Evropski plačilni nalog

Latvija
Vsebino zagotavlja
European Judicial Network
Evropska pravosodna mreža (v civilnih in gospodarskih zadevah)

1 Obstoj postopka za izdajo plačilnega naloga

V Latviji obstajata možnosti izvršitve nespornih zahtevkov (členi 400 do 406, poglavje 50 zakona o civilnem postopku (Civilprocesa likums)) in izvršitve obveznosti na podlagi obvestila sodišča (členi 406.1 do 406.10, poglavje 50.1 istega zakona).

1.1 Področje uporabe postopka

1.1.1 Kateri zahtevki so upravičeni (npr. samo denarni zahtevki, samo pogodbeni zahtevki itd.)?

Izvršitev nespornih zahtevkov je dovoljena:

  1. na podlagi pogodb o obveznostih, ki so zavarovane z javno vpisano hipoteko ali komercialnim jamstvom;
  2. na podlagi notarsko overjenih pogodb za določen čas ali pogodb za določen čas z enakovrednim pravnim učinkom za izplačilo denarja ali vračilo premičnega premoženja;
  3. na podlagi pogodb o zakupu ali najemu za določen čas, ki so notarsko overjene ali vpisane v zemljiško knjigo in ki zakupnika ali najemnika obvezujejo, da ob izteku roka ali ob neplačilu zakupnine ali najemnine izprazni zakupljeno ali najeto nepremičnino in plača zakupnino ali najemnino;
  4. v primeru protestiranih lastnih menic, ki niso v obliki notarskega zapisa.

Navedene obveznosti niso predmet izvršitve nespornih zahtevkov, če:

  1. se izvršitev nanaša na premoženje v lasti države ali lokalnega organa;
  2. je obveznost sčasoma zastarala, pri čemer je konec roka nesporno razviden iz samega uradnega dokumenta.

Izvršitev obveznosti na podlagi obvestila sodišča je dovoljena za plačilne obveznosti, ki so dokazane z dokumentom in za katere je določen rok za izpolnitev, ter za obveznosti za plačilo nadomestila, ki je določeno v pogodbi o dobavi blaga, nakupu blaga ali zagotovitvi storitev, če so take obveznosti dokazane z listino in rok za njihovo izpolnitev ni bil določen.

Izvršitev obveznosti na podlagi obvestila sodišča ni dovoljena:

  1. za plačilo v zvezi z neporavnano nasprotno obveznostjo;
  2. če prijavljeno stalno prebivališče ali kraj prebivališča dolžnika ni znan;
  3. če prijavljeno stalno prebivališče, kraj prebivališča, lokacija ali sedež dolžnika ni v Latviji;
  4. če zahtevana kazen presega znesek glavnega dolga;
  5. če zahtevane obresti presegajo znesek glavnega dolga;
  6. za plačilne obveznosti, pri katerih znesek dolga presega 15 000 EUR;
  7. za skupne plačilne obveznosti.

1.1.2 Ali obstaja zgornja meja vrednosti zahtevka?

Izvršitev obveznosti na podlagi obvestila sodišča ni dovoljena za plačilne obveznosti, pri katerih znesek dolga presega 15 000 EUR.

1.1.3 Ali je uporaba tega postopka prostovoljna ali obvezna?

Uporaba postopka ni obvezna.

1.1.4 Ali je postopek možen, če toženec živi v drugi državi članici ali v tretji državi?

Izvršitev obveznosti na podlagi obvestila sodišča ni dovoljena, če prijavljeno stalno prebivališče, kraj prebivališča, lokacija ali sedež dolžnika ni v Latviji.

1.2 Pristojno sodišče

Predlog za izvršitev nespornih zahtevkov je treba vložiti pri zemljiškoknjižnem oddelku okrožnega/mestnega sodišča:

  1. v kraju, kjer ima dolžnik prijavljeno stalno prebivališče, če tega ni, pa v kraju, kjer ima dejansko prebivališče, če se predlog nanaša na denarna plačila, vračilo premičnega premoženja ali pogodbene obveznosti, ki so zavarovane s komercialnim jamstvom;
  2. v kraju, kjer je nepremičnina, če se predlog za izvršitev nespornih zahtevkov nanaša na listine o zastavi nepremičnega premoženja ali obveznost izpraznitve ali vračila zakupljenega ali najetega nepremičnega premoženja. Če je obveznost zavarovana z več nepremičninami in bi predlogi spadali v pristojnost zemljiškoknjižnega oddelka več okrožnih ali mestnih sodišč, mora o predlogu odločati zemljiškoknjižni oddelek okrožnega ali mestnega sodišča v kraju, kjer je ena nepremičnina, po izbiri vložnika predloga;
  3. v kraju, kjer je vpisana ladijska hipoteka, če predlog temelji na ladijski hipoteki.

