tega, ali sodnik meni, da spis vsebuje dovolj dokazov, da lahko na obravnavi sprejme končno odločitev.
Sodnik na pripravljalnem naroku običajno ne sprejme končne odločitve, razen če so bili vsi pisni dokazi, predloženi sodišču, poslani tožencu vsaj tri dni pred pripravljalnim narokom.
Po pripravljalnem naroku sodno osebje pripravi sklep o sodnikovi odločitvi. Izvod sklepa se pošlje tožniku in tožencu.
Poleg zgoraj navedenega velja, da če toženec ne prebiva v Angliji ali Walesu, se mora sodišče na podlagi zadevnih mednarodnih sporazumov prepričati, ali je pristojno za obravnavo in odločanje o zadevi, ali ima kakšno drugo sodišče izključno pristojnost ter ali je bila tožba ustrezno vročena.
Sodišče zavrne zahtevo ali vlogo za izdajo zamudne sodbe, če tožnik ne upošteva poslovnika sodišča. Če na primer obrazložitev tožbe ali njena vročitev nista v skladu s pravilnikom o civilnem postopku, sodišče ne izda zamudne sodbe. Sodišče zavrne vlogo za izdajo zamudne sodbe tudi, če tožnik ne predloži potrebnih dokazov (glej zgoraj). Če so te postopkovne zahteve upoštevane, je odločitev o tem, ali bo sodišče pred izdajo zamudne sodbe preverilo upravičenost zahtevka, odvisna od tega, ali se zahtevek glasi na določen znesek ali ne in ali spada v kategorijo zahtevkov, ki jih je mogoče obravnavati le na podlagi vloge (glej točko 1.3).
Izdaja zamudne sodbe se zavrne le, če tožnik sodišča ne prepriča, da je postopek pravilno izvedel. Tožnik se zoper to odločbo ne more pritožiti. Če sodišče zavrne izdajo zamudne sodbe, lahko tožnik običajno začne znova in tožencu vroči nov tožbeni obrazec, v skladu s postopki in zahtevami pravilnika o civilnem postopku.
Odločbo o zamudni sodbi, ki je bila izdana neupravičeno, je mogoče spremeniti ali razveljaviti na zahtevo toženca. Vložiti je mogoče vlogo za spremembo zamudne sodbe (npr. znižanje zneska, ker je bil del dolga že plačan pred izdajo sodbe) ali za njeno razveljavitev.
Če tožnik meni, da toženec pred izdajo zamudne sodbe ni prejel obrazložitve tožbe, mora sodišče zaprositi, naj razveljavi zamudno sodbo, ki je bila izdana v njegovo korist.
Postopek z zamudno sodbo je mogoč le, če toženec v roku zahtevku ne ugovarja ali ga ne prizna (glej zgoraj). Če toženec zahtevku ugovarja, se postopek nadaljuje kot običajna pravda.
Če želi toženec doseči razveljavitev ali spremembo zamudne sodbe, mora takoj ukrepati in pri sodišču vložiti vlogo za spremembo ali razveljavitev. Sodišče lahko zamudno sodbo spremeni ali razveljavi, če meni, da za to obstajajo dobri razlogi, ali če meni, da je verjetno, da bo toženec v pravdi uspešen.
Če toženec v roku vloži odgovor na tožbo, se postopek nadaljuje kot običajno, kot je opisano na strani Predložitev zadeve sodišču.
Ker je zamudna sodba del rednega civilnega postopka, se tak prenos ne uporablja v Angliji in Walesu. Vendar pa velja, da če se zamudna sodba na podlagi ugovora razveljavi, bo zadevo morda treba začeti znova ali pa se tožencu da priložnost vložiti odgovor na tožbo. O tem odloči sodnik, glede na okoliščine zadeve.
Postopek z zamudno sodbo je mogoč le, če toženec v roku zahtevku ne ugovarja ali ga ne prizna. Šele takrat lahko tožnik vloži zahtevo ali vlogo za izdajo zamudne sodbe.
Zamudna sodba je odločba, ki jo tožnik lahko izvrši zoper toženca. Postopki za izdajo sodbe so opisani v točki 1.3.4 zgoraj.
Kot je opisano zgoraj, lahko toženec od sodišča zahteva spremembo ali razveljavitev zamudne sodbe (tj. spremembo pogojev ali njeno razveljavitev v celoti). Pri tem ne gre za pritožbo, saj jo obravnava isto sodišče, ki bi obravnavalo izvirno zadevo, če bi toženec tožbi ugovarjal. Sodišče lahko zamudno sodbo spremeni ali razveljavi, če meni, da je prišlo do postopkovne napake ali da ima toženec dobre možnosti, da v pravdi uspe, ali če meni, da za to obstajajo dobri razlogi.
