Evropski plačilni nalog

1 Obstoj postopka za izdajo plačilnega naloga

Malteško pravo določa poseben postopek v zvezi z nespornimi zahtevki na podlagi člena 166A poglavja 12 Zakonodaje Malte (zakonik o organizaciji sodišč in civilnem postopku).

1.1 Področje uporabe postopka

Ta postopek se lahko uporablja v sodnih sporih, v katerih dolg ne presega 25 000 EUR.

1.1.1 Kateri zahtevki so upravičeni (npr. samo denarni zahtevki, samo pogodbeni zahtevki itd.)?

Postopek se lahko uporabi za tiste zahtevke za plačilo dolgov, ki so resnični, dospeli in iztožljivi ter ne vključujejo izvršitve nekega dejanja, poleg tega terjani znesek, kot je bilo navedeno, ne presega 25 000 EUR. Če dolg ni dospel, lahko upnik ravna v skladu s tem oddelkom, če svojo terjatev omeji na znesek, ki ne presega 25 000 EUR, in se izrecno odreče delu zahtevka, ki ob dospelosti presega ta znesek.

Upnik lahko ravna v skladu s tem oddelkom samo, če je dolžnik na Malti in ni mladoletna oseba ali oseba, ki ji je po zakonu odvzeta poslovna sposobnost, ter se dolg ne nanaša na ležečo zapuščino.

1.1.2 Ali obstaja zgornja meja vrednosti zahtevka?

Da, zgornja meja vrednosti zahtevka je 25 000 EUR.

1.1.3 Ali je uporaba tega postopka prostovoljna ali obvezna?

Uporaba tega postopka ni obvezna.

1.1.4 Ali je postopek možen, če toženec živi v drugi državi članici ali v tretji državi?

Ne, ta postopek se lahko uporabi samo, če je dolžnik na Malti.

1.2 Pristojno sodišče

Za ta postopek je pristojno mirovno sodišče na Malti ali otoku Gozo (nižja pristojnost), odvisno od primera.

1.3 Formalni pogoji

Upnik začne postopek z vložitvijo sodnega dopisa, katerega vsebino mora potrditi z zaprisego in ki se vroči dolžniku, pri čemer v dopisu jasno navede vzrok za zahtevek, pojasni, zakaj je treba zahtevku ugoditi, in navede dejstva v podporo zahtevku, sicer je zahtevek neveljaven. Sodni dopis je veljaven samo, če vsebuje tudi obvestilo dolžniku, da se bo sodni dopis štel za izvršilni naslov, če ga dolžnik v 30 dneh po vročitvi ne bo izpodbijal.

1.3.1 Ali je uporaba standardiziranega obrazca obvezna (če je tako, kje je ta obrazec na voljo)?

Ni standardnega obrazca. Na začetek sodnega dopisa pa je treba obvezno vključiti naslednje:

„Ta sodni dopis je poslan na podlagi člena 166A poglavja 12 in če nanj ne boste odgovorili v tridesetih (30) dneh, se bo štel za izvršilni naslov. V vašem interesu je torej, da se nemudoma posvetujete z odvetnikom ali pravnim zastopnikom.“

1.3.2 Ali me mora zastopati odvetnik?

Da, sodni dopis mora podpisati odvetnik. Če dolžnik z odgovorom na sodni dopis zahtevek izpodbija, zanj zastopanje po odvetniku ali pravnem zastopniku ni obvezno.

1.3.3 Kako podrobno moram utemeljiti zahtevek?

Zahtevek mora biti podrobno utemeljen. Sodni dopis mora vsebovati vzrok za zahtevek, pojasnilo, zakaj je treba zahtevku ugoditi, in navedbo dejanske podlage zahtevka, sicer je neveljaven.

1.3.4 Ali je treba predložiti pisna dokazila za zadevni zahtevek? Če je tako, kateri dokumenti so dopustni kot dokazi?

Ne, po zakonu se ne zahteva predložitev pisnih dokazil za zadevni zahtevek. Vendar zakon določa, da je treba podati zapriseženo izjavo o dejanski podlagi zahtevka.

