Taking evidence by videoconference

The European Judicial Network in civil and commercial matters (EJN civil) has produced a set of factsheets that provide practical information on rules, procedures and technical facilities for videoconferencing between courts in different EU countries.

Council Regulation (EC) No 1206/2001, which covers cooperation between courts in different EU countries on the taking of evidence in civil and commercial cases, provides a general legal framework for the taking of evidence in another country than that of the court. However, each EU country has its own procedural laws in this area, so the details of the process vary according to the law of the country receiving a request for cooperation.

To make it easier for judicial authorities in different EU countries to work together and make full use of videoconferencing for the taking of evidence in another EU country, the European Judicial Network in civil and commercial matters (EJN civil) has produced a set of factsheets. These provide practical information on rules, procedures and technical facilities in different EU countries.

Please select the relevant country's flag to obtain detailed national information.

Last update: 21/02/2019

This page is maintained by the European Commission. The information on this page does not necessarily reflect the official position of the European Commission. The Commission accepts no responsibility or liability whatsoever with regard to any information or data contained or referred to in this document. Please refer to the legal notice with regard to copyright rules for European pages.

Pridobivanje dokazov prek videokonference - Belgija

1 Ali je dokaze mogoče pridobiti prek videokonference s sodelovanjem sodišča v državi članici, ki je zaprosila, ali neposredno s strani sodišča v navedeni državi članici? Če je mogoče, kateri nacionalni postopki ali zakonodaja se uporabljajo?

Da, dokazi se lahko pridobijo na oba načina. Postopki so bili razviti ad hoc. Belgijska zakonodaja ne vsebuje določb o uporabi videokonference, vendar je ne prepoveduje.

2 Ali so kakšne omejitve glede vrste oseb, ki so lahko zaslišane prek videokonference – na primer, ali so lahko na tak način zaslišane samo priče ali se lahko zaslišijo tudi drugi, kot na primer izvedenci ali stranke?

Izvede se lahko dokaz z zaslišanjem prič in izvedencev. V praksi je bil na podlagi člena 17 izveden dokaz z zaslišanjem strank.

3 Kakšne so morebitne omejitve glede vrste dokazov, ki se lahko pridobijo prek videokonference?

V zvezi s tem se uporablja nacionalna zakonodaja sodišča, ki je zaprosilo. Takšno pridobivanje dokazov ne sme kršiti temeljnih načel belgijskega nacionalnega prava (člen 17(5)(c)).

4 Ali so kakšne omejitve glede kraja, kjer mora biti oseba zaslišana prek videokonference – tj. ali mora to biti na sodišču?

Ni nujno, da zaslišanje prek videokonference poteka na sodišču.

5 Ali je dovoljeno snemati zaslišanje prek videokonference in če je, ali je oprema na voljo?

Sodišče, ki je zaprosilo, odloči v skladu s svojimi predpisi, ali je zaslišanje treba posneti, in uredi vse potrebno.

6 V katerem jeziku mora biti zaslišanje: (a) za zaprosila na podlagi členov 10 do 12; in (b) za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi člena 17?

a) v nizozemščini, francoščini ali nemščini (belgijsko pravo);

b) ni zahtev glede jezika.

7 Če so potrebni tolmači, kdo jih mora zagotoviti za obe vrsti zaslišanj in kje morajo biti?

Sodišče, ki je zaprosilo, zagotovi tolmača in krije stroške tolmačenja. Tolmač običajno svoje storitve zagotavlja med videokonferenco na sodišču, ki je zaprosilo. Vendar ni razloga, da tolmač ne bi bil fizično navzoč ob priči.

8 Kateri postopek se uporablja za ureditev zaslišanja in obveščanje osebe, ki bo zaslišana, o času in kraju? Koliko časa vnaprej je treba določiti datum zaslišanja, da bi bila zaslišana oseba pravočasno obveščena?

To se določi v skladu z nacionalnim pravom sodišča, ki je zaprosilo.

9 Kakšni so stroški uporabe videokonference in kako se plačajo?

Stroške plača sodišče, ki je zaprosilo.

Za telefonsko povezavo poskrbi sodišče, ki je zaprosilo. Sodišče, ki je zaprosilo, mora plačati tudi vse potne stroške. Osrednji organ na to opozori sodišče, ki je zaprosilo, ko potrdi prejem zaprosila.

10 Kakšne so morebitne zahteve glede zagotavljanja, da je bila oseba, ki jo neposredno zasliši sodišče, ki je zaprosilo, obveščena, da je sodelovanje na zaslišanju prostovoljno?

Tuje sodišče obvesti pričo o vabilu, v katerem je navedeno, da je sodelovanje na zaslišanju prostovoljno.

Osrednji organ prosi sodišče, ki je zaprosilo, naj mu pošlje vabilo, preden se pošlje obrazec J. Iz vabila mora biti jasno razvidno, da je bila oseba obveščena, da je sodelovanje na zaslišanju prostovoljno.

11 Kakšni so postopki za preverjanje istovetnosti osebe, ki bo zaslišana?

Z osebnimi dokumenti.

12 Kakšne so zahteve glede izrekanja prisege in kakšne podatke mora zagotoviti sodišče, ki je zaprosilo, kadar je za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi člena 17 potrebna prisega?

To se opravi v skladu z zakonodajo države, ki je zaprosila.

13 Kakšna je ureditev za zagotavljanje, da sta na kraju videokonference prisotni oseba za stike, s katero se sodišče, ki je zaprosilo, lahko poveže, in oseba, ki je na voljo na dan zaslišanja za upravljanje videokonferenčne opreme in odpravljanje morebitnih tehničnih težav?

Član osebja osrednjega organa začasno prevzame vlogo koordinatorja za namen dogovora o praktičnih vprašanjih, kot so datum in čas testnega zaslišanja in dejansko zaslišanje.

Administrator/uradnik je pristojen za vklapljanje in izklapljanje sistema.

14 Kateri morebitni dodatni podatki se zahtevajo od sodišča, ki je zaprosilo?

Zaprosila za dodatne informacije osrednji organ pred zaslišanjem predloži sodišču, ki je zaprosilo.

Zadnja posodobitev: 24/02/2017

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Izvirna jezikovna različica te strani češčina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.
Opozarjamo, da so že na voljo naslednje jezikovne različice.

Pridobivanje dokazov prek videokonference - Češka

1 Ali je dokaze mogoče pridobiti prek videokonference s sodelovanjem sodišča v državi članici, ki je zaprosila, ali neposredno s strani sodišča v navedeni državi članici? Če je mogoče, kateri nacionalni postopki ali zakonodaja se uporabljajo?

Postopek je urejen v zakonu št. 99/1963 (zakonik o civilnem postopku, kot je bil spremenjen) in zlasti v navodilu ministrstva za pravosodje št. 505/2001 o izdaji internih pravil za okrajna in okrožna sodišča ter vrhovno sodišče.

Predsednik senata (sodnik posameznik) lahko v skladu s členom 10a navodila ministrstva za pravosodje št. 505/2001 uporabi tehnično opremo za prenos slike in zvoka (v nadaljnjem besedilu: videotelefon) za zaslišanje priče ali izvedenca, če je to primerno za varovanje pravic ali zagotovitev varnosti oseb ali če je potrebno iz varnostnih razlogov ali drugih tehtnih razlogov in če je tehnično izvedljivo.

2 Ali so kakšne omejitve glede vrste oseb, ki so lahko zaslišane prek videokonference – na primer, ali so lahko na tak način zaslišane samo priče ali se lahko zaslišijo tudi drugi, kot na primer izvedenci ali stranke?

V skladu s členom 11a navodila ministrstva za pravosodje št. 505/2001 je prek videotelefona mogoče zaslišati priče in izvedence.

3 Kakšne so morebitne omejitve glede vrste dokazov, ki se lahko pridobijo prek videokonference?

Videotelefon se lahko uporabi samo za zaslišanje prič in izvedencev.

4 Ali so kakšne omejitve glede kraja, kjer mora biti oseba zaslišana prek videokonference – tj. ali mora to biti na sodišču?

Če se predsednik senata (sodnik posameznik) odloči za zaslišanje priče ali izvedenca prek videotelefona, se kraj zaslišanja navede v sodnem pozivu. Z drugimi besedami, uporabijo se lahko tudi drugi prostori, ki so primerni za zaslišanje (na primer prostori, kjer so izvedenci ali priče, kot je bolnišnica ali laboratorij).

5 Ali je dovoljeno snemati zaslišanje prek videokonference in če je, ali je oprema na voljo?

Glavna vsebina zaslišanja prič se snema. V nekaterih primerih je morda treba dobesedno evidentirati dele zaslišanja. Alternativno lahko uradni zapisnikar posname celotno zaslišanje ali se pridobi avdioposnetek oziroma video- in avdioposnetek, če obstaja zakonska določba o tem ali če predsednik senata (sodnik posameznik) odloči, da se takšne metode lahko uporabijo.

6 V katerem jeziku mora biti zaslišanje: (a) za zaprosila na podlagi členov 10 do 12; in (b) za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi člena 17?

Če priča ne govori jezika, v katerem poteka zaslišanje, ima v skladu s členom 37(4) ustavnega zakona št. 2/1993 (Listina temeljnih pravic in svoboščin) pravico do tolmača. Sodišče v skladu s členom 18(2) zakonika o civilnem postopku imenuje tolmača za stranko, katere materni jezik ni češčina, kadar je to potrebno v postopku.

7 Če so potrebni tolmači, kdo jih mora zagotoviti za obe vrsti zaslišanj in kje morajo biti?

Sodišče mora v skladu s členom 18(1) in (2) zakonika o civilnem postopku strankam zagotoviti enake možnosti za uveljavljanje njihovih pravic in imenovati tolmača za vsako stranko, katere materni jezik ni češčina, kadar je to potrebno v postopku.

8 Kateri postopek se uporablja za ureditev zaslišanja in obveščanje osebe, ki bo zaslišana, o času in kraju? Koliko časa vnaprej je treba določiti datum zaslišanja, da bi bila zaslišana oseba pravočasno obveščena?

Sodišče ob vročitvi sodnega poziva osebi ravna v skladu s členom 51 zakonika o civilnem postopku. Če se z zakonom ali posebnim predpisom ne zahtevajo drugi podatki za sodni poziv, mora le-ta vsebovati naslednje informacije: zadevo, v kateri je oseba pozvana, predmet, kraj in čas sodnega postopka, razlog za poziv, položaj pozvane osebe v postopku, obveznosti pozvane osebe med postopkom in po potrebi pričakovano trajanje postopka. Sodni poziv se lahko vroči v papirni ali elektronski obliki, v nujnih primerih pa po telefonu ali telefaksu. Če je priča ali izvedenec zaslišan prek videotelefona, oseba, ki bo zaslišana, pa mora nastopiti na drugem sodišču, je to sodišče pristojno za vročitev sodnega poziva in sodišče, ki je zaprosilo, zaprosi drugo sodišče, naj sodeluje pri tem (zaprosilo). Sodni poziv mora biti v skladu s členom 115(2) zakonika o civilnem postopku strankam vročen tako, da imajo dovolj časa za pripravo (običajno vsaj 10 dni pred datumom zaslišanja), razen če je bil izveden pripravljalni narok.

9 Kakšni so stroški uporabe videokonference in kako se plačajo?

Uporaba videokonference vključuje stroške prenosa podatkov. Te stroške mora plačati sodišče, ki je zaprosilo in začelo videokonferenco.

10 Kakšne so morebitne zahteve glede zagotavljanja, da je bila oseba, ki jo neposredno zasliši sodišče, ki je zaprosilo, obveščena, da je sodelovanje na zaslišanju prostovoljno?

Vsaka fizična oseba, ki ni stranka v postopku, mora v skladu s členom 126(1) zakonika o civilnem postopku priti na sodišče, ko je pozvana, in pričati. Priča lahko odkloni pričanje samo v primerih, ko bi tako pričanje lahko privedlo do kazenskega pregona priče ali njenih sorodnikov. Priče je treba pred zaslišanjem vedno seznaniti s pomenom njihovega pričanja, njihovimi pravicami in obveznostmi ter kazenskimi posledicami krive izpovedbe.

11 Kakšni so postopki za preverjanje istovetnosti osebe, ki bo zaslišana?

Sodišče mora v skladu s členom 126(2) zakonika o civilnem postopku na začetku zaslišanja preveriti istovetnost priče. Za to od priče običajno zahteva osebno izkaznico ali potni list.

12 Kakšne so zahteve glede izrekanja prisege in kakšne podatke mora zagotoviti sodišče, ki je zaprosilo, kadar je za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi člena 17 potrebna prisega?

Priče, izvedenci in stranke se lahko v skladu s členom 104(1) zakona št. 91/2012 o mednarodnem zasebnem pravu zaslišijo pod prisego, če tako zahteva organ v drugi državi. Prisega za priče in stranke v postopku se glasi: „Prisegam, da bom na vsa vprašanja, ki jih bo postavilo sodišče, odgovoril(-a) v celoti in po resnici ter da ne bom ničesar zamolčal(-a).“ Prisega za izvedence se glasi: „Prisegam, da bom izvedensko mnenje podal(-a) po najboljši vednosti in prepričanju.“ Če se prisega izreče naknadno, se besedilo prisege ustrezno spremeni.

13 Kakšna je ureditev za zagotavljanje, da sta na kraju videokonference prisotni oseba za stike, s katero se sodišče, ki je zaprosilo, lahko poveže, in oseba, ki je na voljo na dan zaslišanja za upravljanje videokonferenčne opreme in odpravljanje morebitnih tehničnih težav?

Posebna ureditev se dogovori med pripravo videokonference, temelji pa na potrebah sodišča, ki je zaprosilo, in zaprošenega sodišča.

14 Kateri morebitni dodatni podatki se zahtevajo od sodišča, ki je zaprosilo?

Posebna ureditev se dogovori med pripravo videokonference, temelji pa na potrebah sodišča, ki je zaprosilo, in zaprošenega sodišča.

Zadnja posodobitev: 28/02/2017

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Izvirna jezikovna različica te strani nemščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.

Pridobivanje dokazov prek videokonference - Nemčija

1 Ali je dokaze mogoče pridobiti prek videokonference s sodelovanjem sodišča v državi članici, ki je zaprosila, ali neposredno s strani sodišča v navedeni državi članici? Če je mogoče, kateri nacionalni postopki ali zakonodaja se uporabljajo?

V nemškem civilnem postopku je pridobivanje dokazov prek videokonference na podlagi prvega stavka člena 128a(2) zakonika o civilnem postopku (ZPO – Zivilprozessordnung) dovoljeno, kadar se tako dogovorijo stranke. Zaslišanje se mora v video- in avdioobliki sočasno prenašati v kraju, kjer je priča, izvedenec ali ena stranka med zaslišanjem, in v sodni dvorani. Če je bilo strankam, pooblaščencem ali svetovalcem dovoljeno, da so v drugem kraju, mora biti sočasni prenos zaslišanja v video- in avdioobliki zagotovljen tudi v zadevnem kraju. Pri zaslišanjih prek videokonference, ki jih nemško sodišče opravi na podlagi zaprosila v skladu z Uredbo (ES) št. 1206/2001 („aktivna“ pravna pomoč), bo morda treba člen 128a ZPO uporabljati z nekaterimi spremembami, saj sodišče, ki pridobiva dokaze, ni hkrati tudi obravnavno sodišče, za katero je pomemben neposredni vtis. Če sodišče zaprosi za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi člena 17 Uredbe („pasivna“ pravna pomoč), je treba načeloma ugoditi vsem zaprosilom za neposredno pridobivanje dokazov z uporabo komunikacijske tehnologije, mogoče pa je tudi pridobivanje dokazov, ki presega okvir člena 128a ZPO. Zaprosila se lahko zavrnejo samo iz razlogov, navedenih v členu 17(5). Vendar pa lahko osrednji organ v skladu z nemškim pravom določi pogoje za neposredno pridobivanje dokazov.

2 Ali so kakšne omejitve glede vrste oseb, ki so lahko zaslišane prek videokonference – na primer, ali so lahko na tak način zaslišane samo priče ali se lahko zaslišijo tudi drugi, kot na primer izvedenci ali stranke?

Prek videokonference so lahko zaslišijo priče, izvedenci in stranke (prvi stavek člena 128a(2) ZPO).

3 Kakšne so morebitne omejitve glede vrste dokazov, ki se lahko pridobijo prek videokonference?

V skladu z nemškim civilnim procesnim pravom se lahko prek videokonference dokazi pridobivajo z zaslišanjem prič, izvedencev in strank (člen 128a(2) ZPO). Pridobivanje drugih dokazov (listine in ogled) prek videokonference ni izrecno dovoljeno.

4 Ali so kakšne omejitve glede kraja, kjer mora biti oseba zaslišana prek videokonference – tj. ali mora to biti na sodišču?