Vsaka stranka se lahko pritoži zoper odločitev o razveljavitvi ali o zavrnitvi razveljavitve zamudne sodbe na podlagi dovoljenja sodišča, ki je odločitev sprejelo, ali pritožbenega sodišča.
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Na Severnem Irskem ne obstaja poseben postopek za plačilni nalog. Obstaja pa postopek, v katerem lahko tožnik zahteva izdajo zamudne sodbe, če toženec ne izrazi namere ugovarjati zahtevku (postopek za izdajo zamudne sodbe).
V čezmejnih primerih znotraj EU je mogoče uporabiti tudi evropski plačilni nalog ali evropski postopek v sporih majhne vrednosti.
Postopek za izdajo zamudne sodbe je del običajnega civilnega sodnega postopka na Severnem Irskem.
Pri višjem sodišču (High Court) velja, da če tožnik vloži tožbo, mora toženec to potrditi v 14 dneh po tistem, ko mu je bila tožba vročena, razen če toženec prebiva zunaj Severne Irske – v takem primeru je rok odvisen od kraja prebivališča toženca, kot je navedeno na prvi strani sodnega poziva (writ of summonses).
Pri grofijskem sodišču v civilnih zadevah in sporih majhne vrednosti navedeni rok znaša 21 dni. Če toženec ne potrdi, da je prejel pisanje v zvezi s tožbo in da zahtevku ugovarja, lahko tožnik zahteva izdajo zamudne sodbe, tako da v ustrezni sodni pisarni vloži zadevna pisanja.
Na Severnem Irskem se zamudna sodba lahko izda v naslednjih postopkih (v nekaterih primerih je potrebno dovoljenje sodišča):
V drugih primerih je treba za izdajo sodbe pri sodišču vložiti vlogo.
Pri višjem sodišču ni zgornje meje vrednosti spornega predmeta.
Grofijsko sodišče ima splošno civilno pristojnost za obravnavo vseh tožb, pri katerih vrednost zahtevka ali posamezne zahtevane premičnine ne presega 30 000 GBP.
Postopek v sporih majhne vrednosti se vodi pred grofijskim sodiščem; omejitev vrednosti zahtevka je 3 000 GBP.
Postopek za izdajo zamudne sodbe je del običajnega civilnega postopka. Ni ločen postopek. Uporaba postopka je prostovoljna, saj se zamudna sodba ne izda samodejno, če se toženec ne odzove na tožbo v ustreznem roku.
Če tožnik želi izdajo zamudne sodbe, mora vložiti ustrezno zahtevo ali vlogo. Lahko pa se odloči, da postopka ne bo nadaljeval.
Na podlagi sporazumov med državami o priznavanju in izvrševanju sodnih odločb med Združenim kraljestvom in drugimi državami članicami ali na podlagi podobnih sporazumov z drugimi državami je na voljo poseben postopek, če toženec živi v drugi državi članici ali v drugi državi.
Tožnik mora poskrbeti, da se tožbeni obrazec ustrezno vroči tožencu v skladu s pravili, ki se uporabljajo glede vročanja pisanj zunaj Severne Irske.
Če se toženec na tožbo ne odzove, mora tožnik pri sodišču na običajen način vložiti vlogo za odobritev izdaje zamudne sodbe.
Na Severnem Irskem zamudno sodbo izda sodišče, pri katerem je bil postopek začet.
Poleg zgoraj navedenih zahtev (tj. da je tožnik upošteval ustrezen postopek pri vložitvi tožbe in da toženec ni odgovoril v roku) so formalne zahteve za izdajo zamudne sodbe naslednje:
v postopku pred višjim sodiščem mora tožnik za izdajo zamudne sodbe ustrezni pisarni višjega sodišča predložiti naslednje listine:
v primeru odsotnosti toženca:
če toženec zahtevku ne ugovarja:
V postopku pred grofijskim sodiščem lahko tožnik, upravičen do izdaje zamudne sodbe, ker toženec zahtevku ni ugovarjal, izdajo take sodbe zahteva s predložitvijo podobnih listin, kot so navedene zgoraj, sodni pisarni.
V sporih majhne vrednosti je na voljo obrazec posebne vloge za izdajo zamudne odločbe (Application for a default decree), ki ga mora tožnik izpolniti in predložiti ustrezni sodni pisarni.
Obrazci, potrebni za začetek postopka in v drugih fazah postopka, so na voljo v poslovnikih sodišč:
Na voljo sta na spletišču sodne službe Severne Irske.
