Upozorňujeme, že výchozí francouzština verze této stránky byla v nedávné době aktualizována. Na překladu do jazyka, ve kterém se vám stránka právě zobrazuje, zatím pracujeme.
K dispozici jsou již tyto aktualizované překlady
Swipe to change

Evropski plačilni nalog

Belgie
Obsah zajišťuje
European Judicial Network
Evropská soudní síť (občanské a obchodní věci)

1 Obstoj postopka za izdajo plačilnega naloga

V Belgiji deluje sistem hitrega izvajanja sodne oblasti, ki omogoča izdajo plačilnega naloga. Namen tega preprostega postopka, opisanega v členih od 1338 do vključno 1344 zakonika o sodiščih, je pridobitev plačil razmeroma majhnih zneskov v nekaterih vrstah zadev.

Zakonodaja o hitrem postopku je naslednja: glej spletišče Službe zvezne vlade za pravosodje („Federale Overheidsdienst Justitie/Service Public Justice“):

  • kliknite „Belgische Wetgeving“ ali „Législation belge“ (Belgijska zakonodaja),
  • kliknite „Gerechtelijk Wetboek“ ali „Code judiciaire“ (Zakonik o sodiščih) v oddelku „Juridische Aard“ ali „Nature juridique“ (Vrsta zakona),
  • v oddelku „Woorden“ ali „Mot(s)“ (Besede), vstavite 664,
  • kliknite „Zoeken op“ ali „Chercher sur“ (Išči) in nato „Lijst“ ali „Liste“ (Seznam),
  • kliknite „Detail“ ali „Détail“ (Podrobnosti).

1.1 Področje uporabe postopka

1.1.1 Kateri zahtevki so upravičeni (npr. samo denarni zahtevki, samo pogodbeni zahtevki itd.)?

Upravičeni so samo denarni zahtevki.

1.1.2 Ali obstaja zgornja meja vrednosti zahtevka?

Člen 1338 zakonika o sodiščih določa, da so za ta postopek upravičeni le zahtevki, ki se nanašajo na plačilo izkazanega dolga v znesku, ki ne presega 1 860 EUR.

1.1.3 Ali je uporaba tega postopka prostovoljna ali obvezna?

Uporaba tega postopka je popolnoma prostovoljna.

1.1.4 Ali je postopek možen, če toženec živi v drugi državi članici ali v tretji državi?

Ne. Člen 1344 zakonika o sodiščih določa, da se lahko pravilo v zvezi s hitrim postopkom uporablja samo, kadar ima dolžnik dejansko ali začasno prebivališče v Belgiji.

1.2 Pristojno sodišče

Ta postopek se lahko uporablja pred mirovnim sodiščem ali sodiščem za prekrške, če zahtevek spada pod pristojnost enega ali drugega. (Za podrobnosti v zvezi s pristojnostmi mirovnega sodišča in sodišča za prekrške glej informativni list „pravosodni sistemi“.)

1.3 Formalni pogoji

1.3.1 Ali je uporaba standardiziranega obrazca obvezna (če je tako, kje je ta obrazec na voljo)?

Za sprožitev postopka ni na voljo standardiziranega obrazca. Vendar zakon določa številne pogoje glede informacij, ki jih je treba navesti na pozivu za plačilo in na vlogi, s katero se zahtevek vlaga na sodišče.

Preden se tožnik zateče na sodišče, mora dolžniku poslati zahtevek za plačilo. To obveznost določa člen 1339 zakonika o sodiščih. Zahtevek za plačilo je lahko v obliki dopisa sodnega izvršitelja, ki je vročen dolžniku, ali v obliki pisma, poslanega priporočeno s povratnico. Člen 1339 določa tudi informacije, ki jih je treba vključiti v zahtevo, da bi bila ta pravno veljavna. Če te informacije niso vključene, je zahteva nična in neveljavna. Take informacije so:

  • prepis členov iz poglavja zakonika o sodiščih, ki omogoča hitri postopek,
  • zahteva po plačilu v roku petnajstih dni, potem ko je bilo pismo poslano, ali od dne vročitve dolžniku,
  • zahtevani znesek,
  • sodnik, ki bo zadevo obravnaval, če dolžnik ne bo izvedel plačila.

