Evropski plačilni nalog

Litva
Vsebino zagotavlja
European Judicial Network
Evropska pravosodna mreža (v civilnih in gospodarskih zadevah)

1 Obstoj postopka za izdajo plačilnega naloga

Vloge za evropski plačilni nalog se obravnavajo v skladu s pravili iz poglavja XXIII zakonika o civilnem postopku Republike Litve (Lietuvos Respublikos civilinio proceso kodeksas) in ob upoštevanju tam navedenih izjem.

1.1 Področje uporabe postopka

1.1.1 Kateri zahtevki so upravičeni (npr. samo denarni zahtevki, samo pogodbeni zahtevki itd.)?

Postopek iz poglavja XXIII zakonika o civilnem postopku Republike Litve se uporablja v zadevah, ki zajemajo vlogo upnika glede denarnih zahtevkov (ki izhajajo iz pogodbe, delikta, odnosov med delodajalci in delojemalci, dodelitve preživnine itd.).

1.1.2 Ali obstaja zgornja meja vrednosti zahtevka?

Ne.

1.1.3 Ali je uporaba tega postopka prostovoljna ali obvezna?

Zadeve, ki se obravnavajo v skladu s poglavjem XXIII zakonika o civilnem postopku se lahko obravnavajo tudi v pravdnem ali dokumentarnem postopku v skladu z upnikovo izbiro.

1.1.4 Ali je postopek možen, če toženec živi v drugi državi članici ali v tretji državi?

V skladu s poglavjem XXIII zakonika o civilnem postopku se vloge ne obravnavajo, če dolžnik živi ali ima sedež v tujini.

Če se je postopek začel na podlagi upnikovega zahtevka in se po izdaji sodne odločbe izkaže, da dolžnikovo prebivališče ali kraj dela nista znana, sodišče prekliče sodno odločbo in upnikova vloga ostane nerešena. Take sodbe ni mogoče izpodbijati z vložitvijo ločene pritožbe. V navedenih okoliščinah lahko sodišče prekliče sodno odločbo in pusti upnikovo vlogo nerešeno le, če je predhodno upniku določilo rok, v katerem mora ta navesti dolžnikovo prebivališče ali kraj dela ali ukrepati tako, da se sodišču omogoči vročitev procesnih dokumentov na drug način.

1.2 Pristojno sodišče

Zadeve, ki temeljijo na vlogah za izdajo sodne odločbe, obravnavajo okrožna sodišča glede na prebivališče.

1.3 Formalni pogoji

Vloga za izdajo sodne odločbe mora poleg opredeljenih splošnih zahtev glede vsebine in oblike procesnih dokumentov vsebovati tudi:

  1. ime, priimek, osebno identifikacijsko številko in naslov upnika ali, če je upnik pravna oseba, polni naziv, sedež, identifikacijsko številko in številko tekočega računa upnika, podatke o ustrezni kreditni instituciji in, če vlogo vloži zastopnik, ime in naslov upnikovega zastopnika;
  2. ime, priimek, osebno identifikacijsko številko (če je znana), naslov in kraj dela (če sta znana) dolžnika in, če je dolžnik pravna oseba, polni naziv, sedež, identifikacijsko številko in številko tekočega računa (če so znani) dolžnika ter podatke o ustrezni kreditni instituciji (če je znana);
  3. znesek zahtevka;
  4. kadar se zahtevek nanaša na dodelitev obresti ali kazni za zapoznelo plačilo, tudi obrestno mero, znesek in obračunsko obdobje obresti ali kazni za zapoznelo plačilo;
  5. zahtevek, njegovo dejansko podlago in ustrezna dokazila;
  6. utemeljeno zahtevo za uporabo začasnih ukrepov zoper dolžnika, kadar obstajajo razlogi za take ukrepe in so na voljo informacije o dolžnikovem premoženju;
  7. potrditev, da ne obstajajo razlogi iz člena 431(2) zakonika o civilnem postopku Republike Litve (da ob izdaji sodne odločbe obveznost (ali njen del), za katero upnik zahteva plačilo, še ni bila izpolnjena in dolžnik zahteva, da se izpolni; da dela obveznosti ni mogoče izpolniti in upnik zahteva, da se izpolni le del; da dolžnik živi ali ima sedež v tujini; da dolžnikovo prebivališče in kraj dela dolžnika nista znana);
  8. seznam dokumentov, priloženih vlogi.

Vloga za dodelitev preživnine mora vsebovati tudi datum in kraj rojstva dolžnika, datum rojstva in prebivališče upravičenca (če vlogo vloži oseba, ki ni upravičenec), zahtevani znesek mesečne preživnine in obdobje, za katero se zahteva plačilo.

1.3.1 Ali je uporaba standardiziranega obrazca obvezna (če je tako, kje je ta obrazec na voljo)?

Priporoča se uporaba standardnega obrazca, ki ga odobri minister za pravosodje.

Predloga vloge za izdajo sodne odločbe je na voljo na portalu elektronskih storitev litovskih sodišč: https://e.teismas.lt/lt/public/documentstemplates/.

1.3.2 Ali me mora zastopati odvetnik?

Ne.