Ne, se pa načeloma priporoča posvetovanje s pravnim svetovalcem (solicitor). Sodno osebje ni usposobljeno za pravno svetovanje tožnikom in tožencem.
Ker je vloga za izdajo zamudne sodbe del civilnega sodnega postopka na Severnem Irskem, mora tožnik postopek začeti na običajen način, podrobnosti o zahtevku pa so v takem primeru že navedene v listinah, s katerimi se je postopek začel. V vlogi za izdajo zamudne sodbe je treba navesti razloge za njeno izdajo.
Pisna dokazila za zadevni zahtevek se priložijo vlogi za izdajo zamudne sodbe.
Če tožnik zoper toženca vloži tožbo za neopredeljen znesek, toženec pa ne izrazi namere ugovarjati zahtevku, lahko tožnik zahteva, naj sodišče v postopku izdaje sodbe določi višino zneska. V takem primeru višino zahtevka določi sodnik. Sodnik lahko določi dolgovani znesek ali ugotovi, da na podlagi tožbe ni nič dolgovano.
Obstajajo tudi drugi primeri, v katerih je treba sodnika zaprositi, naj odloči, ali je mogoče izdati zamudno sodbo. Med njimi so zadeve, pri katerih se tožba vroča tožencu v drugi sodni pristojnosti, ali če je toženec država, krona ali oseba oziroma organ z imuniteto v civilnih postopkih.
Tako vlogo je treba vložiti tudi, kadar se tožba vlaga zoper otroka ali pacienta ali če gre za odškodninski zahtevek zoper zakonca.
Toženec lahko vloži vlogo za spremembo zamudne sodbe (npr. znižanje zneska, ker je bil del dolga že plačan pred izdajo sodbe) ali za njeno razveljavitev.
Če tožnik meni, da toženec pred izdajo sodbe ni prejel obrazložitve tožbe, mora sodišče zaprositi, naj razveljavi zamudno sodbo.
Če želi toženec doseči razveljavitev ali spremembo izdane zamudne sodbe, mora takoj ukrepati in pri sodišču vložiti vlogo za spremembo ali razveljavitev.
Sodišče lahko zamudno sodbo spremeni ali razveljavi, če meni, da za to obstajajo dobri razlogi, ali če meni, da je verjetno, da bo toženec v pravdi uspešen.
Če toženec v roku vloži odgovor na tožbo, se postopek nadaljuje kot običajno pri spornih zahtevkih.
Če se zamudna sodba na podlagi izpodbijanja razveljavi, bo zadevo morda treba začeti znova ali pa se tožencu ponudi priložnost, da vloži odgovor na tožbo. O tem odloči sodnik glede na okoliščine zadeve.
Postopek z zamudno sodbo je mogoč le, če toženec v roku zahtevku ne ugovarja ali ga ne prizna. Šele takrat lahko tožnik vloži zahtevo ali vlogo za izdajo zamudne sodbe.
Zamudna sodba je sodna odločba, ki jo tožnik lahko izvrši zoper toženca. Postopki, ki jih je treba upoštevati za izdajo zamudne sodbe, so opisani v točki 1.3 zgoraj.
Kot je opisano zgoraj, lahko toženec od sodišča zahteva spremembo ali razveljavitev zamudne sodbe (tj. spremembo pogojev ali njeno razveljavitev v celoti).
Sodišče lahko zamudno sodbo spremeni ali razveljavi, če meni, da je prišlo do postopkovne napake ali da ima toženec dobre možnosti, da v pravdi uspe, ali če meni, da za to obstajajo dobri razlogi.
Več informacij o postopkih je na voljo na spletišču sodne službe Severne Irske.
Pomoč strankam invalidom
Pri nekaterih sodnih pisarnah so imenovane pooblaščene osebe za pomoč strankam, ki vam morda lahko pomagajo. Če te osebe ne morejo pomagati, se lahko obrnete na skupino za komuniciranje sodne službe Severne Irske, na telefonski številki: +44 300 200 7812.
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Pri vseh tožbah je mogoče ugovarjati zahtevku ali vložiti odgovor na tožbo. Če toženec zahtevku ne ugovarja, pravda ni potrebna in o zahtevku je mogoče odločiti v odsotnosti, kar je v bistvu poenostavljen postopek za nesporne zahtevke.
Tak postopek je na voljo pri grofijskih sodiščih (Sheriff Court) v obliki poenostavljenega (simple procedure), skrajšanega (summary cause procedure) ali rednega postopka (ordinary procedure), pri glavnem civilnem sodišču (Court of Session) pa v obliki rednega postopka (ordinary summons procedure).
V poenostavljenem postopku se obravnavajo denarni zahtevki do 5 000 GBP.
