Evropski plačilni nalog

1 Obstoj postopka za izdajo plačilnega naloga

1.1 Področje uporabe postopka

Da. V zakonu o pravdnem postopku je določen postopek za izdajo plačilnega naloga (Mahnverfahren) za pridobitev plačila denarnih terjatev, ki niso nujno sporne. Postopek je določen v členu 688 in naslednjih zakona o pravdnem postopku (Zivilprozessordnung).

1.1.1 Kateri zahtevki so upravičeni (npr. samo denarni zahtevki, samo pogodbeni zahtevki itd.)?

Ta postopek se lahko na splošno uporabi, če se zahtevek nanaša na plačilo določenega denarnega zneska v evrih.

Ni pa ga mogoče uporabiti v naslednjih primerih:

• za zahtevke, ki izhajajo iz pogodbe o potrošniškem posojilu z obrestno mero, višjo od 12 odstotnih točk nad osnovno obrestno mero,
• za zahtevke, ki so odvisni od izpolnitve obveznosti, ki še niso bile izpolnjene,
• če bi bilo treba plačilni nalog vročiti z javno objavo, ker naslov toženca ni znan.

1.1.2 Ali obstaja zgornja meja vrednosti zahtevka?

Zgornja meja vrednosti zahtevka ne obstaja.

1.1.3 Ali je uporaba tega postopka prostovoljna ali obvezna?

Uporaba postopka za izdajo plačilnega naloga je za upnika izbirna. Upnik se lahko odloča med tem in rednim postopkom.

1.1.4 Ali je postopek možen, če toženec živi v drugi državi članici ali v tretji državi?

Načeloma se lahko nemški postopek za izdajo plačilnega naloga uporabi tudi, če toženec živi v drugi državi članici ali v tretji državi. Vendar je treba opozoriti, da se lahko v skladu s členom 688(3) nemškega zakona o pravdnem postopku postopek za izdajo plačilnega naloga v primerih, kadar bi bilo treba plačilni nalog vročiti v tujini, uporabi le, če je to določeno v zakonu o priznavanju in izvrševanju sodnih odločb (Anerkennungs- und Vollstreckungsausführungsgesetz). Trenutno to velja za vse države članice Evropske unije ter Islandijo, Norveško, Švico in Izrael.

1.2 Pristojno sodišče

Za postopek za izdajo plačilnega naloga je izključno pristojno okrajno sodišče (Amtsgericht), ki je splošno pristojno za tožnika. Splošna pristojnost je določena s krajem stalnega prebivališča osebe ali s sedežem v primeru pravne osebe. Vendar so številne nemške zvezne dežele ustanovile osrednja sodišča za postopke za izdajo plačilnega naloga (Mahngerichte) (na primer okrajno sodišče Wedding v Berlinu). To pomeni, da je bila pristojnost za postopek za izdajo plačilnega naloga skoncentrirana na več okrajnih sodišč ali celo na eno samo okrajno sodišče v zadevni deželi. V takih primerih je za tožnika splošno pristojno osrednje sodišče za postopke za izdajo plačilnega naloga, ki je pristojno v kraju njegovega stalnega prebivališča.

Če za tožnika ni splošno pristojno sodišče v Nemčiji, je izključno pristojno okrajno sodišče Wedding v Berlinu. Če za toženca ni splošno pristojno sodišče v Nemčiji, je pristojno okrajno sodišče, ki bi bilo pristojno za spor, ne glede na stvarno pristojnost okrajnega sodišča (okrajna sodišča so običajno pristojna le do zneska 5 000 EUR). Tudi tukaj lahko v nekaterih zveznih deželah obstajajo osrednja sodišča za postopke za izdajo plačilnega naloga.

1.3 Formalni pogoji

1.3.1 Ali je uporaba standardiziranega obrazca obvezna (če je tako, kje je ta obrazec na voljo)?

Uporaba vnaprej natisnjenega obrazca je obvezna, če za zadevno izjavo ali zahtevek tak obrazec obstaja. Obrazci na primer obstajajo za zahtevke za izdajo in ponovno vročitev plačilnih nalogov in sklepov o izvršljivosti.