Z zakonom ni podrobno določeno, kje mora biti oseba med zaslišanjem. Vendar mora biti na podlagi nemškega civilnega procesnega prava kraj, iz katerega poteka prenos v sodno dvorano, v Nemčiji.

5 Ali je dovoljeno snemati zaslišanje prek videokonference in če je, ali je oprema na voljo?

V prvem stavku člena 128a(3) ZPO ni predvideno snemanje zaslišanj prek videokonference. Vendar pa se lahko snema pridobivanje dokazov v okviru pravne pomoči z neposrednim pridobivanjem dokazov na podlagi člena 17 Uredbe.

6 V katerem jeziku mora biti zaslišanje: (a) za zaprosila na podlagi členov 10 do 12; in (b) za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi člena 17?

(a) Za zaprosila na podlagi členov 10 do 12 mora biti zaslišanje v nemščini. Če so v postopku udeležene osebe, ki ne obvladajo nemškega jezika, je treba uporabiti tolmača. Storitve tolmača niso potrebne, če vse udeležene osebe obvladajo zadevni tuji jezik.

(b) V primeru pravne pomoči z neposrednim pridobivanjem dokazov jezik zaslišanja določi sodišče, ki je zaprosilo. Vendar pa lahko osrednji organ odobritev na podlagi člena 17(4) izkoristi za določitev pogojev za neposredno pridobivanje dokazov, kot je jezik obravnave ali zaslišanja.

7 Če so potrebni tolmači, kdo jih mora zagotoviti za obe vrsti zaslišanj in kje morajo biti?

V primeru „aktivne“ pravne pomoči je za vodenje postopka in pridobivanje dokazov pristojno nemško sodišče, ki zagotavlja pravno pomoč. Nemška sodišča morajo pri pridobivanju dokazov tolmača uporabiti tudi, če samo ena od udeleženih oseb ne obvlada nemškega jezika. Sodišče mora po uradni dolžnosti preveriti, ali ima zadevna oseba ustrezno znanje nemškega jezika. Sodišče lahko po prosti presoji izbere tolmača. V primeru „pasivnega“ pridobivanja dokazov na podlagi člena 17 o potrebi po uporabi tolmačev in njihovi izbiri odloči sodišče, ki je zaprosilo. Na podlagi člena 17(4) lahko osrednji organ zaprosilo odobri pod določenimi pogoji: lahko na primer zahteva uporabo tolmačev. V okviru teh pogojev lahko tudi odredi pridobivanje dokazov v nemščini.

8 Kateri postopek se uporablja za ureditev zaslišanja in obveščanje osebe, ki bo zaslišana, o času in kraju? Koliko časa vnaprej je treba določiti datum zaslišanja, da bi bila zaslišana oseba pravočasno obveščena?

V primeru aktivne pravne pomoči priče in izvedence neformalno povabi tajništvo zaprošenega sodišča, razen če to sodišče odloči, da je potrebna formalna vročitev. Če sodišče odredi zaslišanje prek videokonference, je treba osebe, katerih pričanje se bo prenašalo, povabiti v prostore, iz katerih bo potekal prenos. V vabilu je treba navesti stranke, predmet zaslišanja, datum zaslišanja in posledice neudeležbe. Vabilo mora vključevati natančne podatke o kraju in času zaslišanja. Rok za pošiljanje vabil ni določen.

Če dokaze neposredno pridobiva sodišče, ki je zaprosilo, na podlagi člena 17 Uredbe, mora osebo, ki bo zaslišana, o času in kraju zaslišanja obvestiti sodišče, ki je zaprosilo. Čas in kraj sta običajno odvisna od razmer na nemških sodiščih (kje je sistem in kdaj se lahko uporabi). Čas in kraj zaslišanja sta torej tesno povezana z odobritvijo s strani osrednjega organa. Rok načeloma ni določen, vendar je treba upoštevati, da je za mednarodno dostavo po pošti potreben daljši čas.

Poseben postopek za načrtovanje dejanske videokonference ni predviden. V praksi osrednji organ vedno imenuje kontaktno osebo na sodišču, kjer bo potekala videokonferenca. Ta oseba je potem na voljo za odgovore na praktična vprašanja.

9 Kakšni so stroški uporabe videokonference in kako se plačajo?

Uporaba videokonferenčne tehnologije je povezana s stroški nakupa, vzdrževanja in delovanja opreme. Ti stroški se ne morejo zaračunati osebam, vključenim v civilni postopek. Poleg tega je treba plačati še telekomunikacijske pristojbine. Zaprošeno sodišče lahko na podlagi člena 10(4) v povezavi s členom 18(2) Uredbe zahteva povračilo telekomunikacijskih pristojbin.

10 Kakšne so morebitne zahteve glede zagotavljanja, da je bila oseba, ki jo neposredno zasliši sodišče, ki je zaprosilo, obveščena, da je sodelovanje na zaslišanju prostovoljno?

Sodišče, ki je zaprosilo, mora na podlagi člena 64(2) uredbe o pravni pomoči v civilnih zadevah (ZRHO – Rechtshilfeordnung für Zivilsachen) obvestiti osebo, ki bo zaslišana, da zaslišanje poteka na prostovoljni podlagi.

11 Kakšni so postopki za preverjanje istovetnosti osebe, ki bo zaslišana?

Kadar obstaja dvom glede istovetnosti osebe, ki bo zaslišana, jo mora sodišče preveriti v kateri koli fazi postopka.

12 Kakšne so zahteve glede izrekanja prisege in kakšne podatke mora zagotoviti sodišče, ki je zaprosilo, kadar je za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi člena 17 potrebna prisega?

Kadar sodišče nemško sodišče zaprosi za pridobivanje dokazov prek videokonference, se pridobivanje dokazov in torej tudi izrekanje prisege opravita v skladu s postopkovnimi pravili sodišča, ki je zaprosilo. Ker je sodelovanje osebe, ki naj bi zagotovila informacije, pri neposrednem pridobivanju dokazov in torej tudi pri izreku prisege vsekakor prostovoljno (s čimer jo je treba formalno seznaniti), zaprošena država ne more določiti dodatnih zahtev za izrekanje prisege. Vendar mora osrednji organ vsekakor zagotoviti upoštevanje morebitne prepovedi pričanja ali zaslišanja, ki je oseba, ki naj bi zagotovila informacije, ne more prezreti (na podlagi nemškega prava). Sem spadajo prepovedi zaslišanja nemških javnih uslužbencev brez predhodne odobritve organa, za katerega delajo, ali zaslišanja zdravnikov, ne da bi bili ti oproščeni obveznosti molčečnosti.

O tem, ali je mogoče izreči prisego in kakšne informacije mora zagotoviti sodišče, ki je zaprosilo, odloči zadevni osrednji organ. Osrednji organ mora pri odločitvi o odobritvi zagotoviti, da se ne obide prepoved pričanja, ki velja za osebo, ki naj bi zagotovila informacije. Zato lahko osrednji organ na primer ugotovi, v kakšnih okoliščinah je oseba, ki naj bi zagotovila informacije, te pridobila. V skladu z nemškim pravom mora na primer pričanje nemških javnih uslužbencev predhodno odobriti organ, za katerega delajo.

13 Kakšna je ureditev za zagotavljanje, da sta na kraju videokonference prisotni oseba za stike, s katero se sodišče, ki je zaprosilo, lahko poveže, in oseba, ki je na voljo na dan zaslišanja za upravljanje videokonferenčne opreme in odpravljanje morebitnih tehničnih težav?

Sodstvo je organizirano zvezno in spada v pristojnost zadevnih deželnih pravosodnih uprav. To pomeni, da v zvezi s tem vprašanjem ne obstajajo standardna pravila na nacionalni ravni ter da postopek pridobivanja dokazov vodijo in izvajajo zadevne deželne pravosodne uprave. Postopki se torej lahko med deželami zelo razlikujejo. V praksi postopkovna pravila pripravi višje deželno sodišče, na območju pristojnosti katerega je zaprošeno sodišče.

14 Kateri morebitni dodatni podatki se zahtevajo od sodišča, ki je zaprosilo?

Zaprosila za pridobivanje dokazov, poslana iz tujine, in sporočila v skladu z Uredbo (ES) št. 1206/2001 morajo biti v nemškem jeziku ali pa jim mora biti priložen prevod v nemški jezik (člen 1075 ZPO).

Zadnja posodobitev: 01/06/2017

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Izvirna jezikovna različica te strani estonščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.
Opozarjamo, da so že na voljo naslednje jezikovne različice.

Pridobivanje dokazov prek videokonference - Estonija

1 Ali je dokaze mogoče pridobiti prek videokonference s sodelovanjem sodišča v državi članici, ki je zaprosila, ali neposredno s strani sodišča v navedeni državi članici? Če je mogoče, kateri nacionalni postopki ali zakonodaja se uporabljajo?

Da, dokaze je mogoče pridobiti prek videokonference. S členom 10(4) Uredbe Sveta (ES) št. 1206/2001 o sodelovanju med sodišči držav članic pri pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah je zagotovljena pravica zaprositi za uporabo videokonference. Videokonferenca se lahko uporabi tudi pri pridobivanju dokazov na podlagi člena 17 Uredbe; osrednji organ ali pristojni organ mora spodbujati uporabo komunikacijske tehnologije, kot so videokonference in telekonference. Estonska sodišča imajo potrebno opremo za videokonference. Na podlagi člena 15(6) zakonika o civilnem postopku (na voljo na spletu Povezava se odpre v novem oknutukaj) se določbe tega zakonika uporabljajo za pomoč pri pridobivanju dokazov v Estoniji na podlagi zaprosil sodišč držav članic Evropske unije, če ni drugače določeno z določbami Uredbe Sveta (ES) št. 1206/2001 o sodelovanju med sodišči držav članic pri pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah. V skladu s členom 15(5) zakonika bo estonsko sodišče, razen če je z zakonom ali mednarodnim sporazumom določeno drugače, na zaprosilo tujega sodišča zagotovilo postopkovno pomoč pri izvedbi procesnega dejanja, če v skladu z estonskim pravom procesno dejanje, za katero je bilo zaprošeno, spada v pristojnost estonskega sodišča in ni prepovedano z zakonom. Procesno dejanje se lahko izvede tudi na podlagi prava tuje države, če je to potrebno za izvedbo postopka v tuji državi in ne škoduje interesom strank v postopku. Obravnave na sodišču, ki potekajo v obliki procesne konference, ureja člen 350 zakonika. Za izvedbo videokonference na podlagi Uredbe (ES) št. 1206/2001, vključno s procesno konferenco, ki jo na podlagi člena 17 Uredbe neposredno izvede sodišče druge države članice, ki je zaprosilo, ne veljajo posebne določbe ali omejitve.

2 Ali so kakšne omejitve glede vrste oseb, ki so lahko zaslišane prek videokonference – na primer, ali so lahko na tak način zaslišane samo priče ali se lahko zaslišijo tudi drugi, kot na primer izvedenci ali stranke?

V skladu s členom 350(1) zakonika o civilnem postopku ima udeleženec sodne obravnave, ki poteka v obliki procesne konference, priložnost izvesti procesna dejanja v realnem času, tj. lahko poda zapriseženo izjavo ali nezapriseženo izjavo v nepravdnem postopku (hagita menetlus); v skladu s členom 350(2) se lahko v okviru procesne konference zasliši tudi priča ali izvedenec.

To pomeni, da lahko v okviru procesne konference stranka v postopku poda zapriseženo izjavo ali nezapriseženo izjavo v nepravdnem postopku, tako pa se lahko tudi zasliši priča ali izvedenec.

3 Kakšne so morebitne omejitve glede vrste dokazov, ki se lahko pridobijo prek videokonference?

Glej odgovor na prejšnje vprašanje.

4 Ali so kakšne omejitve glede kraja, kjer mora biti oseba zaslišana prek videokonference – tj. ali mora to biti na sodišču?

Sodišče lahko v skladu s členom 350(1) zakonika o civilnem postopku obravnavo organizira v obliki procesne konference, tako da je lahko stranka v postopku ali njen zastopnik ali svetovalec med sodno obravnavo v drugem kraju in tam v realnem času opravlja procesna dejanja.

To pomeni, da lahko sodišče organizira procesno konferenco tako, da osebi med zaslišanjem ni treba biti na sodišču.

5 Ali je dovoljeno snemati zaslišanje prek videokonference in če je, ali je oprema na voljo?

Da, snemanje sodnih obravnav je dovoljeno. Snemanje se izvaja v skladu s postopkom iz člena 52 ali člena 42 zakonika o civilnem postopku. Tehnologija za zaslišanje na daljavo omogoča, da se obravnave snemajo na podlagi člena 52 zakonika; vendar pa sodišča niso uvedla sredstev, potrebnih za shranjevanje, obdelavo in arhiviranje takih posnetkov. Zato se v praksi zaslišanja na daljavo ne snemajo.

6 V katerem jeziku mora biti zaslišanje: (a) za zaprosila na podlagi členov 10 do 12; in (b) za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi člena 17?

V skladu s členom 32(1) zakonika o civilnem postopku se v sodnih postopkih in pri delu sodišča uporablja estonščina. V skladu s členom 32(2) zakonika o civilnem postopku se zapisniki sodnih obravnav in drugi procesni akti pripravijo v estonščini. Sodišče lahko ob estonskem prevodu pričanje ali izjavo, ki je na sodni obravnavi podana v tujem jeziku, v zapisnik vključi tudi v jeziku, v katerem je podana, če je to potrebno za natančno predstavitev pričanja ali izjave. Estonski zakonik o civilnem postopku ne vsebuje posebnih določb o jezikovni ureditvi za pridobitev izpovedbe ali izjave na zaprosilo sodišča druge države članice na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 1206/2001 o sodelovanju med sodišči držav članic pri pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah, vključno z jezikovno ureditvijo za pridobivanje dokazov na podlagi člena 17 Uredbe.

7 Če so potrebni tolmači, kdo jih mora zagotoviti za obe vrsti zaslišanj in kje morajo biti?

Če stranka v postopku estonsko ne govori dobro in v postopku nima zastopnika, sodišče v skladu s členom 34(1) zakonika o civilnem postopku na zahtevo take stranke ali na svojo pobudo v postopek vključi tolmača ali prevajalca, če je to mogoče. Navzočnost tolmača ali prevajalca ni potrebna, če sodišče in druge stranke v postopku razumejo izjave stranke v postopku. Če sodišče ne more takoj priskrbeti tolmača ali prevajalca, izda odredbo, v skladu s katero si mora stranka v postopku, ki potrebuje pomoč tolmača ali prevajalca, v roku, ki ga določi sodišče, najti tolmača, prevajalca ali zastopnika, ki dobro govori estonsko (člen 34(2) zakonika). Estonski zakonik o civilnem postopku ne vsebuje posebnih določb o kraju tolmača ali prevajalca, ki se uporabi pri pridobivanju dokazov na podlagi Uredbe.

8 Kateri postopek se uporablja za ureditev zaslišanja in obveščanje osebe, ki bo zaslišana, o času in kraju? Koliko časa vnaprej je treba določiti datum zaslišanja, da bi bila zaslišana oseba pravočasno obveščena?

V skladu s členom 343(1) zakonika o civilnem postopku sodišče stranke v postopku in druge osebe, ki jih je treba povabiti na sodno obravnavo, o času in kraju obravnave obvesti tako, da jim vroči vabilo. V skladu s členom 343(2) zakonika mora biti med datumom vročitve vabila in datumom sodne obravnave najmanj deset dni. To obdobje je lahko tudi krajše, če se stranke v postopku strinjajo s tem.

9 Kakšni so stroški uporabe videokonference in kako se plačajo?

Stroški v zvezi s pridobivanjem dokazov na podlagi Uredbe (ES) št. 1206/2001 so določeni v členu 18 Uredbe. V skladu s členom 15(4) zakonika o civilnem postopku sodišče, ki je zaprosilo, ne krije stroškov procesnega dejanja. Sodišče, ki izvede procesno dejanje, sodišču, ki je zaprosilo, sporoči stroške, in ti se štejejo za stroške v zvezi z obravnavano zadevo. Stroški pridobivanja dokazov se kot bistveni stroški postopka plačajo v skladu s členom 148(1) zakonika, ki določa, da stranka v postopku, ki je vložila zahtevek, s katerim so povezani stroški, bistvene stroške postopka plača vnaprej v višini, ki jo določi sodišče, razen če sodišče odloči drugače. Če zahtevek vložita obe stranki, ali če je povabljena priča ali izvedenec, ali če je na pobudo sodišča opravljen ogled, se stroški enakovredno razdelijo med stranki. Ker je videokonferenčna oprema na voljo na sodiščih, se stroški za njeno uporabo ne smejo zaračunati.