V skrajšanem postopku se obravnavajo nekatere vrste denarnih zahtevkov do 5 000 GBP, kot so osebne poškodbe. Poenostavljeni postopek je nadomestil skrajšani postopek, vendar le, kadar se nanaša na zahtevke za plačilo, dobavo ali vrnitev posesti premičnega premoženja ali kadar se nanaša na zahtevke, na podlagi katerih mora nekdo nekaj določenega storiti.
V rednem postopku (ordinary cause) se obravnavajo zahtevki nad 5 000 GBP.
Glavno civilno sodišče obravnava zahtevke nad 100 000 GBP.
Poenostavljeni postopek: do 5 000 GBP.
Skrajšani postopek: do 5 000 GBP.
Redni postopek pri grofijskem sodišču in glavnem civilnem sodišču: brez omejitve.
Pravila v okviru poenostavljenega, skrajšanega in rednega postopka pred grofijskim sodiščem se razlikujejo ter jih je treba obvezno upoštevati. Poleg tega v okviru rednega postopka pred glavnim civilnim sodiščem veljajo posebna pravila; pri tem sodišču je mogoče vložiti le zahtevke, katerih vrednost presega 100 000 GBP.
Da.
Poenostavljeni postopek: če toženec prebiva v drugi državi pogodbenici, sodnik ne odloči, dokler ni dokazano, da je bilo tožencu omogočeno prejeti tožbeni obrazec pravočasno, da bi lahko nanj odgovoril, ali da so bili sprejeti vsi potrebni ukrepi za to.
Skrajšani postopek: če toženec prebiva v drugi državi pogodbenici, sodnik ne odloči, dokler ni dokazano, da je bilo tožencu omogočeno prejeti poziv pravočasno, da bi lahko pripravil svoj zagovor, ali da so bili sprejeti vsi potrebni ukrepi za to.
Redni postopek: uredba Bruselj I določa pravila glede pristojnosti, ki jih morajo upoštevati sodišča v Združenem kraljestvu, kadar toženec prebiva v drugi državi članici EU.
Vloge v skrajšanem in poenostavljenem postopku se predložijo pri grofijskem sodišču. Vloga se vloži pri sodišču glede na prebivališče toženca, razen če ni določeno drugače.
Redne tožbe se običajno lahko vložijo pri grofijskem sodišču ali pri glavnem civilnem sodišču. Glavno civilno sodišče je pristojno za celotno Škotsko. Glede grofijskih sodišč tudi v tem primeru velja enako – vloga se vloži pri sodišču glede na prebivališče toženca, razen če je določeno drugače.
Postopke urejajo različna pravila, ki so na voljo na spletišču škotske sodne službe.
Poenostavljeni postopek se začne s tožbenim obrazcem 3A in izjavo, s katero se tožencu omogoči pravočasno obvestilo o tožbi; priložiti je treba obrazložitev zahtevka in navesti podrobnosti o blagu itd., če zahtevek izhaja iz dobave blaga.
Skrajšani postopek se začne s pozivom (obrazec 1) in izjavo, s katero se tožencu omogoči pravočasno obvestilo o tožbi; priložiti je treba obrazložitev zahtevka in navesti podrobnosti o blagu itd., če zahtevek izhaja iz dobave blaga.
Redni postopek pred grofijskim sodiščem se začne z začetno vlogo (initial writ) na obrazcu G1. Začetna vloga mora vsebovati posebno izjavo (article of condescendence) glede:
a. temelja pristojnosti in
b. dejanskega stanja, na katerem temelji pristojnost.
Redni postopek pred glavnim civilnim sodiščem se začne s pozivom (summons); opis in oblika poziva sta določena v poslovniku glavnega civilnega sodišča.
Da, v poenostavljenem postopku je treba izpolniti obrazec 3A, v skrajšanem pa obrazec 1. V rednem postopku se postopek začne z začetno vlogo pri grofijskem sodišču in pozivom pri glavnem civilnem sodišču. Ti obrazci so na voljo na spletišču škotske sodne službe med pravili za ustrezne vrste postopkov.
Ne, vlogo lahko vložite v svojem imenu, vendar se v rednem postopku svetuje pomoč pravnega svetovalca (solicitor), saj je postopek dokaj zapleten.
Pravdna stranka (ki je ne zastopa pravni svetovalec) lahko prosi sodišče za dovoljenje, da ji v civilnem sodnem postopku pomaga druga oseba – taka oseba se imenuje laični zastopnik (Lay Representative). Več informacij o laičnih zastopnikih je na voljo na spletišču škotske sodne službe.
Navesti je treba podrobnosti o zahtevku in zadevne datume. Večja in bolj zapletena je zadeva, podrobneje jo je treba opisati.