Predlog za izvršitev obveznosti na podlagi obvestila sodišča je treba vložiti pri zemljiškoknjižnem oddelku okrožnega ali mestnega sodišča v kraju, kjer ima dolžnik prijavljeno stalno prebivališče, če tega ni, pa v kraju, kjer ima dejansko prebivališče ali sedež.

1.3 Formalni pogoji

1.3.1 Ali je uporaba standardiziranega obrazca obvezna (če je tako, kje je ta obrazec na voljo)?

Predlogi za izvršitev obveznosti na podlagi obvestila sodišča se lahko vložijo le elektronsko prek spletnega obrazca, ki je na voljo v spletnem sistemu sodišč (portal za e-zadeve (e-lietas portāls)).

Dolžnik lahko odgovori prek spletnega obrazca, ki je na voljo v spletnem sistemu, ali pripravi odgovor v skladu s Prilogo 3 k uredbi kabineta ministrov št. 792 z dne 21. julija 2009 o obrazcih, ki se uporabljajo za izvršitev obveznosti na podlagi obvestila sodišča. Obrazec je na voljo tukaj.

Za predloge za izvršitev nespornih zahtevkov, ki jih je treba vložiti v skladu s členom 404 zakona o civilnem postopku, ni bil pripravljen noben obrazec.

1.3.2 Ali me mora zastopati odvetnik?

Ne, to ni obvezno. Splošna pravila o zastopanju so določena v poglavju 12 zakona o civilnem postopku, naslovljenem Zastopanje.

1.3.3 Kako podrobno moram utemeljiti zahtevek?

Predlogov ni treba podrobno utemeljiti.

V predlogu za izvršitev nespornih zahtevkov je treba navesti obveznost, katere izvršbo predlaga upnik v okviru postopka za izvršitev nespornih zahtevkov, in pravni akt, iz katerega ta obveznost izhaja, pri čemer je treba navesti glavni dolg, pogodbeno kazen in obresti, za protestirane lastne menice pa tudi stroške, povezane s protestom, in nadomestilo, določeno z zakonom. Predlogi za postopek za izvršitev nespornih zahtevkov morajo vključevati listino, ki jo je treba izvršiti, in njen prepis, za lastne menice pa tudi notarsko listino o protestu in dokazilo o vročitvi obvestila dolžniku, razen če iz zakona izhaja, da tako obvestilo ni potrebno.

Predlogi za izvršitev obveznosti na podlagi obvestila sodišča se vložijo z izpolnitvijo spletnega obrazca, ki je na voljo v spletnem sistemu sodišč (portal za e-zadeve), v katerem se navedejo informacije o vložniku in dolžniku, plačilna obveznost, informacije za opredelitev listin, s katerimi se dokazujejo obveznost in roki za izvršitev obveznosti, zahtevani znesek in način njegovega izračuna ter izjava vložnika, da terjatev ni odvisna od izpolnitve nasprotne obveznosti zdaj ali v preteklosti.

1.3.4 Ali je treba predložiti pisna dokazila za zadevni zahtevek? Če je tako, kateri dokumenti so dopustni kot dokazi?

Predlogu za izvršitev nespornih zahtevkov je treba priložiti listino, ki jo je treba izvršiti, in točen prepis te listine, ali v primeru lastne menice obvestilo o protestu lastne menice in dokazilo, da je bil dolžnik obveščen, razen če iz zakona izhaja, da tako obvestilo ni potrebno (dokazilo o danem obvestilu je lahko izjava, da naslovnik ni želel sprejeti takega obvestila, ki jo sestavi zapriseženi sodni izvršitelj ali njegov pomočnik).

Za izvršitev obveznosti na podlagi obvestila sodišča ni treba predložiti pisnih dokazil o terjatvi, vendar je treba v predlogu navesti listine, iz katerih sta razvidna obveznost in rok za njeno izpolnitev. Če dolžnik izpodbija veljavnost plačilne obveznosti v 14 dneh od prejetja obvestila, ki ga pošlje sodišče, se sodni postopek za izvršitev obveznosti na podlagi obvestila sodišča konča. Odločitev o končanju postopka za izvršitev obveznosti na podlagi obvestila sodišča zaradi ugovora dolžnika ne preprečuje vložitve tožbe po rednem sodnem postopku.

1.4 Zavrnitev zahtevka

Za izvršitev nespornih zahtevkov – sodnik posameznik odloči v sedmih dneh od dneva vložitve predloga na podlagi predloga in listin, ki so mu priložene, ne da bi predhodno obvestil vložnika in dolžnika. Sodnik zavrne predlog, če je neutemeljen, če je kazen, navedena v predlogu, nesorazmerna glede na glavni dolg ali če listina, ki jo je treba izvršiti, vsebuje nepoštene pogodbene pogoje, s katerimi so kršene potrošnikove pravice.