10 Kakšne so morebitne zahteve glede zagotavljanja, da je bila oseba, ki jo neposredno zasliši sodišče, ki je zaprosilo, obveščena, da je sodelovanje na zaslišanju prostovoljno?

Člen 17(2) Uredbe se uporablja za obveščanje oseb, da je sodelovanje v neposrednem zaslišanju s strani sodišča, ki je zaprosilo, prostovoljno.

11 Kakšni so postopki za preverjanje istovetnosti osebe, ki bo zaslišana?

V skladu s členom 347(2)(1) zakonika o civilnem postopku sodišče na začetku sodne obravnave ugotovi, katere od vabljenih oseb so navzoče, in preveri njihovo istovetnost. Poseben postopek za preverjanje istovetnosti na sodni obravnavi v zakoniku ni določen. Sodišče mora ugotoviti istovetnost vabljenih oseb. V ta namen na primer preveri osebni dokument s fotografijo vabljene osebe.

12 Kakšne so zahteve glede izrekanja prisege in kakšne podatke mora zagotoviti sodišče, ki je zaprosilo, kadar je za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi člena 17 potrebna prisega?

V skladu s členom 269(2) zakonika o civilnem postopku mora stranka v postopku pred pričanjem izreči naslednjo prisego:

„Jaz, (ime in priimek), prisegam pri svoji časti in vesti, da bom govoril(-a) resnico o zadevi in da ne bom ničesar prikril(-a), dodal(-a) ali spremenil(-a).“ Stranka v postopku priseže ustno in podpiše besedilo prisege.

V skladu s členom 36(1) zakonika mora oseba, ki estonsko ne govori dobro, priseči v jeziku, ki ga tekoče govori; v skladu s členom 36(2) se podpiše estonsko besedilo prisege, ki se osebi prevede neposredno, preden ga podpiše.

V drugem stavku člena 262(1) zakonika je določeno, da mora sodišče priči pred pričanjem pojasniti obveznost, da mora govoriti resnico, in vsebino členov 256 do 259 zakonika. V skladu s členom 303(5) zakonika se določbe v zvezi z zaslišanjem prič uporabljajo tudi za zaslišanje izvedencev. Izvedenec, ki ni sodni izvedenec ali uradno potrjeni izvedenec, je pred predstavitvijo izvedenskega mnenja opozorjen, da ne sme vedé dati nepravilnega izvedenskega mnenja, izvedenec pa to potrdi s podpisom zapisnika sodnega postopka ali besedila opozorila. Podpisano opozorilo se predloži sodišču skupaj z izvedenskim mnenjem.

13 Kakšna je ureditev za zagotavljanje, da sta na kraju videokonference prisotni oseba za stike, s katero se sodišče, ki je zaprosilo, lahko poveže, in oseba, ki je na voljo na dan zaslišanja za upravljanje videokonferenčne opreme in odpravljanje morebitnih tehničnih težav?

V skladu s členom 350(3) zakonika o civilnem postopku mora biti na sodni obravnavi, organizirani v obliki procesne konference, zajamčena pravica vsake stranke v postopku, da vlaga zahtevke in vloge ter oblikuje stališča do zahtevkov in vlog drugih strank v postopku, poleg tega pa morajo biti med prenosom slike in zvoka v realnem času v sodno dvorano s kraja, kjer je udeleženec v postopku, ki ni navzoč v sodni dvorani, in obratno na tehnično varen način izpolnjeni tudi drugi pogoji sodne obravnave.

Vsako sodišče ima uslužbenca centra za registre in informacijske sisteme, ki deluje kot notranji strokovnjak za IT ter zagotavlja delovanje videokonferenčne opreme in rešuje morebitne tehnične težave.

14 Kateri morebitni dodatni podatki se zahtevajo od sodišča, ki je zaprosilo?

Zahtevani podatki so razvidni iz obrazca zaprosila. Morebitni dodatni zahtevani podatki so odvisni od posebnih okoliščin vsake sodne zadeve.

Zadnja posodobitev: 25/07/2019

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Pridobivanje dokazov prek videokonference - Irska

1 Ali je dokaze mogoče pridobiti prek videokonference s sodelovanjem sodišča v državi članici, ki je zaprosila, ali neposredno s strani sodišča v navedeni državi članici? Če je mogoče, kateri nacionalni postopki ali zakonodaja se uporabljajo?

Da, na irskih sodiščih je dokaze mogoče pridobiti prek videokonference s sodelovanjem sodišča v drugi državi članici ali neposredno s strani sodišča v navedeni državi članici. Postopki vključujejo sodno prakso vrhovnega sodišča „HC45 – Uporaba video konferenc za pridobivanje dokazov v civilnih zadevah“.

2 Ali so kakšne omejitve glede vrste oseb, ki so lahko zaslišane prek videokonference – na primer, ali so lahko na tak način zaslišane samo priče ali se lahko zaslišijo tudi drugi, kot na primer izvedenci ali stranke?

Glede vrste oseb, ki so lahko zaslišane, ni nobenih takih omejitev.

3 Kakšne so morebitne omejitve glede vrste dokazov, ki se lahko pridobijo prek videokonference?

Glede vrste dokazov, ki se lahko pridobijo, ni nobenih omejitev.

4 Ali so kakšne omejitve glede kraja, kjer mora biti oseba zaslišana prek videokonference – tj. ali mora to biti na sodišču?

Ni omejitev, odvisno je od privolitve sodnika.

5 Ali je dovoljeno snemati zaslišanje prek videokonference in če je, ali je oprema na voljo?

Na Irskem je na voljo oprema za snemanje zaslišanj prek videokonference. Dostop do takega posnetka mora odrediti sodišče.

6 V katerem jeziku mora biti zaslišanje: (a) za zaprosila na podlagi členov 10 do 12; in (b) za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi člena 17?

Zaslišanje se opravi v angleščini ali irščini, če poteka na Irskem. V primeru zaslišanja zunaj Irske ni omejitev glede jezika.

7 Če so potrebni tolmači, kdo jih mora zagotoviti za obe vrsti zaslišanj in kje morajo biti?

Če je sodišče na Irskem in gre za družinskopravno ali kazenskopravno zadevo, zagotovijo tolmača irski sodni organi. V civilnih zadevah sta za organizacijo tolmačenja odgovorni stranki.

Če sodišče, ki je zaprosilo, ne razume angleščine ali irščine, si mora samo zagotoviti tolmačenje.

Glede kraja, kjer se tolmač nahaja, ni nobenih omejitev.

8 Kateri postopek se uporablja za ureditev zaslišanja in obveščanje osebe, ki bo zaslišana, o času in kraju? Koliko časa vnaprej je treba določiti datum zaslišanja, da bi bila zaslišana oseba pravočasno obveščena?

O celotni ureditvi se dogovorita sodišči. Pred sodno obravnavo se priporoča preskus, da se zagotovi ustrezna povezava.

9 Kakšni so stroški uporabe videokonference in kako se plačajo?

Stroški se razlikujejo glede na vrsto okoliščin, vključno s krajem videokonference (tj. ali gre za sodišče ali druge prostore), časom zaslišanja (če je zunaj običajnih uradnih ur sodišča, bo moralo osebje ostati dlje), tem, ali so potrebni kakršni koli posebni postopki, ter morebitnimi stroški zaradi uporabe opreme. Zaprošeno sodišče obvesti sodišče, ki je zaprosilo, o stroških. Plačila se opravijo v evrih.

10 Kakšne so morebitne zahteve glede zagotavljanja, da je bila oseba, ki jo neposredno zasliši sodišče, ki je zaprosilo, obveščena, da je sodelovanje na zaslišanju prostovoljno?

Pričo obvesti sodišče, ki zaproša.

11 Kakšni so postopki za preverjanje istovetnosti osebe, ki bo zaslišana?

Sodišče se mora prepričati o identiteti osebe, ki se zaslišuje.

12 Kakšne so zahteve glede izrekanja prisege in kakšne podatke mora zagotoviti sodišče, ki je zaprosilo, kadar je za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi člena 17 potrebna prisega?

Prisega se opravi v skladu z običajnimi postopki sodišč na Irskem.

13 Kakšna je ureditev za zagotavljanje, da sta na kraju videokonference prisotni oseba za stike, s katero se sodišče, ki je zaprosilo, lahko poveže, in oseba, ki je na voljo na dan zaslišanja za upravljanje videokonferenčne opreme in odpravljanje morebitnih tehničnih težav?

O tem vprašanju se dogovorita sodišči.

14 Kateri morebitni dodatni podatki se zahtevajo od sodišča, ki je zaprosilo?

Se ne zahtevajo, razen če obstajajo posebne zahteve (npr. znakovni jezik, dostop z invalidskim vozičkom, posebne verske zahteve za prisego itd.).

Zadnja posodobitev: 09/09/2019

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Pridobivanje dokazov prek videokonference - Grčija

1 Ali je dokaze mogoče pridobiti prek videokonference s sodelovanjem sodišča v državi članici, ki je zaprosila, ali neposredno s strani sodišča v navedeni državi članici? Če je mogoče, kateri nacionalni postopki ali zakonodaja se uporabljajo?

Da, vendar (zaenkrat) samo na prvostopenjskem sodišču v Atenah.

2 Ali so kakšne omejitve glede vrste oseb, ki so lahko zaslišane prek videokonference – na primer, ali so lahko na tak način zaslišane samo priče ali se lahko zaslišijo tudi drugi, kot na primer izvedenci ali stranke?

Ni omejitev. Vsi udeleženci v postopku so lahko zaslišani prek videokonference.

3 Kakšne so morebitne omejitve glede vrste dokazov, ki se lahko pridobijo prek videokonference?

Ni omejitev v zvezi z ustnim zaslišanjem prič, strank, izvedencev itd.

4 Ali so kakšne omejitve glede kraja, kjer mora biti oseba zaslišana prek videokonference – tj. ali mora to biti na sodišču?

Zaslišanje se lahko izvede v posebno zasnovanih prostorih na sodišču ali grškem konzularnem predstavništvu v tujini.

5 Ali je dovoljeno snemati zaslišanje prek videokonference in če je, ali je oprema na voljo?

Zaslišanje prek videokonference je dovoljeno snemati, sodni tajnik sodišča ali sekretar grškega konzularnega predstavništva v tujini pa sestavi zapisnik.

6 V katerem jeziku mora biti zaslišanje: (a) za zaprosila na podlagi členov 10 do 12; in (b) za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi člena 17?

Zaslišanje mora potekati v grščini. Po potrebi je prisoten tolmač.

7 Če so potrebni tolmači, kdo jih mora zagotoviti za obe vrsti zaslišanj in kje morajo biti?

Če stranka v postopku sodišču predlaga izvedbo zaslišanja priče, stranke ali izvedenca, ki bo pričal prek videokonference, vendar ne govori grško, mora ta stranka zagotoviti tolmača in plačati njegovo nagrado. Tolmači morajo biti v istem prostoru kot sodnik, ki vodi videokonferenco, ali sekretar grškega konzularnega predstavništva v tujini.

8 Kateri postopek se uporablja za ureditev zaslišanja in obveščanje osebe, ki bo zaslišana, o času in kraju? Koliko časa vnaprej je treba določiti datum zaslišanja, da bi bila zaslišana oseba pravočasno obveščena?

Člen 3 predsedniškega odloka št. 142/2013: „Sodišče odloči po uradni dolžnosti ali na predlog stranke, ali je treba v konkretnem primeru izvesti videokonferenco. Potem ko sodišče ugotovi, ali je uporaba te tehnologije potrebna za učinkovito vodenje postopka, odloči, ali bo tak predlog sprejelo ali ne. Sodišče lahko ob upoštevanju okoliščin vsakega posameznega primera odobri predlog za izvedbo videokonference, obenem pa zahteva dodatna jamstva za pravilen potek postopka. (a) na predlog stranke: Zadevna stranka mora pri sodnem tajniku sodišča, pred katerim teče postopek v zadevi, vložiti predlog za obravnavo prek videokonference (člen 270(7) zakonika o civilnem postopku), zaslišanje prek videokonference ali pričanje prek videokonference (člen 270(8) zakonika o civilnem postopku). V predlogu je treba navesti sodišče ali konzularno predstavništvo na oddaljeni lokaciji, imena oseb, ki bodo sodelovale na videokonferenci, njihove naslove (vključno z elektronskimi naslovi), številke telefona in telefaksa, na katerih so dosegljive, procesno dejanje, za katero se zahteva videokonferenca, predvideno trajanje ter morebitno posebno opremo, ki je potrebna. Navesti je treba tudi vse posebne pogoje za izvedbo videokonference, ki jih določijo stranke. Predlog se lahko vloži kadar koli in v kateri koli fazi postopka, če njegova odobritev ne bi prekoračila rokov za procesno dejanje iz zakonika o civilnem postopku. Predlog in vsi ustrezni spremni dokumenti se lahko vložijo tudi v elektronski obliki v skladu z veljavnimi določbami. Za komunikacijo v zvezi z načrtovanjem in izvedbo videokonference so pristojni uradniki sodišča in uradniki na oddaljeni lokaciji, poteka pa lahko na kakršen koli ustrezen način, na primer po telefonu, elektronski pošti ali telefaksu. Predlog se odobri ali zavrne s sklepom sodišča. Sodni tajnik o sklepu obvesti stranko, ki je vložila predlog, na kakršen koli ustrezen način. Če se predlog odobri, stranka, ki ga je vložila, obvesti druge stranke o tem, da se bo procesno dejanje izvedlo prek videokonference. (b) po uradni dolžnosti: Odločitev o izvedbi videokonference lahko sodišče, ki vodi postopek, sprejme in o njej obvesti stranke po uradni dolžnosti.“

9 Kakšni so stroški uporabe videokonference in kako se plačajo?

Če stranka v postopku sodišču predlaga izvedbo zaslišanja priče, stranke ali izvedenca, ki bo pričal prek videokonference, vendar ne govori grško, mora ta stranka zagotoviti tolmača in plačati njegovo nagrado. Stranka plača nagrado neposredno tolmaču.

10 Kakšne so morebitne zahteve glede zagotavljanja, da je bila oseba, ki jo neposredno zasliši sodišče, ki je zaprosilo, obveščena, da je sodelovanje na zaslišanju prostovoljno?

Osebo obvesti sodišče.

11 Kakšni so postopki za preverjanje istovetnosti osebe, ki bo zaslišana?

Sodnik, ki vodi postopek, mora preveriti istovetnost osebe, ki bo zaslišana. Da bi preverili istovetnost osebe, ki je v oddaljenem prostoru, sodniku pomaga sodni tajnik ali sekretar na oddaljeni lokaciji ali druga oseba, ki jo je pooblastil konzul.

12 Kakšne so zahteve glede izrekanja prisege in kakšne podatke mora zagotoviti sodišče, ki je zaprosilo, kadar je za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi člena 17 potrebna prisega?

Sodnik, ki vodi postopek, vpraša pričo, izvedenca itd., ali želi izreči versko ali civilno prisego. Enako velja za tolmače, preden začnejo opravljati svoje naloge.

13 Kakšna je ureditev za zagotavljanje, da sta na kraju videokonference prisotni oseba za stike, s katero se sodišče, ki je zaprosilo, lahko poveže, in oseba, ki je na voljo na dan zaslišanja za upravljanje videokonferenčne opreme in odpravljanje morebitnih tehničnih težav?

Pristojni sodni uradniki morajo biti prisotni pred in med videokonferenco.

14 Kateri morebitni dodatni podatki se zahtevajo od sodišča, ki je zaprosilo?

Nobeni.

Zadnja posodobitev: 13/09/2019

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Izvirna jezikovna različica te strani španščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.

Pridobivanje dokazov prek videokonference - Španija

1 Ali je dokaze mogoče pridobiti prek videokonference s sodelovanjem sodišča v državi članici, ki je zaprosila, ali neposredno s strani sodišča v navedeni državi članici? Če je mogoče, kateri nacionalni postopki ali zakonodaja se uporabljajo?

Dokazi se lahko pridobivajo na dva načina.

Predpisi:

– člen 177 zakona o civilnem postopku (Ley de Enjuiciamiento Civil, LEC), v skladu z zakonom št. 29/2015 z dne 30. julija 2015 o mednarodnem pravosodnem sodelovanju v civilnih zadevah;

– člen 229 sistemskega zakona o sodstvu (Ley Orgánica del Poder Judicial, LOPJ) v zvezi z videokonferencami. Člen 229(3) LOPJ določa, da se lahko izjave, zaslišanja, pridobivanje dokazov, soočenja prič, pregledi, poročila, ratifikacija izvedenskih mnenj in postopki izvajajo prek videokonference v navzočnosti sodnika ali sodišča ter v navzočnosti ali s posredovanjem strank, kadar je to ustrezno, pri čemer je treba vedno zagotoviti, da lahko vsaka stranka izpodbija dokaze druge stranke in da je zaščitena pravica do obrambe, in sicer na javni obravnavi, razen v izjemnih primerih;

– poglavje II naslova IV sporazuma z dne 15. septembra 2005 plenarne skupščine generalnega sodnega sveta (Pleno del Consejo General del Poder Judicial) o odobritvi uredbe št. 1/2005 o dodatnih vidikih sodnih postopkov (členi od 74 do 80).