Ne.
Sodišče iz vsebine vloge ugotovi, da je dolg zapadel. Izdaja odločbe se lahko zavrne, če obrazci niso popolni, če sodnik meni, da ne obstaja temelj pristojnosti, ali če je tožba vložena pri napačnem sodišču.
Ali se vložnik lahko pritoži zoper zavrnitev izdaje sodne odločbe v odsotnosti? Da.
Redni postopek: pritožba se lahko vloži pri glavnem civilnem sodišču ali pri grofijskem pritožbenem sodišču (Sheriff Appeal Court).
Skrajšani postopek: pritožba se vloži pri grofijskem pritožbenem sodišču.
Poenostavljeni postopek: pritožba se vloži pri grofijskem pritožbenem sodišču.
Pri glavnem civilnem sodišču se pritožbeni postopek imenuje „reclaiming“.
Skrajšani postopek: toženec lahko v 21 dneh izpolni obrazec odgovora na tožbo; obrazec vsebuje izjavo, s katero je tožnik o tem vnaprej obveščen.
Poenostavljeni postopek: toženec mora poslati izpolnjen obrazec odgovora 4A sodišču do zadnjega dne roka za predložitev odgovora; navesti mora, da zahtevku ugovarja delno ali v celoti (npr. znesku, ki naj ga toženec plača tožniku). Odgovor je treba sodišču predložiti do roka, navedenega v preglednici, ki je priloga tožbenega obrazca.
Redni postopek pri grofijskem sodišču: toženec lahko v 21 dneh izpolni obvestilo o nameri ugovarjati zahtevku v obrazcu 07; kopijo pošlje tožniku. Rok, do katerega je treba obvestilo o nameri ugovarjati zahtevku poslati grofijskemu sodišču, je naveden v obrazcu 07.
Pri glavnem civilnem sodišču mora toženec, če želi ugovarjati zahtevku, prijaviti svojo udeležbo v postopku (enter appearance), tako da označi ustrezno polje na pozivu v treh dneh po sprejetju zadeve v obravnavo (case calling). Zadeva se sprejme v obravnavo šele po izteku roka za obveščanje. Običajen rok za obveščanje je 21 dni.
Poenostavljeni postopek: sodnik v dveh tednih po odgovoru na tožbo izda pisni sklep, s katerim:
(a) napoti stranke na alternativno reševanje spora;
(b) odredi pripravljalni narok;
(c) odredi obravnavo;
(d) navede, da razmišlja o sprejetju odločitve v zadevi, če meni, da je to mogoče brez obravnave;
(e) uporabi svoja pooblastila za zavrnitev zahtevka ali odloči o zahtevku na podlagi pravila 1.8(11), (12) in (13).
Skrajšani postopek: stranke se udeležijo prvega naroka, na katerem si sodnik prizadeva za sklenitev poravnave.
Redni postopek pred grofijskim ali glavnim civilnim sodiščem: treba je vložiti odgovor na tožbo, nato pa se zadeva obravnava po postopku za sporne zahtevke, pri katerem se dokazuje dejansko stanje v pravdi med strankama, razen če stranki že pred tem ne skleneta poravnave.
V skrajšanem postopku in v rednem postopku pri grofijskem ali glavnem civilnem sodišču lahko tožnik vloži zahtevo za izdajo sodne odločbe (minute or motion for decree).
V poenostavljenem postopku lahko tožnik izpolni vlogo za izdajo sodne odločbe (Application for a Decision).
Tožnik vloži zahtevo ali vlogo za izdajo sodne odločbe, sodnik pa lahko temu ugodi in izda sodno odločbo ali drug ustrezen sklep na podlagi zahteve ali vloge.
Če sodnik zahtevi ali vlogi ugodi (ali izda sodno odločbo), lahko toženec od sodišča zahteva razveljavitev take odločbe.
Na spletišču škotske sodne službe je opis rednega, skrajšanega in poenostavljenega postopka.
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
V Gibraltarju ne obstaja poseben postopek za plačilni nalog. Obstaja pa podoben postopek, na podlagi katerega lahko tožnik zahteva izdajo zamudne sodbe.
Postopek za izdajo zamudne sodbe je del običajnega civilnega sodnega postopka v Gibraltarju. Ko tožnik vloži tožbo, se mora toženec odzvati v 14 dneh od datuma, ko prejme obvestilo o tožbenem obrazcu. Če toženec ne odgovori na tožbo, lahko tožnik od sodišča zahteva izdajo zamudne sodbe (s katero sodišče tožencu odredi plačilo zneska, ki ga tožnik zahteva, ker toženec ni odgovoril na tožbo). Tožnik mora tako zahtevo vložiti takoj, ko je mogoče, po izteku 14-dnevnega roka. Dokler sodišče ne prejme zahteve za izdajo zamudne sodbe, lahko toženec še vedno vloži odgovor na tožbo. Če sodišče prejme toženčev odgovor pred tožnikovo zahtevo, ima odgovor prednost, čeprav je bil vložen po izteku roka.