1.3.3 Kako podrobno moram utemeljiti zahtevek?

To ni zakonsko določeno.

1.3.4 Ali je treba predložiti pisna dokazila za zadevni zahtevek? Če je tako, kateri dokumenti so dopustni kot dokazi?

Vlogi za izdajo sodne odločbe ni treba priložiti nobenih dokazov.

1.4 Zavrnitev zahtevka

Sodišče vlogo za izdajo sodne odločbe zavrne v naslednjih primerih:

– v okoliščinah iz člena 137(2) zakonika o civilnem postopku Republike Litve (če spor ne more biti predmet civilnega postopka pred sodiščem; če zahtevek ne spada v pristojnost zadevnega sodišča; če oseba, ki je vložila vlogo pri sodišču, ni uporabila predhodnega izvensodnega postopka reševanja, ki ga za zadevno vrsto zadev določa zakon; če je bila v sporu med istima strankama glede enake vsebine in iz enakih razlogov izdana veljavna sodna ali arbitražna odločba ali če obstaja veljavna sodba, s katero se potrjuje tožnikova odpoved zahtevku ali odobri sporazum o poravnavi med strankama; če na sodišču teče postopek, ki se nanaša na spor med istima strankama glede enake vsebine in iz enakih razlogov; če sta stranki sklenili sporazum o predložitvi spora v arbitražo; če je bila vloga vložena v imenu osebe, ki nima poslovne sposobnosti; če je vlogo v imenu zainteresirane strani vložila oseba, ki za to ni pooblaščena);

– če vloga ne izpolnjuje zahtev glede dopustnosti iz člena 431(1) in (2) zakonika o civilnem postopku Republike Litve ali če je vloga očitno neutemeljena.

1.5 Pritožba

Sodbo o zavrnitvi sprejetja vloge je mogoče izpodbijati z vložitvijo ločene pritožbe.

1.6 Izjava nasprotne stranke

Dolžnik lahko pri sodišču, ki je izdalo sodno odločbo, vloži ugovor na upnikovo vlogo ali njen del. Če je dolžnik izpolnil del upnikovega zahtevka ali če priznava del zahtevka, vendar ga še ni izpolnil, lahko ugovarja veljavnosti preostalega dela upnikovega zahtevka.

Dolžnik mora ugovor na upnikovo vlogo vložiti pisno v dvajsetih dneh po tem, ko mu je bila vročena sodna odločba. Ugovor mora izpolnjevati splošne zahteve glede vsebine in oblike procesnih dokumentov, razen zahteve o navedbi razlogov za ugovor. Če je dolžnik iz upravičenih razlogov ugovor vložil po izteku zadevnega roka, lahko sodišče na njegov predlog rok vrne v prejšnje stanje. Sodbo o zavrnitvi takega predloga dolžnika je mogoče izpodbijati z vložitvijo ločene pritožbe.

1.7 Učinek izjave nasprotne stranke

Ko sodišče prejme dolžnikov ugovor, mora upnika najpozneje v treh delovnih dneh obvestiti, da lahko vloži zahtevek v skladu s splošnimi pravili, ki urejajo pravdni postopek (vključno s pravili o pristojnosti), in plača dodaten delež sodne takse najpozneje v štirinajstih dneh od prejema obvestila sodišča. Morebitni začasni ukrepi, ki jih izreče sodišče, se ne smejo odpraviti pred iztekom roka za vložitev zahtevka.

Če dolžnik izpolni del upnikovih zahtevkov v skladu z odločbo sodišča ali če prizna del zahtevka, vendar ga kljub temu ne izpolni, in ugovarja le preostalemu delu upnikovega zahtevka, sodišče izda novo odločbo, s katero odobri zahtevek v delu, ki mu dolžnik ne ugovarja, v skladu s pravili iz ustreznega poglavja. Če dolžnik ugovarja sodni odločbi le v delu, ki se nanaša na priznanje stroškov postopka, sodišče s sodbo odloči o povrnitvi navedenih stroškov. Upnik lahko vloži tožbo glede neizpolnjenega dela svojih zahtevkov v skladu s postopkom iz ustreznega člena.

1.8 Učinek manjkajoče izjave nasprotne stranke

Če upnik v štirinajstih dneh pri sodišču ne vloži ustrezno oblikovanega zahtevka, se upnikova vloga šteje za nevloženo in se mu s sodbo vrne, sodna odločba in morebitni začasni ukrepi, ki so bili uvedeni, pa se prekličejo. Navedeno sodbo je mogoče izpodbijati z vložitvijo ločene pritožbe, vendar to upniku ne preprečuje vložitve zahtevka v skladu s splošnim postopkom.

1.8.1 Kaj je treba storiti za pridobitev izvršljive odločbe?

Sodna odločba začne veljati, če dolžnik v dvajsetih dneh ne vloži ugovora na upnikovo vlogo. Sodne odločbe ni mogoče izvršiti kot nujne.

1.8.2 Je ta odločba pravnomočna ali še obstaja možnost, da se toženec zoper njo pritoži?

Sodne odločbe ni mogoče izpodbijati s pritožbo ali v kasacijskem postopku.

Zadnja posodobitev: 21/10/2019

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.