Kadar Španija zaprosi za sodelovanje tujega organa

V teh primerih se zakon št. 29/2015 uporablja subsidiarno v skladu z načelom primarnosti prava EU, na podlagi katerega ima na tem področju prednost uporaba pravil Evropske unije ter mednarodnih pogodb in sporazumov, katerih pogodbenica je Španija. Na področju mednarodnega pravosodnega sodelovanja v civilnih zadevah lahko španski organi sodelujejo s tujimi organi. Čeprav vzajemnost ni potrebna, lahko vlada s kraljevim odlokom določi, da organi ne bodo sodelovali z organi tuje države, če organi zadevne države večkrat zavrnejo sodelovanje ali če obstaja zakonska prepoved sodelovanja organov zadevne države.

Kadar lahko španska sodišča vzpostavijo neposredno sodno komunikacijo

Vedno se upoštevajo veljavni zakoni v vsaki državi. Neposredna sodna komunikacija je komunikacija med nacionalnim in tujim sodiščem brez posrednika. Taka komunikacija ne vpliva na neodvisnost zadevnih sodišč ali pravico strank do obrambe niti ju ne ogroža.

Španska sodišča zavrnejo zaprosila za mednarodno pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah, če:

(a) je predmet ali namen zaprošenega sodelovanja v nasprotju z javnim redom;

(b) je postopek, v zvezi s katerim je bilo poslano zaprosilo za sodelovanje, v izključni pristojnosti španskega sodišča;

(c) vsebina dejanja, ki ga je treba izvesti, ne ustreza pooblastilom zaprošenega španskega sodišča. Kjer je ustrezno, lahko sodišče zaprosilo pošlje pristojnemu organu in o tem obvesti organ, ki je zaprosil;

(d) zaprosilo za mednarodno sodelovanje ne izpolnjuje zahtev glede vsebine in minimalnih zahtev iz zakona št. 29/2015, da bi se obravnavalo;

(e) vlada s kraljevim odlokom določi, da španski organi ne bodo sodelovali z organi tuje države, ki je večkrat zavrnila zaprosila za sodelovanje ali je zakonsko prepovedala sodelovanje svojih organov.

2 Ali so kakšne omejitve glede vrste oseb, ki so lahko zaslišane prek videokonference – na primer, ali so lahko na tak način zaslišane samo priče ali se lahko zaslišijo tudi drugi, kot na primer izvedenci ali stranke?

Glede posredovanja strank v postopku ali drugih oseb, ki sodelujejo pri pridobivanju dokazov, bodisi kot priče bodisi kot izvedenci, ni omejitev. O primernosti izvedencev in informacijah, ki se jim zagotovijo, odloči sodišče.

3 Kakšne so morebitne omejitve glede vrste dokazov, ki se lahko pridobijo prek videokonference?

Omejitve, ki so vedno izjemne in morajo biti določene z obrazloženo sodno odločbo, v kateri se upošteva sorazmernost omejitve, zadevajo varstvo temeljnih pravic ali zaščito največje koristi mladoletnih oseb.

4 Ali so kakšne omejitve glede kraja, kjer mora biti oseba zaslišana prek videokonference – tj. ali mora to biti na sodišču?

Zaslišanje mora potekati na sodišču, na katerem poteka postopek in pred katerim se dokazi izvajajo na javni obravnavi ali v izjemnih primerih na zaprti obravnavi. Glede lokacije osebe, vključene v postopek prek videokonference, ni omejitev. Sodni uradnik sodišča (Letrado de la administración de justicia), pred katerim poteka postopek, mora na samem sodišču preveriti istovetnost oseb, ki sodelujejo v videokonferenci, na podlagi predhodne ali neposredne predložitve dokumentov ali osebnega poznanstva.

5 Ali je dovoljeno snemati zaslišanje prek videokonference in če je, ali je oprema na voljo?

Da. Še več, snemanje je obvezno.

V skladu z določbami člena 147 LEC se morajo ustni postopki, zaslišanja in nastopi na sodišču snemati na ustrezen nosilec za snemanje in predvajanje zvoka in slike. Na vseh sodiščih v Španiji je na voljo avdiovizualna oprema za snemanje sojenj in obravnav. Sodni uradnik mora posnetke arhivirati v obliki DVD. Strankam se lahko na njihov strošek izda kopija.

6 V katerem jeziku mora biti zaslišanje: (a) za zaprosila na podlagi členov 10 do 12; in (b) za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi člena 17?

Če je vključeno špansko sodišče, se zdi bistveno, da so postopek in z njim povezani dokumenti v španščini, čeprav se lahko odobri eden od drugih uradnih jezikov določenih pokrajin države (galicijski, katalonski, valencijski in baskovski jezik), če osebe, zaslišane prek videokonference, znajo te jezike in jih želijo uporabiti.

V primeru člena 17 ni zadržkov glede uporabe jezika države, ki je zaprosila, ker je pričanje prostovoljno.

7 Če so potrebni tolmači, kdo jih mora zagotoviti za obe vrsti zaslišanj in kje morajo biti?

V civilnih zadevah se tolmači lahko uporabijo med postopkom in po njem za dokumentiranje postopka; če jih ne zagotovi stranka, ki zahteva tolmačenje, jih zagotovijo sodne službe, ki so bile v nekaterih avtonomnih skupnostih decentralizirane. V drugih primerih take storitve zagotovi ministrstvo za pravosodje. Kritje stroškov teh storitev se lahko naloži stranki, ki ji je bilo naloženo plačilo stroškov, ob ustreznem upoštevanju pravice do brezplačne pravne pomoči.

Za dejansko zagotovitev kontradiktornosti postopka se lahko tolmač nahaja na sodišču ali pri osebi, ki bo na obravnavi govorila prek videokonference.

V vseh primerih mora tolmač priseči ali obljubiti, da bo govoril resnico in svoje naloge opravljal čim bolj objektivno.

8 Kateri postopek se uporablja za ureditev zaslišanja in obveščanje osebe, ki bo zaslišana, o času in kraju? Koliko časa vnaprej je treba določiti datum zaslišanja, da bi bila zaslišana oseba pravočasno obveščena?

Interni postopek za zaslišanje je v primeru, določenem s členom 10 Uredbe, določen v členu 301 in naslednjih LEC v zvezi z zaslišanjem strank; v členu 360 in naslednjih v zvezi z zaslišanjem prič; ter v členu 335 in naslednjih v zvezi z izdajo mnenj in njihovo predložitvijo za obravnavo in navzkrižno obravnavo s strani izvedencev na javnih obravnavah.

9 Kakšni so stroški uporabe videokonference in kako se plačajo?

Videokonferenca je načeloma brezplačna. Če pa želi katera od zainteresiranih strani dobiti kopijo posnetka, mora zagotoviti ustrezen nosilec ali plačati ustrezen znesek.

10 Kakšne so morebitne zahteve glede zagotavljanja, da je bila oseba, ki jo neposredno zasliši sodišče, ki je zaprosilo, obveščena, da je sodelovanje na zaslišanju prostovoljno?

To se opravi po navodilih španskega sodišča.

11 Kakšni so postopki za preverjanje istovetnosti osebe, ki bo zaslišana?

Glej odgovor na vprašanje 4 zgoraj.

Sodni uradnik sodišča, pred katerim poteka postopek, mora na samem sodišču preveriti istovetnost oseb, ki sodelujejo v videokonferenci, na podlagi predhodne ali neposredne predložitve dokumentov ali osebnega poznanstva.

12 Kakšne so zahteve glede izrekanja prisege in kakšne podatke mora zagotoviti sodišče, ki je zaprosilo, kadar je za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi člena 17 potrebna prisega?

Razlikovati je treba med naslednjimi primeri:

(a) strankam med zaslišanjem ni treba izreči prisege ali obljube, čeprav mora biti zadevna stranka v obvestilu za preverjanje obveščena, da lahko sodišče v primeru neupravičene odsotnosti za priznana šteje dejstva, v katerih je ta stranka posredovala osebno in katerih potrditev kot gotovih stranki zelo škoduje;

(b) priče: vsaka priča mora pred pričanjem priseči ali obljubiti, da bo govorila resnico, sicer se ji lahko naloži kazen za kaznivo dejanje krive izpovedbe v civilnih zadevah. Sodišče bo pričo seznanilo s temi kaznimi, če jih ta ne pozna.

Pričam, ki zaradi svoje starosti še niso kazensko odgovorne, ni treba priseči ali obljubiti, da bodo govorile resnico;

(c) izvedenci: izvedenci morajo ob predložitvi svojega mnenja priseči ali obljubiti, da bodo govorili resnico, in izjaviti, da so ravnali in, kadar je ustrezno, bodo ravnali čim bolj objektivno, ob upoštevanju dejavnikov, ki lahko strankam koristijo in škodujejo, ter da so seznanjeni s kazenskimi sankcijami, ki se jim lahko naložijo v primeru neizpolnitve njihovih izvedenskih nalog. Ta prisega ali obljuba se ponovi med obravnavo, ko je mnenje predloženo v kontradiktorni postopek med strankami in sodiščem.

13 Kakšna je ureditev za zagotavljanje, da sta na kraju videokonference prisotni oseba za stike, s katero se sodišče, ki je zaprosilo, lahko poveže, in oseba, ki je na voljo na dan zaslišanja za upravljanje videokonferenčne opreme in odpravljanje morebitnih tehničnih težav?

O uporabi avdiovizualnih medijev se je treba dogovoriti vnaprej. Urad višjega sodnika (Secretaría del Decanato) ali sodni uradnik določi datum, čas in kraj videokonference ter zagotovi, da bo navzočega dovolj osebja za njeno izvedbo. Za zagotovitev pravilnega delovanja povezav in opreme se običajno opravijo predhodni preizkusi.

14 Kateri morebitni dodatni podatki se zahtevajo od sodišča, ki je zaprosilo?

Vsi podatki, ki se štejejo za ustrezne za optimizacijo pridobivanja dokazov.

Zadnja posodobitev: 29/01/2018

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Pridobivanje dokazov prek videokonference - Hrvaška

1 Ali je dokaze mogoče pridobiti prek videokonference s sodelovanjem sodišča v državi članici, ki je zaprosila, ali neposredno s strani sodišča v navedeni državi članici? Če je mogoče, kateri nacionalni postopki ali zakonodaja se uporabljajo?

V Republiki Hrvaški se lahko pridobivanje dokazov z zaslišanjem priče, stranke ali izvedenca izvede prek videokonference v skladu s členi od 10 do 12 in členom 17 Uredbe Sveta (ES) št. 1206/2001 z dne 28. maja 2001 o sodelovanju med sodišči držav članic pri pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah (v nadaljnjem besedilu: Uredba) tako, da lahko sodišče v Republiki Hrvaški, ko je treba pridobiti dokaze v skladu z Uredbo:

1. zaprosi za pridobivanje dokazov neposredno pri pristojnem sodišču druge države članice ali

2. v skladu z domnevami iz člena 17 Uredbe zaprosi za neposredno pridobivanje dokazov v drugi državi članici.

Pridobivanje dokazov v skladu z zgoraj navedeno uredbo je določeno v členih od 507d do 507h zakona o pravdnem postopku (Zakon o parničnom postupku) (Narodne novine (NN; uradni list Republike Hrvaške) št. 53/91, 91/92, 112/99, 88/01, 117/03, 88/05, 02/07, 84/08, 96/08, 123/08, 57/11, 148/11, 25/13, 89/14; v nadaljnjem besedilu: ZPP).

2 Ali so kakšne omejitve glede vrste oseb, ki so lahko zaslišane prek videokonference – na primer, ali so lahko na tak način zaslišane samo priče ali se lahko zaslišijo tudi drugi, kot na primer izvedenci ali stranke?

Videokonferenca se lahko uporabi za zaslišanje prič in pridobivanje dokazov od strokovnjakov/izvedencev in strank.

3 Kakšne so morebitne omejitve glede vrste dokazov, ki se lahko pridobijo prek videokonference?

Republika Hrvaška nima posebnih omejitev v zvezi z vrsto dokazov, ki jih je mogoče pridobiti prek videokonference. Sodišče, ki vodi postopek, odloči, katera vrsta dokazov se bo pridobila za ugotovitev nekega dejstva in kako se bo to storilo. Pri tem po lastni presoji odloči, katera dejstva bo štelo za dokazana, za kar mora vestno in previdno presoditi vsak posamezen dokaz in vse dokaze skupaj glede na izid celotnega postopka. Vendar se videokonferenca praviloma uporablja za pridobivanje dokazov z zaslišanjem strank in prič, saj obstajajo nekatere dejanske in tehnične ovire za pridobivanje dokazov s preverjanjem dokumenta ali izvedbo preiskave na kraju samem.

4 Ali so kakšne omejitve glede kraja, kjer mora biti oseba zaslišana prek videokonference – tj. ali mora to biti na sodišču?

Praviloma se zaslišanje opravi na sodišču, vendar ni posebnih zakonskih omejitev v zvezi s tem, kje je treba stranko zaslišati prek videokonference.

5 Ali je dovoljeno snemati zaslišanje prek videokonference in če je, ali je oprema na voljo?

Posebnih določb, s katerimi bi se izrecno zahtevalo snemanje zaslišanj prek videokonference, ni, členi od 126a do 126c ZPP pa določajo pravno podlago za zvočno snemanje zaslišanj. O zvočnem snemanju z uradnim sklepom odloči sodišče, ki to stori bodisi po uradni dolžnosti bodisi na predlog strank. Metode shranjevanja in prenosa zvočnih posnetkov, tehnični pogoji in načini snemanja so predpisani s sodnim poslovnikom (Sudski poslovnik) (NN št. 37/14, 49/14, 08/15, 35/15, 123/15 in 45/16).

6 V katerem jeziku mora biti zaslišanje: (a) za zaprosila na podlagi členov 10 do 12; in (b) za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi člena 17?

Pri zaprosilu v skladu s členi od 10 do 12 Uredbe zaslišanje običajno poteka v hrvaščini, medtem ko je uporaba manjšinskih jezikov v pravdnem postopku urejena s posebnim zakonom (pravdni postopek mora potekati v hrvaškem jeziku, razen če je z zakonom za določena sodišča predpisan drug jezik). Poleg tega je s členom 102 ZPP določeno, da če postopek ne poteka v jeziku stranke ali drugih udeležencev v postopku, se za izpovedbe med zaslišanjem in dokumente, s katerimi se na zaslišanju predstavijo dokazi, zagotovi tolmačenje v njihov jezik.

V primeru neposrednega pridobivanja dokazov v skladu s členom 17 Uredbe lahko pridobivanje dokazov z zaslišanjem poteka v tujem jeziku, saj ga neposredno izvaja sodišče, ki je zaprosilo za zaslišanje, je pa treba zagotoviti ustrezen prevod v jezik, ki ga razumejo stranke ali drugi udeleženci v postopku.

7 Če so potrebni tolmači, kdo jih mora zagotoviti za obe vrsti zaslišanj in kje morajo biti?

Načeloma zapriseženega sodnega tolmača za potrebe zaslišanja zagotovi zaprošeno sodišče v skladu s členi od 10 do 12 Uredbe. Sodišče lahko pod nekaterimi pogoji (člen 251 v povezavi s členom 263 ZPP) odloči, da tolmačijo tolmači, ki jih predlaga stranka.

Prav tako se lahko o uporabi tolmačenja dogovorita sodišče, ki je zaprosilo za pridobivanje dokazov, in zaprošeno sodišče, pri čemer lahko sodnega tolmača zagotovi katero koli od njiju. V praksi so sodni tolmači pri osebi, ki potrebuje tolmačenje, ali na zaprošenem sodišču, če sodišče, ki je zaprosilo, vodi postopek v svojem jeziku v skladu s členom 17 Uredbe, ali na sodišču, ki je zaprosilo, če zaslišanje opravlja zaprošeno sodišče v skladu s členi od 10 do 12 Uredbe.

8 Kateri postopek se uporablja za ureditev zaslišanja in obveščanje osebe, ki bo zaslišana, o času in kraju? Koliko časa vnaprej je treba določiti datum zaslišanja, da bi bila zaslišana oseba pravočasno obveščena?