Če sodišče v primeru izvršitve obveznosti na podlagi obvestila sodišča ugodi predlogu, vendar dolžnik v 14 dneh od prejetja obvestila, ki ga pošlje sodišče, vloži ugovor, s katerim izpodbija veljavnost plačilne obveznosti, sodnik konča postopek za izvršitev obveznosti na podlagi obvestila sodišča.

1.5 Pritožba

Zoper odločbo sodnika o predlogu za izvršitev nespornih zahtevkov ali izvršitev obveznosti na podlagi obvestila sodišča se ni mogoče pritožiti.

Če dolžnik meni, da je vložnikova terjatev vsebinsko neutemeljena, lahko vloži tožbo zoper upnika, s katero izpodbija terjatev, in sicer v treh mesecih od datuma, ko je bila odločba poslana. Dolžnik lahko ob vložitvi take tožbe zahteva začasno ustavitev izvršitve obveznosti; če je upnik že prejel zadoščenje na podlagi postopka izvršitve, lahko dolžnik zaprosi za zavarovanje svoje terjatve.

1.6 Izjava nasprotne stranke

O predlogu za izvršitev nespornih zahtevkov odloči sodnik posameznik, mnenje dolžnika pa se ne upošteva.

V primeru predloga za izvršitev obveznosti na podlagi obvestila sodišča sodnik izda obvestilo za dolžnika, v katerem mu predlaga, naj plača znesek, naveden v predlogu, ali vloži ugovor pri sodišču v 14 dneh od poslanega obvestila.

1.7 Učinek izjave nasprotne stranke

Izvršitev obveznosti na podlagi obvestila sodišča – če dolžnik izpodbija veljavnost plačilne obveznosti v 14 dneh od poslanega obvestila, se sodni postopek za izvršitev obveznosti na podlagi obvestila sodišča konča. Če se dolžnik strinja z delom predloga, je vložnik obveščen o dolžnikovem odgovoru in roku, v katerem mora vložnik sodišče obvestiti, ali je bil del obveznosti, katerega izvršitev je bila sprejeta, izpolnjen. Če se dolžnik strinja z delom predloga, sodnik sprejme odločbo o izvršeni izpolnitvi tega dela, vendar se sodni postopek za preostali del konča.

1.8 Učinek manjkajoče izjave nasprotne stranke

Če v primeru predloga za izvršitev obveznosti na podlagi obvestila sodišča dolžnik ne vloži ugovora v roku, določenem v obvestilu, sodnik v sedmih dneh od izteka roka za vložitev ugovora izda odločbo, s katero odredi izvršitev plačilne obveznosti, navedene v predlogu, in povračilo sodnih stroškov.

1.8.1 Kaj je treba storiti za pridobitev izvršljive odločbe?

Izvršitev obveznosti na podlagi obvestila sodišča: odločba sodnika o izvršitvi plačilne obveznosti, navedene v predlogu, začne učinkovati takoj. To je izvršljiva listina, ki jo je mogoče izvršiti v skladu s pravili o izvrševanju sodnih odločb.

Izvršitev nespornih zahtevkov: ko sodnik prouči veljavnost predloga in ugotovi, da mu je treba ugoditi, odloči o tem, katero obveznost je treba izvršiti in v kakšnem obsegu. Odločba sodnika začne učinkovati takoj. To je izvršljiva listina, ki jo je mogoče izvršiti v skladu s pravili o izvrševanju sodnih odločb. V izvršitev se predloži skupaj s točnim prepisom listine, ki se izvršuje.

1.8.2 Je ta odločba pravnomočna ali še obstaja možnost, da se toženec zoper njo pritoži?

Zoper odločbo sodnika o predlogu za izvršitev nespornih zahtevkov ali izvršitev obveznosti na podlagi obvestila sodišča se ni mogoče pritožiti. Če pa dolžnik meni, da je vložnikova terjatev vsebinsko neutemeljena, lahko vloži tožbo zoper upnika, s katero izpodbija terjatev (v primeru izvršitve nespornih zahtevkov v šestih mesecih od datuma, ko je poslan točen prepis odločbe sodnika, v primeru izvršitve obveznosti na podlagi obvestila sodišča pa v treh mesecih od datuma, ko je poslan točen prepis odločbe). Dolžnik lahko ob vložitvi take tožbe zahteva začasno ustavitev izvršitve obveznosti; če je upnik že prejel zadoščenje, lahko dolžnik zaprosi za zavarovanje svoje terjatve.

Zadnja posodobitev: 05/04/2024

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.