V petnajstih dneh od dne, na katerega se petnajstdnevni rok, določen v zahtevi, izteče, se zahtevek predloži sodišču v obliki vloge, sestavljene v dvojniku. Člen 1340 zakonika o sodiščih določa elemente, ki jih mora vloga vsebovati. Ti so:

  • dan, mesec, leto,
  • priimek, ime, poklic in dejansko prebivališče tožnika ter po potrebi priimek, ime, dejansko prebivališče in status njegovih pravnih zastopnikov,
  • predmet zahtevka in natančna izjava o zahtevanem znesku, vključno z razčlenjenim seznamom posameznih delov zahtevka in razlogi, na katerih so utemeljeni,
  • določitev sodišča, ki naj odloči o zahtevku,
  • podpis zadevnega odvetnika in stranke.

Tožnik lahko po prosti presoji navede tudi razloge, zakaj nasprotuje odobritvi odloga plačila.

Vlogi je treba priložiti:

  • fotokopijo listine, na kateri je utemeljen zahtevek,
  • ali kopijo dopisa sodnega izvršitelja ali kopijo priporočenega pisma in dokazilo o prejemu ali izvirno pismo s priloženim dokazilom, da ga je prejemnik zavrnil ali da ga ni prevzel na poštnem uradu, ter izjavo, da je dolžnik prijavljen na naslovu, ki je naveden v registru prebivalstva.

1.3.2 Ali me mora zastopati odvetnik?

Eden od elementov, ki so nujni del vloge, je podpis odvetnika. Člen 1342 zakonika o sodiščih določa tudi, da bo kopija sodne odločbe poslana tožnikovemu odvetniku po navadni pošti. To sta edini pravni določbi, ki zahtevata, da tožnika zastopa odvetnik.

1.3.3 Kako podrobno moram utemeljiti zahtevek?

Vloga mora vsebovati razumno mero podrobnosti. Člen 1340(1)(1) zakonika o sodiščih določa, da mora vloga vsebovati predmet zahtevka in natančno izjavo o zahtevanem znesku, vključno z razčlenjenim seznamom posameznih delov zahtevka in razlogi, na katerih so utemeljeni.

1.3.4 Ali je treba predložiti pisna dokazila za zadevni zahtevek? Če je tako, kateri dokumenti so dopustni kot dokazi?

Da. V skladu s členom 1338 mora biti zahtevek podprt s pisnim dokumentom, ki ga je napisal dolžnik. Ni pa potrebno, da ta dokument vsebuje pripoznavo dolga.

1.4 Zavrnitev zahtevka

V petnajstih dneh od dne, ko je bila vloga vložena, bo sodišče sprejelo ali zavrnilo vlogo v obliki sodne odločbe, ki jo je izdal predobravnavni senat („chambre du conseil/raadkamer“). Sodišče lahko odobri odlog plačila ali delno ugodi zahtevku (glej člen 1342 zakonika o sodiščih). Sodišče ima dostop do informacij v zvezi z različnimi elementi dolga in se lahko odloči, da bo nekatere izmed njih zavrnilo. To mu omogoča, da upošteva vsa plačila, ki so bila morda izvedena v vmesnem času. Sodišče lahko v celoti zavrne zahtevek, če pogoji niso bili izpolnjeni (glej člena 1338 in 1344 zakonika o sodiščih).

Če sodišče ugodi vlogi v celoti ali delno, ima njegova odločba enake učinke kot zamudna sodba.

Tožnik mora nato dolžniku vročiti odločbo, ki jo je sprejelo sodišče. Ker ima sodba, ki v celoti ali delno ugodi tožnikovi zahtevi, enak učinek kot zamudna sodba, mora biti dolžniku vročena v enem letu, sicer se bo štela za neobstoječo (glej člen 806 zakonika o sodiščih).

Člen 1343(2) zakonika o sodiščih določa, da mora dokument o vročitvi te odločbe vsebovati naslednje elemente, da bi bil pravno veljaven:

  • kopijo vloge,
  • navedbo roka, v katerem lahko dolžnik vloži ugovor,
  • podrobnosti o sodniku, pri katerem je treba ugovor vložiti, in formalnostih, ki jih je treba v tej zvezi izpolniti.