V skladu s členom 242 ZPP priče prejmejo pisno vabilo na sodišče, v katerem sta med drugim navedena čas in kraj zaslišanja. Vabilo na zaslišanje, na katerem se bodo dokazi pridobivali z zaslišanjem stranke, je treba tej stranki vročiti v skladu s pravili o osebni vročitvi. Če ima stranka pooblaščenca, ta izroči vabilo na zaslišanje, na katerem se bodo dokazi pridobivali z zaslišanjem strank, stranki ali osebi, ki bo zaslišana v zvezi s stranko (člen 268 v povezavi s členoma 138 in 142 ZPP). Priče, ki zaradi starosti, bolezni ali težke invalidnosti ne morejo priti na sodišče, se lahko zaslišijo na njihovem domu. ZPP ne določa, koliko vnaprej je treba povabiti priče, je pa treba strankam zagotoviti dovolj časa, da se pripravijo na zaslišanje (vsaj osem dni pred zaslišanjem).

V primeru zaslišanj na podlagi členov od 10 do 12 Uredbe zaprošeno sodišče obvesti pričo/stranko o času in kraju zaslišanja, za zaslišanja na podlagi člena 17 Uredbe pa vabila vroči sodišče, ki je zaprosilo.

9 Kakšni so stroški uporabe videokonference in kako se plačajo?

V skladu s členom 153 ZPP mora stranka, ki predlaga pridobivanje dokazov, na podlagi sodnega naloga plačati predujem za kritje pričakovanih stroškov pridobivanja dokazov. Če pridobivanje dokazov predlagata obe stranki ali ga sodišče odredi po uradni dolžnosti, sodišče od obeh strank zahteva, naj plačata enak delež zahtevanega zneska.

Kar zadeva stroške v zvezi z videokonferenco, se uporablja člen 18 Uredbe.

V Republiki Hrvaški se za pridobivanje dokazov prek videokonference ne plača pristojbina.

10 Kakšne so morebitne zahteve glede zagotavljanja, da je bila oseba, ki jo neposredno zasliši sodišče, ki je zaprosilo, obveščena, da je sodelovanje na zaslišanju prostovoljno?

Oseba je o tem obveščena v vabilu na sodišče, pri čemer ZPP ne določa dodatnih pogojev.

11 Kakšni so postopki za preverjanje istovetnosti osebe, ki bo zaslišana?

Preden se priče zaslišijo, morajo navesti ime in priimek, osebno identifikacijsko številko, ime očeta, poklic, naslov, kraj rojstva, starost in svoje razmerje s strankami (člen 243(3) ZPP).

12 Kakšne so zahteve glede izrekanja prisege in kakšne podatke mora zagotoviti sodišče, ki je zaprosilo, kadar je za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi člena 17 potrebna prisega?

V skladu s členom 246 ZPP lahko sodišče odloči, da morajo priče priseči glede danih izjav, v primeru na podlagi člena 17 Uredbe pa se lahko pod določenimi pogoji uporabijo pravila države, ki je zaprosila, tudi če taka država pred zaslišanjem pristojni organ ali osrednji organ zaprošene države obvesti o svoji nameri, da priče zasliši pod prisego.

V skladu s členom 270 ZPP se stranke zaslišijo brez prisege.

13 Kakšna je ureditev za zagotavljanje, da sta na kraju videokonference prisotni oseba za stike, s katero se sodišče, ki je zaprosilo, lahko poveže, in oseba, ki je na voljo na dan zaslišanja za upravljanje videokonferenčne opreme in odpravljanje morebitnih tehničnih težav?

ZPP ne vsebuje določb v zvezi s tem, v praksi pa morajo biti pred videokonferenco in med njo prisotni tehniki in potrebno sodno osebje, da se izpolnijo vsi tehnični pogoji za izvedbo videokonference.

14 Kateri morebitni dodatni podatki se zahtevajo od sodišča, ki je zaprosilo?

Predpisanega pravila, ki bi ga bilo treba upoštevati ob zaprosilu za dodatne informacije, ni, lahko pa sodišče, ki je zaprosilo, in zaprošeno sodišče pri določitvi datuma zaslišanja ugotovita, da je treba za zagotovitev uspešne izvedbe zaslišanja poiskati rešitev za določena tehnična vprašanja. V praksi ta vprašanja običajno obravnavajo sodniki po elektronski pošti.

Zadnja posodobitev: 22/02/2019

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Pridobivanje dokazov prek videokonference - Italija

1 Ali je dokaze mogoče pridobiti prek videokonference s sodelovanjem sodišča v državi članici, ki je zaprosila, ali neposredno s strani sodišča v navedeni državi članici? Če je mogoče, kateri nacionalni postopki ali zakonodaja se uporabljajo?

Pridobivanje dokazov prek videokonference v italijanskem pravnem sistemu in zlasti zakoniku o civilnem postopku (Codice di Procedura Civile) ni posebej omenjeno.

Vendar se videokonferenca v našem pravnem sistemu dejansko uporablja.

Člen 202 zakonika o civilnem postopku določa, da mora preiskovalni sodnik ob odreditvi pridobivanja dokazov „določiti čas, kraj in metodo pridobivanja dokazov“. V skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1206/2001 je med metodami pridobivanja dokazov, ki jih lahko uporabi sodnik, tudi videokonferenca.

Člen 261 zakonika o civilnem postopku določa, da lahko sodnik uporabi posneto gradivo, za katero je potrebna uporaba mehanskih naprav, orodij ali postopkov.

Uporaba videokonference je izrecno določena v zakoniku o kazenskem postopku (Codice di Procedura Penale) (npr. člen 205-b).

Kar zadeva postopek, urejen s členom 10 in naslednjimi Uredbe, je omejitev iz člena 10(4), ki se nanaša na „nezdružljivost“ z našim pravnim sistemom, torej mogoče izključiti.

Edina omejitev, ki bi lahko veljala za zaprosilo za uporabo videokonference, bi bil obstoj precejšnjih praktičnih težav.

Kar zadeva metodo pridobivanja različnih vrst dokazov, se uporabljajo uredba EU in italijanski zakonik o civilnem postopku ter ustrezna izvedbena zakonodaja.

Kar zadeva postopek, urejen s členom 17, mora zaprošena država članica po potrditvi, da so izpolnjene zahteve iz odstavka 5, in odobritvi neposrednega pridobivanja dokazov „spodbujati“ uporabo videokonference, ki jo je treba zgolj kot metodo pridobivanja dokazov pri zaprošenem sodnem organu preveriti za vsak primer posebej.

Zato se lahko razen v primeru precejšnjih praktičnih težav, ki se pojavijo, kadar zaprošeni sodni organ ne more uporabiti tega komunikacijskega sredstva, vsi dokazi pridobijo prek videokonference na podlagi zakonitega zaprosila v skladu s členom 10 in naslednjimi ali dovoljenja v skladu s členom 17.

2 Ali so kakšne omejitve glede vrste oseb, ki so lahko zaslišane prek videokonference – na primer, ali so lahko na tak način zaslišane samo priče ali se lahko zaslišijo tudi drugi, kot na primer izvedenci ali stranke?

Videokonferenca je koristno orodje za zaslišanje prič in strank v postopku. V tem smislu ni težav z združljivostjo z italijanskim pravom, ki nasprotno določa izpovedbo prič, neformalno zaslišanje strank in zaslišanje strank pod prisego.

Kar zadeva zaslišanje izvedencev, je treba odpraviti osnovni vzrok težave v zvezi z dopustnostjo izvedenskega mnenja, zlasti pri neposrednem pridobivanju dokazov (člen 17).

V italijanskem pravu je izvedensko pričanje urejeno s členom 61 in členi od 191 do 201 zakonika o civilnem postopku. Izvedenci običajno sestavijo pisno mnenje (člen 195(2) zakonika o civilnem postopku), vendar lahko sodišče zahteva tudi pojasnila. Ko je mnenje sprejeto, torej ne bi smelo biti ovir za zaslišanje izvedencev prek videokonference. Italijanski zakonik o civilnem postopku dejansko določa, da „kadar se predsedniku to zdi primerno, povabi izvedenca, naj sodeluje v razpravi v navzočnosti sodnega senata in izrazi svoje mnenje na zaprti seji v navzočnosti strank, ki lahko pojasnijo in predstavijo svoj primer po zagovorniku“.

3 Kakšne so morebitne omejitve glede vrste dokazov, ki se lahko pridobijo prek videokonference?

V praksi se zdi videokonferenca učinkovito orodje za pridobivanje dokazov, osebno zaslišanje prič in pridobivanje izjav strank.

Vendar s predpisi ni neposredno obravnavano vprašanje vrste ali obvezne narave dokazov, in lahko bi se pojavile težave v zvezi z izvedenskim mnenjem, na primer v zvezi z grafološkimi dokazi, genetskimi podatki ali telefonskimi dokazi.

4 Ali so kakšne omejitve glede kraja, kjer mora biti oseba zaslišana prek videokonference – tj. ali mora to biti na sodišču?

Dokazi se običajno pridobijo na krajevno pristojnem sodišču ali policijskem uradu zaprošene države članice, kjer sta na voljo potrebna oprema in podporno osebje sodnega tajništva. Vendar za zdaj ne obstaja „zgodovina primerov“ uporabe videokonference v civilnih postopkih.

Kadar se videokonferenca uporablja v kazenskih postopkih, se običajno uporabi ena od razpoložljivih lokacij z ustrezno opremo v okrožju pritožbenega sodišča zaprošenega sodnega organa (sodna dvorana, varovano sodišče ali soba v prostorih zapora).

5 Ali je dovoljeno snemati zaslišanje prek videokonference in če je, ali je oprema na voljo?

Zakonodajnih ovir za snemanje zaslišanj ni, če je to dovoljeno z zakonodajo države, ki je zaprosila.

Za pridobivanje dokazov v skladu s členom 4 in naslednjimi pa se uporabljata člen 126 zakonika o civilnem postopku in člen 46 izvedbenih določb istega zakonika, ki se nanašajo na sestavo zapisnika o zaslišanju.

6 V katerem jeziku mora biti zaslišanje: (a) za zaprosila na podlagi členov 10 do 12; in (b) za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi člena 17?

Ta vidik s predpisi ni urejen neposredno.

Podlaga za to, v katerem jeziku mora potekati zaslišanje, bi bil lahko člen 5, ki določa, da morajo biti zaprosila in sporočila sestavljena v uradnem jeziku zaprošene države članice.

V primeru zaprosil, predloženih v skladu s členom 10 in naslednjimi, mora zaslišanje potekati v italijanščini, kadar se uporablja nacionalno pravo.

Člen 122 zakonika o civilnem postopku določa, da „mora celoten postopek na sodišču obvezno potekati v italijanskem jeziku. Kadar je treba zaslišati osebo, ki ne zna italijansko, lahko sodišče imenuje tolmača.“

Vendar se v postopku iz člena 17 uporablja pravo države, ki je zaprosila. Ta določba bi lahko vplivala tudi na to, v katerem jeziku se pridobijo dokazi. Uporabljati bi se moral jezik države, ki je zaprosila. V tem primeru bi bili lahko potrebni tolmači.

Organ, ki je pristojen za odobritev neposrednega pridobivanja dokazov, bi lahko zagotovil tudi smernice glede pogojev za pridobivanje dokazov; med pogoji bi bil lahko tudi jezik, ki ga je treba uporabiti.

7 Če so potrebni tolmači, kdo jih mora zagotoviti za obe vrsti zaslišanj in kje morajo biti?

Predpisi ne vsebujejo posebnih določb v zvezi s tem.

V postopku iz člena 10 in naslednjih se uporablja pravo zaprošene države.

Vsekakor pa se uporablja člen 122(2) zakonika o civilnem postopku.

Kadar je treba zaslišati osebo, ki ne zna italijansko, zakonik določa imenovanje tolmača. Torej se domneva, da je jezik postopka (in sodnika, ki odloča v postopku) italijanščina.

Stroške nagrad tolmačem je treba povrniti in se zaračunajo sodnemu organu, ki je zaprosil (glej člen 18).

Kar zadeva postopek na podlagi člena 17, glej točko 6. Obravnave bi morale potekati v jeziku države, ki je zaprosila. Zato bi se bilo treba pri ugotavljanju, kdo je odgovoren za imenovanje tolmača(-ev), sklicevati na pravo države, ki je zaprosila. V takem primeru bi lahko organ, pristojen za odobritev neposrednega pridobivanja dokazov, zahteval informacije v zvezi z imenovanjem tolmača.

8 Kateri postopek se uporablja za ureditev zaslišanja in obveščanje osebe, ki bo zaslišana, o času in kraju? Koliko časa vnaprej je treba določiti datum zaslišanja, da bi bila zaslišana oseba pravočasno obveščena?

Člen 250 zakonika o civilnem postopku določa, da mora sodni uradnik na zahtevo zainteresirane strani povabiti priče, naj na določen datum in ob določeni uri nastopijo na določenem kraju, in jih obvestiti, kateri sodnik bo pridobival dokaze in v kateri zadevi bodo zaslišane. Člen 103 izvedbenih določb zakonika o civilnem postopku določa, da morajo biti priče obveščene vsaj sedem dni pred zaslišanjem, na katero so povabljene.

Predpise, s katerimi je urejeno zaslišanje prič, določajo členi od 244 do 257a zakonika o civilnem postopku ter členi od 102 do 108 njegovih izvedbenih določb.

9 Kakšni so stroški uporabe videokonference in kako se plačajo?

Stroški videokonference, izvedene na podlagi člena 4 (posredni dokazi), kot določa člen 10(4), se povrnejo na zahtevo zaprošenega organa, kot je določeno s členom 18(2).

Za neposredno pridobivanje dokazov, ki ga prek videokonference izvede tuji organ, v skladu s členom 17 ta obveznost povračila ni predvidena.

10 Kakšne so morebitne zahteve glede zagotavljanja, da je bila oseba, ki jo neposredno zasliši sodišče, ki je zaprosilo, obveščena, da je sodelovanje na zaslišanju prostovoljno?

Organ, ki je zaprosil, je odgovoren, da osebo, ki je zaslišana, obvesti, da je njeno sodelovanje pri pridobivanju dokazov prostovoljno; v skladu s členom 17 je ta pogoj eden od dejavnikov, na katerih temelji odobritev neposrednega pridobivanja dokazov.

Podobne obveznosti za zaprošeni sodni organ pa predpisi ne določajo.

11 Kakšni so postopki za preverjanje istovetnosti osebe, ki bo zaslišana?

Na splošno je organ, ki je zaprosil in izvaja videokonferenco, odgovoren za preverjanje istovetnosti priče v skladu s členom 17. Kadar je zaslišanje prič povezano s pridobivanjem posrednih dokazov, je preverjanje istovetnosti priče urejeno s členom 252 zakonika o civilnem postopku, v skladu s katerim: „Preiskovalni sodnik prosi pričo, naj navede svoje ime, priimek, očetovo ime, starost in poklic, ter jo pozove, naj navede, ali je v sorodstvenem razmerju […] s strankami oziroma ali ima interes v postopku.“ Istovetnost se preveri po zaprisegi, ki se ureja s členom 251 zakonika o civilnem postopku. V praksi preiskovalni sodnik pričo prosi tudi za osebni dokument in poskrbi, da se njeni podatki vnesejo v zapisnik postopka.

Kar zadeva stranke, ki naj bi bile zaslišane, se pri zastopanju po posebnem odvetniku zahteva tudi posebno pooblastilo.

12 Kakšne so zahteve glede izrekanja prisege in kakšne podatke mora zagotoviti sodišče, ki je zaprosilo, kadar je za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi člena 17 potrebna prisega?

V zvezi s postopkom iz člena 17 ni posebnih pravil. Morda bi bilo koristno dobiti informacije glede kazni (v pravnem sistemu države, ki je zaprosila) zaradi krive izpovedbe ali opustitve, ki je odvisna od zakonodaje, s katero je urejen sodni postopek v državi, ki je zaprosila.

13 Kakšna je ureditev za zagotavljanje, da sta na kraju videokonference prisotni oseba za stike, s katero se sodišče, ki je zaprosilo, lahko poveže, in oseba, ki je na voljo na dan zaslišanja za upravljanje videokonferenčne opreme in odpravljanje morebitnih tehničnih težav?

Italijanska uprava za izvrševanje kazenskih sankcij, ki je odgovorna za videokonferenčne povezave, preveri združljivost pri tujem tehničnem osebju tik pred videokonferenco.

14 Kateri morebitni dodatni podatki se zahtevajo od sodišča, ki je zaprosilo?

Sodni organ, ki je zaprosil, mora skupaj z zaprosilom za mednarodno pravno pomoč zagotoviti tudi tehnične informacije – če jih ima – v zvezi z videokonferenčnim sistemom, ki se uporablja v njegovi državi, ime in priimek ter telefonsko številko kontaktne osebe, po možnosti usposobljenega tehnika, in jezik, ki naj bi se uporabljal med temi dejavnostmi.

