Evropski plačilni nalog

Italija
Vsebino zagotavlja
European Judicial Network
Evropska pravosodna mreža (v civilnih in gospodarskih zadevah)

1 Obstoj postopka za izdajo plačilnega naloga

V italijanskem zakoniku o civilnem postopku (Codice di procedura civile) je poleg drugih skrajšanih postopkov naveden postopek za izdajo plačilnega naloga (procedimento di ingiunzione) (člen 633 in naslednji). To je postopek ex parte, ker sodišče o zahtevku upnika odloči, ne da bi zaslišalo dolžnika ali mu omogočilo, da predloži odgovor ali pripombe.

Dolžnik je zaslišan šele naknadno, če izpodbija plačilni nalog.

Plačilni nalog se lahko zahteva le v zvezi z nekaterimi zahtevki (zahtevek za plačilo denarnega zneska ali dobavo določene količine nadomestnega blaga itd.) in pod nekaterimi pogoji, določenimi v civilnem zakoniku (Codice civile), npr. upniki morajo predložiti pisno dokazilo za svoj zahtevek.

Če sodišče, ki obravnava zahtevek, ugotovi, da je ta utemeljen, dolžniku odredi plačilo zneska v določenem roku, ki je običajno 40 dni, vendar ga hkrati tudi pouči, da lahko nalog izpodbija v istem roku ter da nalog postane pravnomočen in izvršljiv, če ugovor ni vložen.

1.1 Področje uporabe postopka

Postopek se uporablja za zahtevke upnikov, ki jim je treba vrniti denar ali določeno količino nadomestnega blaga, in vsakogar, ki ima pravico dobiti določeno premičnino.

1.1.1 Kateri zahtevki so upravičeni (npr. samo denarni zahtevki, samo pogodbeni zahtevki itd.)?

Če se postopek nanaša na zahtevek za plačilo denarnega zneska, je treba znesek natančno opredeliti. S tem je dejansko izključena možnost uporabe postopka za izdajo plačilnega naloga v zvezi z nepogodbenimi zahtevki, na primer v zvezi z zahtevkom za nadomestilo škode, utrpele zaradi nezakonitega dejanja.

1.1.2 Ali obstaja zgornja meja vrednosti zahtevka?

Ne, zgornja meja vrednosti zahtevka ni določena. Izdaja plačilnega naloga se lahko zahteva za kakršno koli vrednost zahtevka.

1.1.3 Ali je uporaba tega postopka prostovoljna ali obvezna?

Uporaba postopka za izdajo plačilnega naloga je prostovoljna. Upnik lahko vedno vloži navadno tožbo.

1.1.4 Ali je postopek možen, če toženec živi v drugi državi članici ali v tretji državi?

Da.

1.2 Pristojno sodišče

Predlog za izdajo plačilnega naloga je treba vložiti pri mirovnem sodniku (giudice di pace) ali splošnem sodišču (tribunale), ki bi bila pristojna v rednem postopku. Mirovni sodnik je pristojen le za obravnavo zahtevkov manjše vrednosti glede na merila iz člena 7 zakonika o civilnem postopku. Če je predlog vložen pri splošnem sodišču, v postopku odloča sodnik posameznik.

Zahtevke, ki se nanašajo na nagrade za opravljene pravne storitve, ne glede na to, ali so te povezane s pravdnim ali zunajsodnim postopkom, ali povračilo stroškov za odvetnike, sodne izvršitelje ali katero koli drugo osebo, ki je med sodnim postopkom zagotovila potrebne storitve, preuči sodišče, ki je obravnavalo zadevo, na katero se nanaša upnikov zahtevek.

Odvetniki lahko predlog za izdajo plačilnega naloga zoper svoje stranke vložijo pri sodišču v kraju, kjer so včlanjeni v odvetniško zbornico (consiglio dell’ordine). Podobno lahko notarji zahtevke vložijo pri sodišču v kraju, kjer so včlanjeni v notarsko zbornico (consiglio notarile) (glej tudi informativni list „Pristojnost“).

1.3 Formalni pogoji

Predlog za izdajo plačilnega naloga mora vsebovati informacije iz člena 638 zakonika o civilnem postopku in ga je treba skupaj s prilogami vložiti v sodni pisarni sodišča. V skladu s členom 16bis zakonskega odloka št. 179 z dne 18. oktobra 2012 (spremenjenim v zakon z zakonom št. 221 z dne 17. decembra 2012) se „[o]d 30. junija 2014 […] v postopkih pred sodiščem iz Knjige IV, Naslova I, Poglavja I zakonika o civilnem postopku, razen pri izpodbijanju, vloge, navedbe in dokumenti strank vlagajo izključno elektronsko“. Zato se za vse vloge v postopkih ex parte po 30. juniju 2014 vložitev papirnih izvodov šteje za nedopustno. Za evropske plačilne naloge se v skladu z Uredbo (ES) št. 1896/2006 člen 16 bis zakonskega odloka št. 179/2012 ne uporablja, zato morajo biti vloge za tak nalog vložene na papirju in ne elektronsko.