Če tožnik v šestih mesecih po izteku roka za vložitev odgovora na tožbo ne zahteva izdaje zamudne sodbe, se postopek prekine (ustavi ali zadrži), tožnik pa lahko sodnika le zaprosi za izdajo odločbe o odpravi prekinitve postopka.
Zamudna sodba se lahko izda v skoraj vseh vrstah zadev/tožb pred civilnimi sodišči v Gibraltarju in ni omejena le na denarne ali pogodbene zahtevke. Tožnik lahko zahteva izdajo zamudne sodbe v vseh civilnih tožbah v Gibraltarju, razen če pravila sodišča (pravilnik o civilnem postopku, Civil Procedure Rules) to izrecno izključujejo.
Za izdajo zamudne sodbe mora tožnik predložiti dokaze, da je izpolnil postopkovne zahteve in da jih toženec ni izpolnil.
Izjemoma del 8 pravilnika o civilnem postopku omogoča alternativni postopek v primerih, ko tožnik od sodišča zahteva odločitev glede vprašanja, pri katerem ni verjeten pomemben spor o dejanskem stanju, ali kadar je tak način dovoljen v posebnih postopkih. V takih okoliščinah zamudne sodbe ni mogoče izdati.
Zgornja meja vrednosti zahtevka ne obstaja.
Kot je navedeno zgoraj, je postopek za izdajo zamudne sodbe del običajnega civilnega postopka. Ne gre za ločen postopek, kot je to v številnih drugih državah članicah. Uporaba postopka je prostovoljna, saj se zamudna sodba ne izda samodejno, če se toženec ne odzove na tožbo v ustreznem roku. Rok za odgovor je jasno naveden na tožbenem obrazcu, ki se vroči tožencu. Če tožnik želi izdajo zamudne sodbe, mora vložiti ustrezno zahtevo ali vlogo. Lahko pa se odloči, da postopka ne bo nadaljeval.
Ob upoštevanju sporazumov med državami glede priznavanja in izvrševanja sodnih odločb med državami članicami (npr. Uredba (EU) št. 1215/2012 z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah) ali podobnih sporazumov s tretjimi državami je postopek na voljo, če toženec živi v drugi državi članici ali tretji državi. Tožnik mora poskrbeti, da se tožbeni obrazec ustrezno vroči tožencu v skladu s pravili, ki se uporabljajo za vročanje pisanj zunaj Gibraltarja (npr. Uredba (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah). Če se toženec na tožbo ne odzove, mora tožnik pri sodišču na običajen način vložiti vlogo za izdajo zamudne sodbe.
Pristojno je vrhovno sodišče Gibraltarja (Supreme Court of Gibraltar), v svojih raznih pristojnostih. To vključuje pristojnost v zadevah majhne vrednosti za zadeve do 10 000 GBP.
Poleg zgoraj navedenih zahtev, tj. da tožnik pravilno vloži tožbo in da se toženec ne odzove v roku, so formalne zahteve za izdajo zamudne sodbe odvisne od vrste zahtevka.
Na splošno velja, da če se zahtevek glasi na določen znesek, mora tožnik le zahtevati izdajo zamudne sodbe. Take zahteve običajno obravnava sodni tajnik sodišča in ne sodnik. V takem primeru sodno osebje preveri, ali je v spisu potrdilo o vročitvi oziroma odgovor na tožbo, ali so zadevni roki že potekli in ali je tožnik sodišču predložil potrebne dokaze.
Če se zahtevek glasi na nedoločen znesek, mora tožnik pri sodišču vložiti vlogo. V takem primeru zadevo obravnava sodnik. Ta odloči, ali je potrebna sodna obravnava in kaj mora tožnik zagotoviti, da lahko sodnik odloči o denarnem znesku, do katerega je tožnik upravičen (tj. katera dokazila mora predložiti).
Pri obeh vrstah zahtevkov je obvezna uporaba standardiziranega obrazca.
Če se zahtevek glasi na določen znesek in je sodišče izdalo tožbo, sodišče pošlje tožniku obrazec N205A – Obvestilo o izdaji (določen znesek) (Notice of Issue (Specified Amount)). V obrazcu je del, ki ga mora tožnik izpolniti in vrniti sodišču, s čimer zahteva izdajo zamudne sodbe, če se toženec v roku ne odzove na tožbo. Obrazcu so priložena navodila v pomoč pri izpolnjevanju.