Zadnja posodobitev: 04/02/2019

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Pridobivanje dokazov prek videokonference - Ciper

1 Ali je dokaze mogoče pridobiti prek videokonference s sodelovanjem sodišča v državi članici, ki je zaprosila, ali neposredno s strani sodišča v navedeni državi članici? Če je mogoče, kateri nacionalni postopki ali zakonodaja se uporabljajo?

Dokazi se lahko pridobijo prek videopovezave bodisi s sodelovanjem sodišča v državi članici, ki je zaprosila, bodisi neposredno. Pravna podlaga za to v nacionalni zakonodaji je člen 36A poglavja 9 zakona o dokazih, kakor je bil spremenjen z zakonom št. 122(I)/2010. Člen 36A določa, da lahko sodišče po lastni presoji določi kakršne koli pogoje, potrebne za pridobivanje dokazov, če ti pogoji niso v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi Republike Ciper.

2 Ali so kakšne omejitve glede vrste oseb, ki so lahko zaslišane prek videokonference – na primer, ali so lahko na tak način zaslišane samo priče ali se lahko zaslišijo tudi drugi, kot na primer izvedenci ali stranke?

Ni takih omejitev. Vsaka oseba, katere zaslišanje se zdi nujno, je lahko zaslišana, če zaprosilo za pridobivanje dokazov spada na področje uporabe Uredbe (ES) št. 1206/2001 in ni v nasprotju z nacionalnim pravom.

3 Kakšne so morebitne omejitve glede vrste dokazov, ki se lahko pridobijo prek videokonference?

Ni omejitev glede vrste dokazov, ki se lahko pridobijo prek videopovezave, če zaprosilo za pridobivanje dokazov ni v nasprotju z nacionalnim pravom in če je pridobivanje zahtevanih dokazov izvedljivo v praksi.

4 Ali so kakšne omejitve glede kraja, kjer mora biti oseba zaslišana prek videokonference – tj. ali mora to biti na sodišču?

Ni omejitev.

5 Ali je dovoljeno snemati zaslišanje prek videokonference in če je, ali je oprema na voljo?

Snemajo se samo zapisniki obravnav.

6 V katerem jeziku mora biti zaslišanje: (a) za zaprosila na podlagi členov 10 do 12; in (b) za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi člena 17?

Zaslišanje poteka v maternem jeziku osebe, ki priča, nato pa ga tolmač prevede v uradni jezik sodišča, tj. grščino.

7 Če so potrebni tolmači, kdo jih mora zagotoviti za obe vrsti zaslišanj in kje morajo biti?

Za potrebno ureditev uporabe tolmačev je pristojno tajništvo sodišča, ki obravnava zadevo, v zvezi s katero je treba zadevno osebo zaslišati.

8 Kateri postopek se uporablja za ureditev zaslišanja in obveščanje osebe, ki bo zaslišana, o času in kraju? Koliko časa vnaprej je treba določiti datum zaslišanja, da bi bila zaslišana oseba pravočasno obveščena?

Osebi, ki bo zaslišana, se vroči vabilo, datum zaslišanja pa se določi tako, da je lahko zadevna oseba pravočasno obveščena.

9 Kateri postopek se uporablja za ureditev zaslišanja in obveščanje osebe, ki bo zaslišana, o času in kraju? Koliko časa vnaprej je treba določiti datum zaslišanja, da bi bila zaslišana oseba pravočasno obveščena?

Stroške, ki nastanejo v zvezi s tolmači, nosi država, v kateri je sodišče, ki vodi postopek, stroške zagotavljanja tehnične podpore na dan zaslišanja pa država, v kateri je priča.

10 Kakšne so morebitne zahteve glede zagotavljanja, da je bila oseba, ki jo neposredno zasliši sodišče, ki je zaprosilo, obveščena, da je sodelovanje na zaslišanju prostovoljno?

V ta namen se priči vroči vabilo.

11 Kakšni so postopki za preverjanje istovetnosti osebe, ki bo zaslišana?

Poda se prisega ali izjava in navedejo se podatki o osebi, ki bo zaslišana.

12 Kakšne so zahteve glede izrekanja prisege in kakšne podatke mora zagotoviti sodišče, ki je zaprosilo, kadar je za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi člena 17 potrebna prisega?

Sodišče, ki je zaprosilo, mora navesti podatke o osebi, ki bo zaslišana. Med izrekanjem prisege oseba, ki bo zaslišana, odvisno od verske pripadnosti priseže na biblijo ali koran ali poda izjavo.

13 Kakšna je ureditev za zagotavljanje, da sta na kraju videokonference prisotni oseba za stike, s katero se sodišče, ki je zaprosilo, lahko poveže, in oseba, ki je na voljo na dan zaslišanja za upravljanje videokonferenčne opreme in odpravljanje morebitnih tehničnih težav?

Dan pred zaslišanjem se po predhodni uskladitvi med pristojnimi organi (tajništvi sodišč) vzpostavi poskusna povezava.

14 Kateri morebitni dodatni podatki se zahtevajo od sodišča, ki je zaprosilo?

Dodatne informacije se ne zahtevajo.

Zadnja posodobitev: 13/05/2019

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Pridobivanje dokazov prek videokonference - Luksemburg

1 Ali je dokaze mogoče pridobiti prek videokonference s sodelovanjem sodišča v državi članici, ki je zaprosila, ali neposredno s strani sodišča v navedeni državi članici? Če je mogoče, kateri nacionalni postopki ali zakonodaja se uporabljajo?

Da, mogoče je oboje. Večina zaprosil Luksemburgu se nanaša na zaslišanje priče s strani sodišča države članice, ki je zaprosila, prek videokonference.

Posebnih določb v zvezi z videokonferenco ni, tako da se uporabljajo členi novega zakonika o civilnem postopku, ki se nanašajo zaslišanje priče, osebna preverjanja s strani sodnika in osebno navzočnost strank. Sodne prakse v zvezi z videokonferenco še ni.

2 Ali so kakšne omejitve glede vrste oseb, ki so lahko zaslišane prek videokonference – na primer, ali so lahko na tak način zaslišane samo priče ali se lahko zaslišijo tudi drugi, kot na primer izvedenci ali stranke?

Prek videokonference so lahko zaslišane priče ter v nekaterih primerih stranke in sodni izvedenci. Vendar so se do zdaj zaprosila nanašala izključno na zaslišanje prič.

3 Kakšne so morebitne omejitve glede vrste dokazov, ki se lahko pridobijo prek videokonference?

Edina omejitev, na katero je treba opozoriti, je, da zaslišanje prič poteka na prostovoljni podlagi. Če priča noče biti zaslišana, je luksemburški organi k temu ne morejo prisiliti.

4 Ali so kakšne omejitve glede kraja, kjer mora biti oseba zaslišana prek videokonference – tj. ali mora to biti na sodišču?

Dokaze mora biti mogoče pridobiti v prostorih sodišč, ki imajo potrebno tehnično opremo.

5 Ali je dovoljeno snemati zaslišanje prek videokonference in če je, ali je oprema na voljo?

Če želi država, ki je zaprosila, videokonferenco snemati, mora imeti izrecno soglasje priče, ki bo zaslišana v Luksemburgu. Luksemburg kot zaprošena država videokonferenc ne snema, ker je njihovo snemanje prepovedano z luksemburško zakonodajo.

6 V katerem jeziku mora biti zaslišanje: (a) za zaprosila na podlagi členov 10 do 12; in (b) za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi člena 17?

(a) V francoščini, nemščini.

(b) V katerem koli jeziku.

7 Če so potrebni tolmači, kdo jih mora zagotoviti za obe vrsti zaslišanj in kje morajo biti?

Luksemburško sodišče kot sodišče zaprošene države zagotovi tolmača vsakič, ko je to nujno za učinkovito komunikacijo z organi države, ki je zaprosila, ali osebo, ki bo zaslišana.

8 Kateri postopek se uporablja za ureditev zaslišanja in obveščanje osebe, ki bo zaslišana, o času in kraju? Koliko časa vnaprej je treba določiti datum zaslišanja, da bi bila zaslišana oseba pravočasno obveščena?

Luksemburški organi, natančneje sodišče, odgovorno za pripravljalni ukrep, se poveže z organi države, ki je zaprosila, in se z njimi dogovori o datumu in uri videokonference. Rok za vabilo je najmanj 15 dni. Za vabilo osebam na zaslišanje poskrbijo luksemburški organi.

9 Kakšni so stroški uporabe videokonference in kako se plačajo?

V skladu z Uredbo zaprošena država da dovoljenje za videokonferenco, država, ki je zaprosila, pa poskrbi za vse formalne, organizacijske in tehnične zadeve, vključno z obveščanjem zadevnih oseb.

Stroške uporabe videokonference in stroške za priče krije luksemburška država. Stroške tolmača praviloma krije država, ki je zaprosila.

10 Kakšne so morebitne zahteve glede zagotavljanja, da je bila oseba, ki jo neposredno zasliši sodišče, ki je zaprosilo, obveščena, da je sodelovanje na zaslišanju prostovoljno?

Oseba bo o tem obveščena v vabilu, pred začetkom videokonference pa jo bo s tem seznanil še sodnik ali sodni uradnik.

11 Kakšni so postopki za preverjanje istovetnosti osebe, ki bo zaslišana?

Luksemburško sodišče kot sodišče zaprošene države pred začetkom zaslišanja preveri istovetnost s preverjanjem osebnih dokumentov.

12 Kakšne so zahteve glede izrekanja prisege in kakšne podatke mora zagotoviti sodišče, ki je zaprosilo, kadar je za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi člena 17 potrebna prisega?

Priče in izvedenci morajo priseči, da bodo govorili resnico. Opozorjeni so, da bodo v primeru krive izpovedbe kaznovani z globo in zaporno kaznijo.

Prisega se da sodišču, ki je zaprosilo.

V primeru iz člena 17 država, ki je zaprosila, uporabi svoje pogoje. Luksemburški sodnik, ki je navzoč med videokonferenco, kot sodnik zaprošene države posreduje samo v primeru težav.

13 Kakšna je ureditev za zagotavljanje, da sta na kraju videokonference prisotni oseba za stike, s katero se sodišče, ki je zaprosilo, lahko poveže, in oseba, ki je na voljo na dan zaslišanja za upravljanje videokonferenčne opreme in odpravljanje morebitnih tehničnih težav?

Na dan in ob uri, ki sta določena za videokonferenco, so navzoči sodnik, sodni uradnik, tehnik in po potrebi tolmač.

14 Kateri morebitni dodatni podatki se zahtevajo od sodišča, ki je zaprosilo?

Pred začetkom videokonference je treba razjasniti nekatere tehnične zadeve. Uspeh zaslišanja prek videokonference je tako odvisen od ustreznih predhodnih priprav in učinkovitega sodelovanja med kontaktnimi točkami.

Zadnja posodobitev: 18/09/2017

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Izvirna jezikovna različica te strani madžarščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.
Opozarjamo, da so že na voljo naslednje jezikovne različice.

Pridobivanje dokazov prek videokonference - Madžarska

1 Ali je dokaze mogoče pridobiti prek videokonference s sodelovanjem sodišča v državi članici, ki je zaprosila, ali neposredno s strani sodišča v navedeni državi članici? Če je mogoče, kateri nacionalni postopki ali zakonodaja se uporabljajo?

V skladu z zakonikom o civilnem postopku (Zakon III iz leta 1952) lahko sodišče bodisi na predlog stranke bodisi na lastno pobudo prek zaprtega telekomunikacijskega omrežja zasliši stranke, druge udeležence v sodnem postopku, izvedence ali priče. Zaslišanje prek zaprtega telekomunikacijskega omrežja je zlasti primerno, kadar lahko pospeši postopek ali kadar bi bila organizacija zaslišanja na kraju, kjer se zadeva obravnava, zelo zapletena ali draga.

Pravila o zaslišanjih prek zaprtega telekomunikacijskega omrežja so v zakoniku o civilnem postopku.

2 Ali so kakšne omejitve glede vrste oseb, ki so lahko zaslišane prek videokonference – na primer, ali so lahko na tak način zaslišane samo priče ali se lahko zaslišijo tudi drugi, kot na primer izvedenci ali stranke?

Ni omejitev glede oseb, ki so lahko zaslišane prek zaprtega telekomunikacijskega omrežja. Ta metoda se lahko uporabi za zaslišanje strank in drugih udeležencev v sodnem postopku ter tudi prič in izvedencev.

3 Kakšne so morebitne omejitve glede vrste dokazov, ki se lahko pridobijo prek videokonference?

Prek zaprtega telekomunikacijskega omrežja so lahko zaslišane stranke in drugi udeleženci v sodnem postopku ter tudi izvedenci in priče.

4 Ali so kakšne omejitve glede kraja, kjer mora biti oseba zaslišana prek videokonference – tj. ali mora to biti na sodišču?

Zaslišanja prek zaprtega telekomunikacijskega omrežja lahko potekajo v ustrezno opremljenih prostorih sodišča ali drugega organa.

5 Ali je dovoljeno snemati zaslišanje prek videokonference in če je, ali je oprema na voljo?

Zakonik o civilnem postopku ne vsebuje določb o video- in avdioposnetkih zaslišanj prek zaprtega telekomunikacijskega omrežja. Določa pa, da je treba v zapisniku o zaslišanju prek zaprtega telekomunikacijskega omrežja navesti tudi okoliščine, v katerih je bilo zaslišanje opravljeno, ter imena oseb, navzočih v prostoru, v katerem je potekalo zaslišanje.

6 V katerem jeziku mora biti zaslišanje: (a) za zaprosila na podlagi členov 10 do 12; in (b) za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi člena 17?

V primeru zaprosil na podlagi členov 10–12 se uporablja zakonik o civilnem postopku. V skladu z zakonikom o civilnem postopku sodni postopki potekajo v madžarščini, vendar nihče ne sme biti v slabšem položaju zaradi pomanjkljivega znanja madžarskega jezika. V okviru sodnega postopka ima vsakdo pravico do uporabe maternega jezika oziroma regionalnega ali manjšinskega jezika, kot je določeno v mednarodnih sporazumih. Po potrebi mora sodišče uporabiti tolmača.

V primeru zaprosil na podlagi člena 17 zaslišanje izvaja sodišče, ki je zaprosilo, na podlagi člena 17(6) v skladu s pravom zadevne države članice.

7 Če so potrebni tolmači, kdo jih mora zagotoviti za obe vrsti zaslišanj in kje morajo biti?

Če je v primeru zaprosil na podlagi členov 10–12 treba zagotoviti uporabo maternega jezika oziroma regionalnega ali manjšinskega jezika, mora sodišče uporabiti tolmača.

Zakonik o civilnem postopku ne vsebuje določb o tem, kje bi se moral nahajati tolmač v primeru zaslišanja prek zaprtega telekomunikacijskega omrežja.

V primeru zaprosil na podlagi člena 17 je treba uporabiti določbe člena 17(4) in (6).

8 Kateri postopek se uporablja za ureditev zaslišanja in obveščanje osebe, ki bo zaslišana, o času in kraju? Koliko časa vnaprej je treba določiti datum zaslišanja, da bi bila zaslišana oseba pravočasno obveščena?

Zakonik o civilnem postopku ne vsebuje posebnih določb o vabilu na zaslišanje prek zaprtega telekomunikacijskega omrežja. Vabilo na zaslišanje mora biti poslano tako, da se potrdilo o vročitvi v skladu z zakonom vrne na sodišče še pred zaslišanjem.

Če je treba toženi stranki poleg vabila vročiti tudi pritožbo, je treba zaslišanje organizirati tako, da se zagotovi, da je pritožba vročena toženi stranki praviloma najmanj petnajst dni pred datumom zaslišanja. V nujnih primerih lahko predsednik sodišča določi krajši rok.

V primeru zaprosil na podlagi člena 17 je treba uporabiti določbe člena 17(4) in (6).

9 Kakšni so stroški uporabe videokonference in kako se plačajo?

Stroški so različno visoki, plača pa jih sodišče, ki je zaprosilo.

10 Kakšne so morebitne zahteve glede zagotavljanja, da je bila oseba, ki jo neposredno zasliši sodišče, ki je zaprosilo, obveščena, da je sodelovanje na zaslišanju prostovoljno?

V skladu s členom 17(2) mora sodišče, ki je zaprosilo, obvestiti zadevno osebo, da je zaslišanje prostovoljno.

11 Kakšni so postopki za preverjanje istovetnosti osebe, ki bo zaslišana?

Istovetnost osebe, ki bo zaslišana prek zaprtega telekomunikacijskega omrežja, se preverja na podlagi:

– podatkov, ki jih navede zadevna oseba, da se preverita njena istovetnost in naslov;

– predložitve uradnega dokumenta, primernega za identifikacijo, ali dokumenta za prebivanje s sredstvi za prenos slikovnih podatkov.