Postopek za izdajo plačilnega naloga je v vseh zveznih deželah avtomatiziran. Zahtevki se lahko vložijo na vnaprej natisnjenih obrazcih na papirju ali prek elektronske izmenjave podatkov. Vrsta ponudnikov programske opreme ponuja računalniške programe za elektronsko vlaganje zahtevkov pri avtomatiziranem postopku za izdajo plačilnega naloga. Pri nekaterih okrajnih sodiščih je mogoče zahtevke vložiti tudi prek spleta.

Vnaprej natisnjene obrazce na papirju, primerne za postopek za izdajo plačilnega naloga, je mogoče kupiti v papirnicah.

1.3.2 Ali me mora zastopati odvetnik?

Ne, pravno zastopanje ni obvezno.

1.3.3 Kako podrobno moram utemeljiti zahtevek?

Razlogov, na katerih temelji zahtevek, ni treba podrobno opisati. Treba je le na kratko predstaviti zahtevek in navesti zahtevani denarni znesek. Za to je treba izpolniti okenca na vnaprej natisnjenem obrazcu za postopek za izdajo plačilnega naloga. Glavno in stranske terjatve je treba navesti ločeno.

1.3.4 Ali je treba predložiti pisna dokazila za zadevni zahtevek? Če je tako, kateri dokumenti so dopustni kot dokazi?

Listinskih dokazov za zahtevke, ki se uveljavljajo, ni treba predložiti.

1.4 Zavrnitev zahtevka

Zahtevek za izdajo plačilnega naloga se zavrne, če postopek za izdajo plačilnega naloga ni dopusten, če sodišče, pri katerem je bil vložen zahtevek, ni pristojno ali če zahtevek za plačilni nalog ni v skladu s formalnimi zahtevami. Zahtevek se zavrne tudi, če se plačilni nalog lahko izda le za del zahtevka. Tožnika je treba pred zavrnitvijo zahtevka zaslišati.

Sodišče pred izdajo plačilnega naloga ne preizkusi, ali ima vložnik pravico do zahtevka.

1.5 Pritožba

Načeloma pritožba zoper zavrnitev plačilnega naloga ni mogoča. Takojšnja pritožba (sofortige Beschwerde) je mogoča le, če je bil zahtevek poslan zgolj v strojno berljivi obliki in je bil zavrnjen z obrazložitvijo, da se sodišču ta oblika ne zdi primerna za njegov sistem elektronske obdelave, vendar to pravilo v praksi nima večjega pomena.

1.6 Izjava nasprotne stranke

Če je bil plačilni nalog izdan in vročen tožencu, lahko ta v dveh tednih vloži ugovor. Vendar je ugovor veljaven tudi po izteku tega roka, dokler ni izdan sklep o izvršljivosti.

Toženec ob vročitvi plačilnega naloga prejme vnaprej natisnjeni obrazec, na katerem lahko vloži ugovor. Uporaba tega vnaprej natisnjenega obrazca ni obvezna. To pomeni, da se lahko ugovor vloži v drugi obliki; edina formalna zahteva je, da mora biti pripravljen pisno.

1.7 Učinek izjave nasprotne stranke

Če toženec pravočasno ugovarja zahtevku, se sklep o izvršljivosti ne sme izdati in zahtevka iz plačilnega naloga ni mogoče izvršiti. Vendar zadeva nato ne preide samodejno v redni postopek. Za to je potrebna izrecna vloga za redni postopek, ki jo lahko vloži bodisi tožnik bodisi toženec v postopku za izdajo plačilnega naloga. Tožnik se lahko odloči tako vlogo vložiti takoj, ko izve za ugovor, in jo lahko iz previdnosti celo priloži samemu plačilnemu nalogu.

1.8 Učinek manjkajoče izjave nasprotne stranke

1.8.1 Kaj je treba storiti za pridobitev izvršljive odločbe?

Sodišče na zahtevo izda sklep o izvršljivosti. Take zahteve ni mogoče vložiti pred iztekom roka za ugovor, vsebovati pa mora izjavo o tem, kakšna plačila, če sploh, so bila izvedena v zvezi s plačilnim nalogom. Če so bila izvedena delna plačila, mora tožnik ustrezno zmanjšati zahtevani znesek.

1.8.2 Je ta odločba pravnomočna ali še obstaja možnost, da se toženec zoper njo pritoži?

Sklep o izvršljivosti je enakovreden začasno izvršljivi zamudni sodbi. Ugovor se lahko vloži v dveh tednih po vročitvi.