1.4 Zavrnitev zahtevka

Ta postopkovni plačilni nalog se ne izda na podlagi vloge, temveč na podlagi sodnega dopisa. Sodišče zato zahtevka ne more zavrniti, če mu dolžnik ne ugovarja. Če dolžnik zahtevku ugovarja, upnik dolgovanega zneska ne more izterjati s plačilnim nalogom, ampak mora vložiti tožbo. Opozoriti je treba, da (če dolžnik ustrezno ugovarja zahtevku) plačilnega naloga ni mogoče znova uveljavljati zoper dolžnika v zvezi z istim zahtevkom, kot ga je vseboval sodni dopis, ki mu je bil vročen.

1.5 Pritožba

Pritožbe v tem postopku ni. Če dolžnik ugovarja zahtevku, mora upnik vložiti tožbo. Če dolžnik plačilnemu nalogu (sodnemu dopisu) v 30 dneh od vročitve ne ugovarja, se nalog šteje za izvršilni naslov. Dolžnik lahko na tej stopnji izvršilnemu nalogu ugovarja v 20 dneh od prve vročitve tega izvršilnega naslova ali drugega sodnega akta. Ta izvršilni naslov se razveljavi, če sodišče ugotovi, da:

(i) dolžnik za navedeni sodni dopis ni vedel, ker mu ni bil ustrezno vročen, ali

(ii) sodni dopis ni vseboval zahtevanih elementov, določenih z zakonodajo (navedeni zgoraj).

1.6 Izjava nasprotne stranke

Ko dolžnik prejme sodni dopis, lahko zavrne zahtevek upnika.

1.7 Učinek izjave nasprotne stranke

Če dolžnik vloži ustrezen ugovor zoper zahtevek, upnik ne more nadaljevati postopka. Opozoriti je treba, da (če dolžnik ustrezno ugovarja zahtevku) posebnega postopka, opisanega v tem oddelku, ni mogoče znova uporabiti zoper dolžnika v zvezi z istim zahtevkom, kot ga je vseboval sodni dopis, ki mu je bil vročen.

1.8 Učinek manjkajoče izjave nasprotne stranke

Če se ugovor ne vloži, lahko upnik nadaljuje postopek za pridobitev izvršilnega naslova.

1.8.1 Kaj je treba storiti za pridobitev izvršljive odločbe?

Sodni dopis, vložen v skladu s tem postopkom (in zoper katerega ni bil vložen ugovor), je treba evidentirati. Prosilec za evidentiranje sodnega dopisa, ki se šteje za izvršilni naslov, mora pri tajniku sodišča vložiti pravno veljavno kopijo sodnega dopisa, vključno z dokazilom o vročitvi, in kopijo vseh morebitnih odgovorov na navedeni dopis.

Tajnik sodišča mora po prejemu dokumentov, navedenih v drugem pododstavku, proučiti predložene dokumente in preveriti, ali je dolžnik v predpisanem roku vložil odgovor, in če ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za evidentiranje sodnega dopisa kot izvršilnega naslova, predložene dokumente evidentira v tako imenovanem registru sodnih dopisov kot izvršilnih naslovov, ki ga vodi za namene člena 166A.

1.8.2 Je ta odločba pravnomočna ali še obstaja možnost, da se toženec zoper njo pritoži?

Pritožba ni mogoča, lahko pa se izvršilni naslov, pridobljen v skladu z določbami tega oddelka, razveljavi in razglasi za ničnega in brez učinka, če se to zahteva z vlogo, ki jo pri mirovnih sodiščih (Malta) ali mirovnem sodišču (Gozo), odvisno od primera, dolžnik vloži v 20 dneh po prvi vročitvi izvršilnega naloga ali drugega sodnega akta, izdanega na podlagi navedenega naslova, in če sodišče ugotovi, da:

(a) dolžnik za navedeni sodni dopis ni vedel, ker mu ni bil ustrezno vročen, ali

(b) sodni dopis ni vseboval vseh zahtevanih navedb.