Sodišče uporablja tudi elektronska sredstva ali neposredne poizvedbe v podatkovnih zbirkah za potrditev, da:

– se podatki, ki jih je navedla oseba, ki bo zaslišana prek zaprtega telekomunikacijskega omrežja, da se preverita njena istovetnost in naslov, ujemajo z uradnimi zapisi;

– se uradni dokument, primeren za identifikacijo, in dokument za prebivanje, ki ju predloži oseba, ki bo zaslišana prek zaprtega telekomunikacijskega omrežja, ujemata z uradnimi zapisi in da sta veljavna.

12 Kakšne so zahteve glede izrekanja prisege in kakšne podatke mora zagotoviti sodišče, ki je zaprosilo, kadar je za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi člena 17 potrebna prisega?

Zakonik o civilnem postopku ne vsebuje določb o prisegi v sodnem postopku.

13 Kakšna je ureditev za zagotavljanje, da sta na kraju videokonference prisotni oseba za stike, s katero se sodišče, ki je zaprosilo, lahko poveže, in oseba, ki je na voljo na dan zaslišanja za upravljanje videokonferenčne opreme in odpravljanje morebitnih tehničnih težav?

Ni posebnih pravnih določb. O tem se morata dogovoriti sodišče, ki je zaprosilo, in zaprošeno sodišče. Zakonik o civilnem postopku pa določa, da je v prostoru za zaslišanje navzoča oseba, ki je odgovorna za zagotavljanje delovanja tehnične opreme, potrebne za zaslišanja prek zaprtega telekomunikacijskega omrežja.

14 Kateri morebitni dodatni podatki se zahtevajo od sodišča, ki je zaprosilo?

Na splošno niso potrebne nobene druge informacije.

Zadnja posodobitev: 16/10/2017

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Pridobivanje dokazov prek videokonference - Malta

1 Ali je dokaze mogoče pridobiti prek videokonference s sodelovanjem sodišča v državi članici, ki je zaprosila, ali neposredno s strani sodišča v navedeni državi članici? Če je mogoče, kateri nacionalni postopki ali zakonodaja se uporabljajo?

Če je Malta država prosilka, se videokonferenca uporabi kot zadnja možnost.

2 Ali so kakšne omejitve glede vrste oseb, ki so lahko zaslišane prek videokonference – na primer, ali so lahko na tak način zaslišane samo priče ali se lahko zaslišijo tudi drugi, kot na primer izvedenci ali stranke?

Glede vrste oseb, ki so lahko zaslišane, ni nobenih omejitev; lahko se zaslišijo priče, strokovnjaki in stranke.

3 Kakšne so morebitne omejitve glede vrste dokazov, ki se lahko pridobijo prek videokonference?

O tem, kaj je sprejemljiv dokaz, odloča sodišče.

4 Ali so kakšne omejitve glede kraja, kjer mora biti oseba zaslišana prek videokonference – tj. ali mora to biti na sodišču?

Če je Malta zaprošena država, mora biti oseba zaslišana na sodišču.

5 Ali je dovoljeno snemati zaslišanje prek videokonference in če je, ali je oprema na voljo?

Da, dovoljeno je snemati zaslišanje prek videokonference in oprema je na voljo.

6 V katerem jeziku mora biti zaslišanje: (a) za zaprosila na podlagi členov 10 do 12; in (b) za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi člena 17?

(a) Če je Malta zaprošena država, so zaprosila za zaslišanje na podlagi členov 10 in 12 v malteščini ali angleščini.

(b) Če je Malta država prosilka, so zaprosila na podlagi člena 17 v malteščini ali angleščini.

7 Če so potrebni tolmači, kdo jih mora zagotoviti za obe vrsti zaslišanj in kje morajo biti?

Če je Malta zaprošena država in bo tako zaslišala priče, člen 596(1) Zakonika o organizaciji in civilnem postopku, poglavje 12 Zakonodaje Malte določa, da „če sodišče ne razume jezika, v katerem poteka pričanje, imenuje usposobljenega tolmača na začasne stroške stranke, ki priča“. V tem primeru mora biti tolmač na lokaciji, kjer je priča.

Če je Malta država prosilka na podlagi člena 17 in če se dokazi pridobivajo neposredno, je lokacija tolmača odvisna od okoliščin primera.

8 Kateri postopek se uporablja za ureditev zaslišanja in obveščanje osebe, ki bo zaslišana, o času in kraju? Koliko časa vnaprej je treba določiti datum zaslišanja, da bi bila zaslišana oseba pravočasno obveščena?

Če se dokazi pridobivajo na podlagi členov 10 in 12 ter če je Malta zaprošena država, člen 568(1) Zakonika o organizaciji in civilnem postopku določa, da „so priče s pozivom, izdanim na podlagi zahtevka zainteresirane stranke, vabljene, naj se pojavijo na sodišču“. Med eno in drugo obravnavo mora miniti mesec dni, tako da je dovolj časa, da je priča obveščena.

Če je Malta država prosilka, sodišče na podlagi člena 17 odloči, katero sredstvo se uporabi za to, da se oseba, ki bo zaslišana, obvesti o času in kraju zaslišanja. Med eno in drugo obravnavo mora miniti mesec dni, tako da je dovolj časa, da je priča obveščena.

9 Kakšni so stroški uporabe videokonference in kako se plačajo?

Za prvi dve uri konference je treba plačati takso v višini 100 EUR.

Za vsako naslednjo uro je treba plačati takso v višini 50 EUR.

Plačati je treba tudi urno postavko za tehnika, ki znaša 58 EUR.

10 Kakšne so morebitne zahteve glede zagotavljanja, da je bila oseba, ki jo neposredno zasliši sodišče, ki je zaprosilo, obveščena, da je sodelovanje na zaslišanju prostovoljno?

Sodišče pred pričanjem opozori pričo, da mora v primeru, da ni pripravljena pričati, o tem dejstvu obvestiti državo prosilko.

11 Kakšni so postopki za preverjanje istovetnosti osebe, ki bo zaslišana?

Sodišče lahko zahteva, da oseba, ki bo zaslišana, pred pričanjem pokaže potni list ali osebno izkaznico. Priča bo pred obravnavo obveščena, da mora s seboj prinesti enega od teh dokumentov.

12 Kakšne so zahteve glede izrekanja prisege in kakšne podatke mora zagotoviti sodišče, ki je zaprosilo, kadar je za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi člena 17 potrebna prisega?

V skladu s členom 111 Zakonika o organizaciji in civilnem postopku „priča, ki priznava rimskokatoliško vero, zapriseže v skladu z običaji tistih, ki pripadajo tej veri; priča, ki te vere ne priznava, pa zapriseže na način, ki je po njeni vesti najbolj zavezujoč“.

13 Kakšna je ureditev za zagotavljanje, da sta na kraju videokonference prisotni oseba za stike, s katero se sodišče, ki je zaprosilo, lahko poveže, in oseba, ki je na voljo na dan zaslišanja za upravljanje videokonferenčne opreme in odpravljanje morebitnih tehničnih težav?

Kontaktne osebe so:

Charles Calleja, visoki tehnični urad za avdiovizualne medije.

Ta oseba je pristojna za povezovanje, preskušanje in tehnično pomoč med videokonferenco.

Kontakt +356 25902375 – pisarna v 4. nadstropju sodne palače v Valletti;

Povezava se odpre v novem oknucharles-george.calleja@gov.mt.

Maria Ruth Ciantar, razpoložljivost prek videokonferenc.

Kontakt +356 25902391 – pisarna v 4. nadstropju sodne palače v Valletti;

Povezava se odpre v novem oknumaria.a.ciantar@gov.mt.

Alan J. Darmanin, referent.

Kontakt +356 25902211 – pisarna v 4. nadstropju sodne palače v Valletti;

Povezava se odpre v novem oknualan.a.darmanin@gov.mt.

14 Kateri morebitni dodatni podatki se zahtevajo od sodišča, ki je zaprosilo?

Pred datumom zaslišanja se od sodišča, ki zaproša, zahteva naslednje:

a. časovni pas;

b. podatki o dogovoru za preskus (datum in čas);

c. fiksni IP;

d. kontaktni podatki tehnika.

Zadnja posodobitev: 10/03/2017

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Pridobivanje dokazov prek videokonference - Nizozemska

1 Ali je dokaze mogoče pridobiti prek videokonference s sodelovanjem sodišča v državi članici, ki je zaprosila, ali neposredno s strani sodišča v navedeni državi članici? Če je mogoče, kateri nacionalni postopki ali zakonodaja se uporabljajo?

V nizozemskem civilnem procesnem pravu ni splošnih predpisov v zvezi s tem. Vendar uporaba videokonference ni izključena, tako da je v teh zadevah mogoča v skladu z zakonom.

V civilnem pravu se videokonferenca redno uporablja kot alternativa zaprosilu za pravno pomoč.

2 Ali so kakšne omejitve glede vrste oseb, ki so lahko zaslišane prek videokonference – na primer, ali so lahko na tak način zaslišane samo priče ali se lahko zaslišijo tudi drugi, kot na primer izvedenci ali stranke?

Če je oseba na podlagi civilnega procesnega prava lahko zaslišana, je to načeloma mogoče tudi prek videokonference. Civilno procesno pravo ne vsebuje posebnih določb.

3 Kakšne so morebitne omejitve glede vrste dokazov, ki se lahko pridobijo prek videokonference?

Pravil o posebnih omejitvah ni. Uporabljajo se nacionalna pravila civilnega postopka.

4 Ali so kakšne omejitve glede kraja, kjer mora biti oseba zaslišana prek videokonference – tj. ali mora to biti na sodišču?

Za zaslišanje prek videokonference se posebna pravila ne uporabljajo. Uporabljajo se nacionalna pravila civilnega postopka. Velja pravilo, da morajo biti osebe zaslišane na sodišču. Izjeme so mogoče, če je priča bolna ali iz drugih razlogov ne more priti na sodišče (člen 175 zakonika o civilnem postopku (Rv)).

5 Ali je dovoljeno snemati zaslišanje prek videokonference in če je, ali je oprema na voljo?

Če nizozemsko sodišče pričo zasliši prek videokonference, se tako zaslišanje šteje za enakovredno neposrednemu prenosu običajnega zaslišanja. V skladu z zakonom preiskovalni sodnik naredi sodni prepis zaslišanj prič. Enaka pravila veljajo za zaslišanja prek videokonference, za katera je zato prav tako potreben sodni prepis. Pravo ne prepoveduje, da se poleg sodnega prepisa posname slika ali zvok, vendar se ta posnetek ne sme enačiti s sodnim prepisom.

V okviru prihodnjega prava se bo sodnik lahko odločil za slikovno ali zvočno snemanje ustnega zaslišanja, ki bo nadomestilo sodni prepis na papirju. Na podlagi tega se lahko po potrebi posname tudi sodni prepis zaslišanja priče.

6 V katerem jeziku mora biti zaslišanje: (a) za zaprosila na podlagi členov 10 do 12; in (b) za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi člena 17?

Če je zaprošeno sodišče na Nizozemskem, zaslišanje poteka v nizozemščini. V zvezi s tem ni posebnih pravil.

Nizozemska izvedbena zakonodaja pristojnemu organu dopušča, da določi pogoje za neposredno pridobivanje dokazov, ki se mu zdijo koristni ali nujni zaradi pravilnega poteka postopka.

7 Če so potrebni tolmači, kdo jih mora zagotoviti za obe vrsti zaslišanj in kje morajo biti?

Nizozemsko civilno procesno pravo ne določa posebne ureditve za tolmače. V civilnih zadevah na Nizozemskem morajo stranke načeloma zagotoviti svoje tolmače.

8 Kateri postopek se uporablja za ureditev zaslišanja in obveščanje osebe, ki bo zaslišana, o času in kraju? Koliko časa vnaprej je treba določiti datum zaslišanja, da bi bila zaslišana oseba pravočasno obveščena?

V skladu z nizozemsko izvedbeno zakonodajo lahko zaprošeno sodišče določi, katera od strank je odgovorna za sodne pozive na podlagi zahteve za pridobitev dokazov.

Sodne pozive, ki jih ne opravi ena od strank, prevzame sodni tajnik zaprošenega sodišča. V skladu z nizozemskim civilnim procesnim pravom je treba priče pozvati na sodišče vsaj en teden (v skladu s prihodnjim pravom vsaj deset dni) pred zaslišanjem.

9 Kakšni so stroški uporabe videokonference in kako se plačajo?

Stroškov posebne oblike zaslišanja in komunikacijske tehnologije ne plačajo stranke. Ti stroški se v skladu z nizozemskim pravom ne prenesejo. Krije jih država, od katere je mogoče povračilo zahtevati v skladu s členom 18(2) v povezavi s členom 10(4) Uredbe.

10 Kakšne so morebitne zahteve glede zagotavljanja, da je bila oseba, ki jo neposredno zasliši sodišče, ki je zaprosilo, obveščena, da je sodelovanje na zaslišanju prostovoljno?

Člen 17(2) Uredbe določa, da kadar neposredno pridobivanje dokazov vključuje zaslišanje osebe, sodišče, ki je zaprosilo, to osebo obvesti, da je njeno sodelovanje pri zaslišanju prostovoljno. Drugih zahtev ni.

11 Kakšni so postopki za preverjanje istovetnosti osebe, ki bo zaslišana?

V skladu z nizozemskim civilnim procesnim pravom mora istovetnost preveriti sodnik (člen 177 Rv).

Sodnik prosi priče, naj navedejo svoj priimek, ime, starost, poklic in kraj prebivanja. Povpraša jih tudi o morebitnem razmerju s strankami (krvno sorodstvo ali svaštvo, zaposlitveno razmerje).

12 Kakšne so zahteve glede izrekanja prisege in kakšne podatke mora zagotoviti sodišče, ki je zaprosilo, kadar je za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi člena 17 potrebna prisega?

V skladu z nizozemskim civilnim procesnim pravom se prisega ali izjava pred sodnikom da pred zaslišanjem. Priča navede, da bo med pričanjem govorila resnico in nič drugega kot resnico. Priče, ki namerno ne govorijo resnice, zagrešijo krivo izpovedbo. Neposredno pridobivanje dokazov se izvede v skladu s pravom države, ki je zaprosila.

13 Kakšna je ureditev za zagotavljanje, da sta na kraju videokonference prisotni oseba za stike, s katero se sodišče, ki je zaprosilo, lahko poveže, in oseba, ki je na voljo na dan zaslišanja za upravljanje videokonferenčne opreme in odpravljanje morebitnih tehničnih težav?

Mednarodno zaprosilo za pravno pomoč, pri kateri se uporabi videokonferenca, se ureja pri podpornem osebju IKT sodišča (SPIRIT). To poskrbi za tehnično in logistično ureditev.

14 Kateri morebitni dodatni podatki se zahtevajo od sodišča, ki je zaprosilo?

Te informacije bo lahko zahteval pristojni organ.

Zadnja posodobitev: 28/01/2019

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Pridobivanje dokazov prek videokonference - Avstrija

1 Ali je dokaze mogoče pridobiti prek videokonference s sodelovanjem sodišča v državi članici, ki je zaprosila, ali neposredno s strani sodišča v navedeni državi članici? Če je mogoče, kateri nacionalni postopki ali zakonodaja se uporabljajo?

V Avstriji sta mogoči in dovoljeni obe vrsti pridobivanja dokazov prek videokonference. V avstrijskem civilnem procesnem pravu so pravdni postopki urejeni z zakonom o civilnem postopku (Zivilprozessordnung – ZPO), nepravdni postopki pa z zakonom o nepravdnem postopku (Außerstreitgesetz – AußStrG). Določbe v zvezi s pridobivanjem dokazov so vključene v ZPO (členi 266 do 389) in AußStrG (členi 16, 20 in 31 do 35, z delnim sklicevanjem na ZPO) ter v posamezne določbe, s katerimi so urejene posebne vrste postopkov, kot je člen 85 o dolžnosti sodelovanja v postopku v zvezi z očetovstvom. Ustrezni nacionalni postopki in pravna pravila so podrobno opisani v odgovorih na naslednja vprašanja in informativnem listu „Pridobivanje dokazov – Avstrija“.

2 Ali so kakšne omejitve glede vrste oseb, ki so lahko zaslišane prek videokonference – na primer, ali so lahko na tak način zaslišane samo priče ali se lahko zaslišijo tudi drugi, kot na primer izvedenci ali stranke?

V skladu s členom 277 ZPO (pravdni postopek) in členom 35 AußStrG v povezavi s členom 277 ZPO (nepravdni postopek) se lahko videokonferenca uporabi za pridobivanje dokazov ter torej tudi za zaslišanje strank in prič ter pričanje izvedencev.