Dolžnika je treba opozoriti tudi, da bodo lahko uporabljena vsa razpoložljiva pravna sredstva za dosego plačila zadevnih zneskov, če v navedenem roku ne bo ukrepal. Če tako opozorilo ni vključeno, je dokument o vročitvi ničen in neveljaven.

Sodna odločba ni začasno izvršljiva (glej člen 1399(2) zakonika o sodiščih). To pomeni, da je izvršitev sodne odločbe odložena za čas, ko je mogoče vložiti ugovor ali pritožbo. Vendar pa je sodno odločbo mogoče uporabiti kot podlago za začasni zaseg premoženja.

Če dolžnik ne vloži ugovora ali ne sproži pritožbenega postopka v navedenem roku, postane sodna odločba pravnomočna.

1.5 Pritožba

Pritožba tožnika

Tožnikove možnosti za pritožbo določa člen 1343(4) zakonika o sodiščih. Tožnik ne more vložiti popolne pritožbe („appel/beroep“) zoper zavrnitev vloge ali njeno delno ugoditev. Vendar pa lahko tožniki znova vložijo zahtevek v skladu z rednim postopkom (ne pa hitrim postopkom). Če je zahtevku delno ugodeno in želi tožnik sprožiti redni postopek, se sodna odločba še ne sme vročiti dolžniku.

Ugovor ali pritožba dolžnika

Dolžnik lahko nasprotuje sodni odločbi na dva načina, in sicer z vložitvijo pritožbe zoper sodno odločbo ali s predložitvijo ugovora (če sodišče v celoti ali delno ugodi vlogi tožnika, ima njegova odločba učinek zamudne sodbe: glej člen 1343(1) zakonika o sodiščih). V obeh primerih je rok za sprožitev postopkov en mesec od dne, ko je bila sodba vročena (glej člena 1048 in 1051 zakonika o sodiščih). Ti roki se podaljšajo, če ena stranka nima dejanskega ali začasnega prebivališča ali naslova za vročanje v Belgiji.

Nato je treba upoštevati pravila o ugovoru in pritožbi, kot jih določa civilno pravo, pri tem pa velja ena izjema, ki je določena v členu 1343(3)(2) zakonika o sodiščih: v nasprotju s členom 1047 (ki zahteva, da sodni izvršitelj vroči dopis) je ugovor mogoče predložiti v obliki vloge, ki se odda pri sodnem tajništvu v toliko izvodih, kolikor strank in odvetnikov je vključenih v postopek. Sodni uradnik nato s sodnim pisanjem obvesti tožnika ali njegovega odvetnika o ugovoru.

Vloga (s katero se ugovarja) mora vsebovati elemente, navedene v nadaljevanju. Če posamezni elementi niso vključeni, je vloga nična in neveljavna:

  • dan, mesec, leto,
  • priimek, ime, poklic in dejansko prebivališče osebe, ki vlaga ugovor,
  • priimek, ime in dejansko prebivališče tožnikov ter imena njihovih odvetnikov,
  • sodna odločba, zoper katero se vlaga ugovor,
  • razlogi, na katere se opira stranka, ki vlaga ugovor.

Sodni uradnik nato pozove stranke, naj se udeležijo sodnega naroka na dan, ki ga je določilo sodišče.

1.6 Izjava nasprotne stranke

Belgijsko pravo ne določa izrecne možnosti vložitve izjave, ki nasprotuje zahtevku.

Dolžnik lahko pošlje informacije mirovnemu sodišču, kar pa ne bo vplivalo na naravo zamudne sodbe.

1.7 Učinek izjave nasprotne stranke

Kot je bilo navedeno, ni predvidena možnost vložitve nasprotne izjave. Hitri postopek se bo nadaljeval na običajen način ne glede na to, ali dolžnik sodni odločbi nasprotuje ali ne.

1.8 Učinek manjkajoče izjave nasprotne stranke

Glej odgovor na vprašanje 1.7.

1.8.1 Kaj je treba storiti za pridobitev izvršljive odločbe?

1.8.2 Je ta odločba pravnomočna ali še obstaja možnost, da se toženec zoper njo pritoži?

Zadnja posodobitev: 13/11/2014

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Zpětná vazba

Formulář níže můžete použít k zaslání vašich připomínek týkajících se nové podoby portálu

.