1.3.1 Ali je uporaba standardiziranega obrazca obvezna (če je tako, kje je ta obrazec na voljo)?

Ne, posebnega obrazca za to ni.

1.3.2 Ali me mora zastopati odvetnik?

Načeloma da. Vendar lahko v nekaterih primerih vložniki zahtevka pred sodiščem nastopijo sami. Eden od takih primerov je, kadar se zahtevek nanaša na znesek v višini 1 100 EUR ali manj in ga obravnava mirovni sodnik; drug primer je, kadar je vložnik zahtevka usposobljen, da pred sodiščem, ki obravnava zadevo, nastopa kot odvetnik.

1.3.3 Kako podrobno moram utemeljiti zahtevek?

V predlogu je treba predstaviti zahtevek in ga utemeljiti. Podrobna utemeljitev zahtevka ni potrebna, saj za utemeljitev zadostuje kratek opis zadevnih dejstev in dokumentov.

1.3.4 Ali je treba predložiti pisna dokazila za zadevni zahtevek? Če je tako, kateri dokumenti so dopustni kot dokazi?

Da. Pisna dokazila za zahtevek vključujejo zlasti potrdila o dobavi in enostranske pisne obljube. Če se zahtevek nanaša na dobavo blaga ali storitev in je tako dobavo opravilo podjetje za drugo podjetje ali osebo, ki se ne ukvarja s strokovnimi ali poslovnimi dejavnostmi, lahko pisna dokazila za zahtevek vključujejo tudi verodostojne izpiske računov podjetja upnika, če se vodijo v skladu z zakonom. Trgovski računi lahko prav tako pomenijo ustrezno pisno dokazilo za zahtevek, če jim je priložen ožigosan izvod iz knjige izdanih računov vložnika zahtevka.

Posebna pravila o dokazilih se uporabljajo za zahtevke odvetnikov, notarjev in osebe iz drugih poklicev za plačilo nagrad in povračilo stroškov ter za zahtevke državnih in javnih organov.

1.4 Zavrnitev zahtevka

Če sodišče ugotovi, da zahtevek ni zadostno utemeljen, bo o tem prek sodne pisarne obvestilo vložnika zahtevka in ga pozvalo, naj predloži dodatne dokaze. Če vložnik zahtevka ne odgovori ali ne umakne predloga oziroma če predloga ni mogoče sprejeti, ga sodišče zavrne z obrazloženo odločbo.

V takih primerih se lahko zahtevek znova predloži po posebnem ali rednem postopku.

1.5 Pritožba

Zavrnitve zahtevka ni mogoče izpodbijati niti z rednim pravnim sredstvom niti pri kasacijskem sodišču.

1.6 Izjava nasprotne stranke

Če sodišče sprejme vlogo in je izdalo plačilni nalog, mora biti ta nalog vročen tožencu. V Italiji mora biti vročen v 60 dneh od izreka sodbe, zunaj Italije pa v 90 dneh.

Dolžnik lahko zahtevku ugovarja v 40 dneh od prejema plačilnega naloga.

Če obstaja upravičen razlog, se lahko rok za vložitev ugovora skrajša na 10 dni ali podaljša na 60 dni. Če toženec živi v drugi državi EU, je rok 50 dni in se lahko skrajša na 20 dni. Če toženec živi v državi zunaj EU, je rok 60 dni in se lahko skrajša na 30 dni ali podaljša na 120 dni.

Toženci lahko zahtevek izpodbijajo tudi po izteku roka, če lahko dokažejo, da niso bili pravočasno obveščeni zaradi nepravilne vročitve naloga ali nepredvidenega dogodka ali višje sile. Ugovora ni mogoče vložiti po 10 dneh od prvega izvršilnega ukrepa.

Ugovor, s katerim se izpodbija nalog (opposizione), se pri sodišču, ki ga je izdalo, vloži z obvestilom (citazione), ki ga je treba vložniku zahtevka vročiti na naslovu, navedenem v predlogu. Obvestilo o ugovoru zoper nalog mora vsebovati informacije, ki so običajno navedene v obvestilih. Zlasti mora vložnik ugovora ugovor obrazložiti.

1.7 Učinek izjave nasprotne stranke

S tovrstnim ugovorom se začne redni sodni postopek, v katerem sodišče preuči veljavnost zahtevka za plačilo.