Preden tožnik izpolni obrazec, mora skrbno premisliti, kako naj mu toženec plača dolgovani znesek. Tožnik najverjetneje želi poplačilo takoj, vendar je bolj verjetno, da ga bo prejel, če tožencu omogoči plačilo v več obrokih. To je odvisno od razmer, v katerih se je znašel toženec.
Če se zahtevek glasi na nedoločen znesek, tožnik od sodišča ob izdaji sodbe prejme obrazec N205B – Obvestilo o izdaji (nedoločen znesek) (Notice of Issue (Unspecified Amount)). Tudi ta obrazec vsebuje del, s katerim lahko tožnik od sodišča zahteva izdajo odločbe, da je toženec odgovoren za zahtevek. Sodišče odloči, kolikšen znesek mora plačati toženec. To se imenuje zahteva za izdajo sodne odločbe, pri kateri višino zneska določi sodišče.
Pri nekaterih zadevah je treba vložiti vlogo, na podlagi katere sodnik odloči, ali se zamudna sodba lahko izda. Med njimi so zadeve, pri katerih se tožba vroča tožencu v drugi sodni pristojnosti, ali če je toženec država, krona ali oseba oziroma organ z imuniteto v civilnih postopkih. Vlogo je treba vložiti tudi, kadar se tožba vlaga zoper otroka ali pacienta ali če gre za odškodninski zahtevek zoper zakonca. V takih primerih se uporabi obrazec N244 (Obvestilo o vlogi (Application Notice)).
Več informacij, vključno z izvodi zadevnih obrazcev, je na voljo pri sodnem tajništvu vrhovnega sodišča: Supreme Court Registry, 277 Main Street, Gibraltar, telefon: +350 20075608.
Tako kot pri vseh drugih vrstah zadev posvetovanje z odvetnikom ali zastopanje po odvetniku ni obvezno. Na splošno pa velja, da če zahtevek presega 10 000 GBP in zlasti če gre za zapletena vprašanja, se priporoča posvetovanje s pravnim svetovalcem (solicitor). Več informacij o tem, ali se svetuje pravno zastopanje, je na voljo na strani Predložitev zadeve sodišču.
Ker je zahteva ali vloga za izdajo zamudne sodbe del običajnega civilnega sodnega postopka v Gibraltarju, mora tožnik tožbo vložiti na običajen način – glej stran Kako postopati. Na splošno velja, da mora tožbeni obrazec vsebovati podatke o strankah, kratek opis zahtevka ter, če je mogoče, izjavo o zahtevanem znesku in o tem, ali pričakovani znesek spada v eno od naslednjih kategorij:
V zadevah, ki se nanašajo na osebno izgubo ali poškodbo, mora tožnik navesti, ali pričakuje:
Če tožnik zahtevka ne more oceniti, navede: „Pričakovanega zneska ni mogoče navesti.“ Tožbeni obrazec vsebuje navodila za tožnika in toženca.
Tožnik mora poleg tožbenega obrazca zahtevek tudi obrazložiti, kar vsebuje:
Kadar sme sodno osebje izdati zamudno sodbo, se mora prepričati, da je bila obrazložitev tožbe tožencu vročena, da se toženec na tožbo ni odzval v zadevnem roku in da zahtevka tudi ni izpolnil.
Če so ti pogoji izpolnjeni, sodno osebje izda sodbo v korist tožnika, v kateri določi, koliko mora toženec plačati, kdaj mora plačati in na kateri naslov mora poslati plačilo. Izvod sodbe se pošlje tožniku in tožencu.
Kadar se tožba glasi na nedoločen znesek in mora o njem odločiti sodnik, ta odloči tudi, ali je treba opraviti obravnavo in ali so potrebna nadaljnja dokazila. To se imenuje dajanje navodil (directions). Ko sodnik sprejme odločitev, tožnik in toženec prejmeta sklep o tem. Sodnik lahko odloči, da se tožba obravnava v postopku za spore majhne vrednosti, ali pa odredi pripravljalni narok (disposal hearing).
Na pripravljalnem naroku sodnik bodisi da nadaljnja podrobna navodila, na primer o listinah in dokazilih, ki jih je treba predložiti, da lahko sprejme končno odločitev o višini zneska, bodisi določi znesek, ki ga mora toženec plačati, če zadeva ni zapletena in dolgotrajna obravnava ni potrebna.