1.8 Učinek manjkajoče izjave nasprotne stranke

Če ugovor ni vložen v predpisanem roku ali če toženec ne pride na sodišče, bo sodišče, ki je izdalo nalog, nalog na zahtevo vložnika zahtevka razglasilo za izvršljivega.

1.8.1 Kaj je treba storiti za pridobitev izvršljive odločbe?

Mogoči so štirje primeri.

Za prvi primer gre, ko se rok za ugovor zahtevku še ni iztekel. Tožnik lahko zahteva, naj sodišče nalog razglasi za začasno izvršljiv s takojšnjim učinkom. Tej zahtevi je mogoče ugoditi le, če so izpolnjeni posebni pogoji za začasno izvršitev iz zakonika o civilnem postopku: na primer, če zahtevek temelji na menici ali čeku ali če bi zamuda pri izvršitvi upniku povzročila resno škodo. Sodišče lahko kot pogoj za začasno izvršitev na tej zgodnji stopnji zahteva, da upnik položi varščino v dolžnikovo korist.

Za drugi primer gre, ko dolžnik, ki mu je bil vročen plačilni nalog, ugovora ne vloži pravočasno. V takem primeru lahko upnik zahteva izvršitev naloga.

Za tretji primer gre, ko je dolžnik vložil ugovor in postopek v zadevi še teče. V takem primeru lahko upnik zahteva začasno izvršitev naloga. Tej zahtevi je mogoče ugoditi le, če so izpolnjeni pogoji iz zakonika o civilnem postopku (kadar na primer ugovor ni podprt z listinskimi dokazi). Sodišče lahko odredi tudi začasno izvršitev dela naloga, tj. do zneska, ki ga dolžnik ne izpodbija. Sodišče lahko začasno izvršitev naloga odobri tudi, če upnik položi varščino v višini zneska morebitnega vračila, skupaj s stroški in odškodnino.

Za četrti primer gre, ko je ugovor zavrnjen: v takem primeru nalog postane izvršljiv, če pred tem to še ni bil.

Upnik lahko na podlagi plačilnih nalogov, ki so bili na podlagi katerega koli od zgornjih primerov razglašeni za izvršljive, na dolžnikovo premoženje vknjiži tudi sodno hipoteko.

1.8.2 Je ta odločba pravnomočna ali še obstaja možnost, da se toženec zoper njo pritoži?

Nalog, ki je postal izvršljiv, ker dolžnik ni vložil ugovora, se lahko razveljavi v izjemnih primerih, določenih z zakonom (če se na primer ugotovi, da je bila odločba sodišča izdana na podlagi dokazov, za katere je bilo naknadno ugotovljeno, da so lažni). Če se plačilni nalog nanaša na pravice tretje osebe, lahko ta prav tako vloži ugovor.

Zoper sodbo, s katero je odločeno o ugovoru, se je mogoče pritožiti v skladu z rednim postopkom.

Sorodne povezave

The Italian Constitution (Italijanska ustava) (v angleščini)

https://www.senato.it/sites/default/files/media-documents/COST_INGLESE.pdf

Le leggi e i codici italiani (Italijanska zakonodaja)

https://www.normattiva.it/?language=en

Codice di procedura civile italiano (Italijanski zakonik o civilnem postopku)

http://www.altalex.com/documents/codici-altalex/2015/01/02/codice-di-procedura-civile

The Code of administrative trial (Zakonik o upravnem postopku) (v angleščini)

https://www.giustizia-amministrativa.it/cdsintra/wcm/idc/groups/public/documents/document/mday/mzk3/~edisp/nsiga_4276977.pdf

Code de justice administrative (Zakonik o upravnem postopku) (v francoščini)

https://www.giustizia-amministrativa.it/cdsintra/wcm/idc/groups/public/documents/document/mday/njiz/~edisp/nsiga_4506451.pdf

Italienische Verwaltungsprozessordnung (Zakonik o upravnem postopku) (v nemščini)

https://www.giustizia-amministrativa.it/cdsintra/wcm/idc/groups/public/documents/document/mday/nda5/~edisp/nsiga_4289867.pdf

Il sistema giudiziario italiano (Italijanski sodni sistem)

https://www.csm.it/web/csm-internet/magistratura/il-sistema-giudiziario=

Codice del processo tributario (Zakonik o davčnem postopku)

http://def.finanze.it/DocTribFrontend/getAttoNormativoDetail.do?id=%7bECD81E71-D37B-4722-AA36-116B5BCB2232%7d

Ministero della Giustizia (Ministrstvo za pravosodje)

https://www.giustizia.it/giustizia

Zadnja posodobitev: 21/12/2023

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.