Odločitev o tem je odvisna od verjetne višine odškodnine, od tega, ali je verjetno, da bo toženec višini odškodnine ugovarjal, in od tega, ali sodnik meni, da spis vsebuje dovolj dokazov, da lahko na obravnavi sprejme končno odločitev.
Sodnik na pripravljalnem naroku običajno ne sprejme končne odločitve, razen če so bili vsi pisni dokazi, predloženi sodišču, poslani tožencu vsaj tri dni pred pripravljalnim narokom.
Po pripravljalnem naroku sodno osebje pripravi sklep o sodnikovi odločitvi. Izvod sklepa se pošlje tožniku in tožencu.
Poleg zgoraj navedenega velja, da če toženec ne prebiva v Gibraltarju, se mora sodišče na podlagi zadevnih mednarodnih sporazumov prepričati, ali je pristojno za obravnavo in odločanje o zadevi, ali ima kakšno drugo sodišče izključno pristojnost ter ali je bila tožba ustrezno vročena.
Sodišče zavrne zahtevo ali vlogo za izdajo zamudne sodbe, če tožnik ne upošteva poslovnika sodišča. Če na primer obrazložitev tožbe ali njena vročitev nista v skladu s pravilnikom o civilnem postopku, sodišče ne izda zamudne sodbe. Sodišče zavrne vlogo za izdajo zamudne sodbe tudi, če tožnik ne predloži potrebnih dokazov (glej zgoraj). Če so te postopkovne zahteve upoštevane, je odločitev o tem, ali bo sodišče pred izdajo zamudne sodbe preverilo upravičenost zahtevka, odvisna od tega, ali se zahtevek glasi na določen znesek ali ne in ali spada v kategorijo zahtevkov, ki jih je mogoče obravnavati le na podlagi vloge (glej točko 1.3).
Izdaja zamudne sodbe se zavrne le, če tožnik sodišča ne prepriča, da je postopek pravilno izvedel. Tožnik se zoper to odločbo ne more pritožiti. Če sodišče zavrne izdajo zamudne sodbe, lahko tožnik običajno začne znova in tožencu vroči nov tožbeni obrazec, v skladu s postopki in zahtevami pravilnika o civilnem postopku.
Odločbo o zamudni sodbi, ki je bila izdana neupravičeno, je mogoče spremeniti ali razveljaviti na zahtevo toženca. Vložiti je mogoče vlogo za spremembo zamudne sodbe (npr. znižanje zneska, ker je bil del dolga že plačan pred izdajo sodbe) ali za njeno razveljavitev.
Če tožnik meni, da toženec pred izdajo zamudne sodbe ni prejel obrazložitve tožbe, mora sodišče zaprositi, naj razveljavi zamudno sodbo, ki je bila izdana v njegovo korist.
Postopek z zamudno sodbo je mogoč le, če toženec v roku zahtevku ne ugovarja ali ga ne prizna (glej zgoraj). Če toženec zahtevku ugovarja, se postopek nadaljuje kot običajna pravda.
Če želi toženec doseči razveljavitev ali spremembo zamudne sodbe, mora takoj ukrepati in pri sodišču vložiti vlogo za spremembo ali razveljavitev. Sodišče lahko zamudno sodbo spremeni ali razveljavi, če meni, da za to obstajajo dobri razlogi, ali če meni, da je verjetno, da bo toženec v pravdi uspešen.
Če toženec v roku vloži odgovor na tožbo, se postopek nadaljuje kot običajno, kot je opisano na strani Predložitev zadeve sodišču.
Postopek z zamudno sodbo je mogoč le, če toženec v roku zahtevku ne ugovarja ali ga ne prizna. Šele takrat lahko tožnik vloži zahtevo ali vlogo za izdajo zamudne sodbe.
Zamudna sodba je odločba, ki jo tožnik lahko izvrši zoper toženca. Postopki za izdajo sodbe so opisani v točki 1.3 zgoraj.
Kot je opisano zgoraj, lahko toženec od sodišča zahteva spremembo ali razveljavitev zamudne sodbe (tj. spremembo pogojev ali njeno razveljavitev v celoti). Pri tem ne gre za pritožbo, saj jo obravnava isto sodišče, ki bi obravnavalo izvirno zadevo, če bi toženec tožbi ugovarjal. Sodišče lahko zamudno sodbo spremeni ali razveljavi, če meni, da je prišlo do postopkovne napake ali da ima toženec dobre možnosti, da v pravdi uspe, ali če meni, da za to obstajajo dobri razlogi.
Vsaka stranka se lahko pritoži zoper odločitev o razveljavitvi ali o zavrnitvi razveljavitve zamudne sodbe na podlagi dovoljenja sodišča, ki je odločitev sprejelo, ali pritožbenega sodišča.
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.