3 Kakšne so morebitne omejitve glede vrste dokazov, ki se lahko pridobijo prek videokonference?

V skladu s členom 277 ZPO (pravdni postopek) in členom 35 AußStrG v povezavi s členom 277 ZPO (nepravdni postopek) se videokonferenca lahko uporabi za pridobivanje dokazov. Vendar lahko njeno uporabo preprečujejo dejanske ovire, na primer pri pridobivanju dokazov z listinami ali ogledom.

4 Ali so kakšne omejitve glede kraja, kjer mora biti oseba zaslišana prek videokonference – tj. ali mora to biti na sodišču?

Vsaka oseba lahko prejme vabilo sodišča, ki je pristojno na območju njenega prebivališča in na katerem se opravi zaslišanje prek videokonference. V Avstriji so vsa sodišča, državna tožilstva in zapori opremljeni z vsaj enim videokonferenčnim sistemom. V avstrijskem pravu ni pravila, na podlagi katerega bi bila videokonferenca za pridobivanje dokazov dopustna samo v prostorih sodišča.

5 Ali je dovoljeno snemati zaslišanje prek videokonference in če je, ali je oprema na voljo?

Avstrijsko pravo ne vsebuje splošnih določb o varstvu podatkov pri snemanju zaslišanj prek videokonference v civilnih zadevah, zato je za snemanje potrebno soglasje vseh oseb, vključenih v videokonferenco. To se nanaša na posredno pridobivanje dokazov, ki ga je treba na podlagi člena 10(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1206/2001 o sodelovanju med sodišči držav članic pri pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah (v nadaljnjem besedilu: Uredba) opraviti v skladu s pravom zaprošene države.

Vendar pa se zaprosilo za neposredno pridobivanje dokazov izvrši v skladu s pravom države, ki je zaprosila (člen 17(6) Uredbe). Če je v navedenem pravu predvideno snemanje videokonferenc brez soglasja zadevnih oseb, je to dopustno tudi s stališča Avstrije.

Načeloma je mogoče zaslišanja prek videokonference snemati z vsemi videokonferenčnimi sistemi. Na krajih, kjer se sodni postopki običajno snemajo (na številnih kazenskih sodiščih), se lahko obstoječa tehnična oprema uporabi za snemanje zaslišanja prek videokonference. S preprosto namestitvijo ustreznega nosilca posnetkov se lahko zaslišanje snema tudi na vseh drugih krajih.

6 V katerem jeziku mora biti zaslišanje: (a) za zaprosila na podlagi členov 10 do 12; in (b) za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi člena 17?

(a) Na podlagi člena 10(2) Uredbe je treba dokaze pridobivati v skladu s pravom zaprošene države. Zaslišanje mora torej potekati v nemškem jeziku (na nekaterih avstrijskih sodiščih je dovoljena tudi uporaba hrvaškega, slovenskega ali madžarskega jezika). Sodišče, ki je zaprosilo, lahko v okviru posebnega postopka za izvršitev zaprosila za pridobivanje dokazov zaprosi za uporabo svojega uradnega jezika (ali katerega koli drugega jezika). Vendar lahko zaprošeno sodišče to zavrne, če to zaradi večjih praktičnih težav ni mogoče (člen 10(3) Uredbe).

(b) Na podlagi člena 17(6) Uredbe sodišče, ki je zaprosilo, neposredno pridobivanje dokazov opravi v skladu s pravom svoje države članice, torej v enem od uradnih jezikov, ki jih dopušča navedeno pravo. Vendar lahko Avstrija kot zaprošena država članica na podlagi člena 17(4) kot pogoj za pridobivanje dokazov določi uporabo svojega jezika.

7 Če so potrebni tolmači, kdo jih mora zagotoviti za obe vrsti zaslišanj in kje morajo biti?

Pri posrednem pridobivanju dokazov je ne glede na morebitno povračilo v skladu s členom 18(2) Uredbe za zagotovitev tolmačev najprej odgovorno zaprošeno sodišče. Vendar morata zadevni sodišči (tako kot na drugih področjih) konstruktivno sodelovati.

Pri neposrednem pridobivanju dokazov na podlagi člena 17 Uredbe je za zagotovitev tolmačev najprej odgovorno sodišče, ki je zaprosilo. S členom 17 se ne zahteva pomoč zaprošene države članice pri tem, vendar pa taka pomoč tudi ni izključena. Člen 39a(4) zakona o sodni pristojnosti (Jurisdiktionsnorm – JN) določa, da mora sodišče, ki zagotavlja pravno pomoč, na prošnjo tujega sodišča praktično pomagati pri pridobivanju dokazov. To lahko na primer vključuje zagotovitev primernega tolmača.

Odločitev, iz katere države morajo biti tolmači, je treba sprejeti na podlagi tega, kaj je primerno v posamezni zadevi.

8 Kateri postopek se uporablja za ureditev zaslišanja in obveščanje osebe, ki bo zaslišana, o času in kraju? Koliko časa vnaprej je treba določiti datum zaslišanja, da bi bila zaslišana oseba pravočasno obveščena?

Oseba se na zaslišanje prek videokonference v Avstriji povabi enako in ob upoštevanju enakih rokov za obvestilo, kot če bi bila pozvana na sodišče, ki obravnava zadevo.

9 Kakšni so stroški uporabe videokonference in kako se plačajo?

Pri uporabi videokonference prek internetnega protokola (IP) stroški ne nastanejo. Pri videokonferenci prek povezave ISDN klicateljem nastanejo enaki stroški kot pri telefonskem klicu. Ti stroški se razlikujejo glede na kraj klicane naprave.

10 Kakšne so morebitne zahteve glede zagotavljanja, da je bila oseba, ki jo neposredno zasliši sodišče, ki je zaprosilo, obveščena, da je sodelovanje na zaslišanju prostovoljno?

Za to je najprej odgovorno sodišče, ki je zaprosilo, ki mora upoštevati člen 17(2) Uredbe in ki praviloma sámo povabi zadevne osebe k udeležbi na videokonferenci. Če avstrijski osrednji organ ali avstrijsko sodišče med pripravo ali neposrednim pridobivanjem dokazov opazi, da bi bil lahko kršen člen 17(2) Uredbe, mora v sodelovanju s sodiščem, ki je zaprosilo, ustrezno zagotoviti upoštevanje te določbe. Uslužbenci na avstrijskih sodiščih so usposobljeni za uporabo Uredbe (ES) št. 1206/2001, prek intraneta ministrstva za pravosodje pa imajo tudi dostop do evropskega „Priročnika o uporabi videokonferenc v čezmejnih sodnih postopkih“.

11 Kakšni so postopki za preverjanje istovetnosti osebe, ki bo zaslišana?

Istovetnost osebe se preveri na podlagi dokumenta s fotografijo. Istovetnost osebe se preverja tudi v okviru zaslišanja (člen 340(1) ZPO).

12 Kakšne so zahteve glede izrekanja prisege in kakšne podatke mora zagotoviti sodišče, ki je zaprosilo, kadar je za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi člena 17 potrebna prisega?

Določbe o izrekanju prisege za stranke so vključene v člena 377 in 379 ZPO, za priče pa v člene 336 do 338 ZPO.

Obveznost prisege velja za stranke in priče. Medtem ko strank ni mogoče pravno prisiliti k prisegi, so lahko priče kaznovane, če jo neupravičeno odklonijo (člena 325 in 326 ZPO; kazni so enake kot za odklonitev pričanja in vključujejo globe ali do šesttedensko zaporno kazen).

V skladu s členom 288(2) kazenskega zakonika (Strafgesetzbuch – StGB) se kriva izpovedba ali kriva potrditev pod prisego ali sicer kriva prisega, določena v ustrezni zakonodaji, kaznuje z zaporno kaznijo od šestih mesecev do petih let.

Kriva izpovedba stranke v postopku, ki ni prisegla, se ne šteje za kaznivo dejanje. Vendar pa se lahko priča, ki ni prisegla, v primeru krive izpovedbe kaznuje z zaporno kaznijo do treh let (člen 288(1) StGB).

V skladu s členom XL uvodnega zakona k zakonu o civilnem postopku (Einführungsgesetz zur Zivilprozessordnung – EGZPO) je treba upoštevati določbe zakona z dne 3. maja 1868, Cesarski uradni list (RGBl.) št. 33 (Besedilo prisege in druge formalnosti) (glej Povezava se odpre v novem oknuhttp://alex.onb.ac.at/cgi-content/alex?aid=rgb&datum=18680004&seite=00000067).

V skladu s členom 336(1) in členom 377(1) ZPO osebe, ki so že bile obsojene zaradi krive izpovedbe, ali ki še niso dopolnile štirinajst let, ali ki zaradi nezrelosti ali motnje v duševnem razvoju ne razumejo zadostno narave in pomena prisege, ne morejo priseči in jih torej ni mogoče zapriseči.

Uporaba zgoraj navedenih določb v zvezi z zaslišanjem priče ali stranke pod prisego je izključena v zadevah na podlagi zakona o nepravdnem postopku (člen 35 AußStrG).

13 Kakšna je ureditev za zagotavljanje, da sta na kraju videokonference prisotni oseba za stike, s katero se sodišče, ki je zaprosilo, lahko poveže, in oseba, ki je na voljo na dan zaslišanja za upravljanje videokonferenčne opreme in odpravljanje morebitnih tehničnih težav?

Na vseh krajih, kjer je videokonferenčna oprema, ki je v lasti ministrstva za pravosodje, je en uslužbenec pristojen za skrb zanjo. Ta oseba zna upravljati videokonferenčno opremo in opraviti manjše prilagoditve nastavitev. Vsa videokonferenčna oprema je povezana s centralno enoto v oddelku za informacijsko tehnologijo na zveznem ministrstvu za pravosodje (Bundesministerium für Justiz – BMJ). Od tam lahko administratorji IT nastavljajo videokonferenčne sisteme po vsej Avstriji.

14 Kateri morebitni dodatni podatki se zahtevajo od sodišča, ki je zaprosilo?

Od sodišča, ki je zaprosilo, se zahtevajo naslednji podatki:

  • naslov IP in/ali številka ISDN s klicno številko države;
  • ime, telefonska številka in e-naslov uslužbenca pri sodišču, ki je zaprosilo, ki je odgovoren za tehnične vidike opreme za komuniciranje na daljavo.
Zadnja posodobitev: 02/06/2018

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Pridobivanje dokazov prek videokonference - Poljska

1 Ali je dokaze mogoče pridobiti prek videokonference s sodelovanjem sodišča v državi članici, ki je zaprosila, ali neposredno s strani sodišča v navedeni državi članici? Če je mogoče, kateri nacionalni postopki ali zakonodaja se uporabljajo?

V skladu s členi 10–12 in členom 17 Uredbe Sveta (ES) št. 1206/2001 z dne 28. maja 2001 o sodelovanju med sodišči držav članic pri pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah ter v skladu s Haaško konvencijo z dne 18. marca 1970 o pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah v tujini [Uradni list (Dziennik ustaw) 2000, št. 50, točka 582], ki velja za druge države (za katere ne velja Uredba), se na Poljskem dokazi lahko pridobijo z videokonferenco.

Videokonference ureja člen 235(2) in (3) zakonika o civilnem postopku in uredba ministra za pravosodje z dne 24. februarja 2010 o tehnični opremi in virih, ki omogočajo pridobivanje dokazov v civilnih postopkih na daljavo.

2 Ali so kakšne omejitve glede vrste oseb, ki so lahko zaslišane prek videokonference – na primer, ali so lahko na tak način zaslišane samo priče ali se lahko zaslišijo tudi drugi, kot na primer izvedenci ali stranke?

Poljsko pravo ne določa takih omejitev. Prek videokonference so lahko zaslišani izvedenci, stranke in priče.

3 Kakšne so morebitne omejitve glede vrste dokazov, ki se lahko pridobijo prek videokonference?

Poljsko pravo ne določa nobenih posebnih omejitev glede vrste dokazov, ki se lahko pridobijo prek videokonference.

4 Ali so kakšne omejitve glede kraja, kjer mora biti oseba zaslišana prek videokonference – tj. ali mora to biti na sodišču?

Poljsko pravo ne določa nobenih posebnih omejitev glede kraja, kjer mora biti oseba zaslišana prek videokonference. Na podlagi člena 17 Uredbe št. 1206/2001, za namene katerega kraj zaslišanja določi sodišče, ki je zaprosilo, se zaslišanje praviloma izvede na sodišču.

5 Ali je dovoljeno snemati zaslišanje prek videokonference in če je, ali je oprema na voljo?

V poljskem pravu ni podrobnih določb o snemanju zaslišanj prek videokonference. Sodnik, pred katerim se izvajajo dokazi, odloči, ali se bo zaslišanje prek videokonference posnelo.

6 V katerem jeziku mora biti zaslišanje: (a) za zaprosila na podlagi členov 10 do 12; in (b) za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi člena 17?

Zaslišanje praviloma poteka v poljskem jeziku. Če oseba, ki je zaslišana, ne razume poljskega jezika, mora biti navzoč tolmač.

Za zaslišanja na podlagi člena 17 ni posebnih določb. Kadar pa osrednji organ soglaša z neposrednim pridobivanjem dokazov, lahko zahteva, da sodišče, ki je zaprosilo, zagotovi tolmača.

7 Če so potrebni tolmači, kdo jih mora zagotoviti za obe vrsti zaslišanj in kje morajo biti?

Pri zaslišanjih na podlagi členov 10–12 mora tolmača načeloma zagotoviti zaprošeno sodišče (praviloma s seznama zapriseženih tolmačev). V izjemnih okoliščinah pa lahko sodišče sprejme tolmača, ki ga predlaga stranka.

Kadar osrednji organ pri zaslišanjih na podlagi člena 17 zahteva, da sodišče, ki je zaprosilo, zagotovi tolmača, zaprošeno sodišče zagotovi, da je tolmač navzoč.

8 Kateri postopek se uporablja za ureditev zaslišanja in obveščanje osebe, ki bo zaslišana, o času in kraju? Koliko časa vnaprej je treba določiti datum zaslišanja, da bi bila zaslišana oseba pravočasno obveščena?

Pri zaslišanjih na podlagi členov 10–12 zaprošeno sodišče obvesti pričo/stranko o času in kraju zaslišanja vsaj sedem dni pred datumom zaslišanja, v izjemnih okoliščinah pa tri dni pred datumom zaslišanja.

Pri zaslišanjih na podlagi člena 17 osrednji organ obvesti pričo/stranko, da soglaša z zaslišanjem, in navede, da se zaslišanje lahko izvede le prostovoljno brez uporabe prisilnih ukrepov. Sodišče, ki je zaprosilo, mora sporočiti čas in kraj zaslišanja.

9 Kakšni so stroški uporabe videokonference in kako se plačajo?

Kadar zaprošenemu sodišču s pridobivanjem dokazov z uporabo sodobnih tehnologij nastanejo stroški, sodišče uporablja člen 1135¹(3) zakonika o civilnem postopku. Ta določa, da če izvršitev zaprosila sodišča ali drugega organa tuje države lahko povzroči stroške, povezane z uporabo drugačne metode od tiste, predpisane v poljskem pravu, sodišče ne izvrši zaprosila, dokler sodišče ali drug organ tuje države v določenem roku ne da ustreznega predujma.

10 Kakšne so morebitne zahteve glede zagotavljanja, da je bila oseba, ki jo neposredno zasliši sodišče, ki je zaprosilo, obveščena, da je sodelovanje na zaslišanju prostovoljno?

Osrednji organ obvesti pričo/stranko, da soglaša z zaslišanjem, in navede, da se zaslišanje lahko izvede le prostovoljno brez uporabe prisilnih ukrepov.

11 Kakšni so postopki za preverjanje istovetnosti osebe, ki bo zaslišana?

Sodišče preveri istovetnost osebe tako, da zahteva predložitev ustreznega dokumenta, kot je osebna izkaznica, potni list ali vozniško dovoljenje.

12 Kakšne so zahteve glede izrekanja prisege in kakšne podatke mora zagotoviti sodišče, ki je zaprosilo, kadar je za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi člena 17 potrebna prisega?

Če sodišče, ki je zaprosilo, pri zaslišanjih na podlagi člena 17 obvesti osrednji organ o nameravanem zaslišanju priče pod prisego, lahko osrednji organ zahteva besedilo prisege. Če je prisega v nasprotju s temeljnimi načeli prava zaprošene države, lahko osrednji organ zavrne soglasje k zaslišanju ali zahteva, da se uporabi besedilo prisege iz poljskega prava.

13 Kakšna je ureditev za zagotavljanje, da sta na kraju videokonference prisotni oseba za stike, s katero se sodišče, ki je zaprosilo, lahko poveže, in oseba, ki je na voljo na dan zaslišanja za upravljanje videokonferenčne opreme in odpravljanje morebitnih tehničnih težav?

Praviloma je na vsakem sodišču zaposlena oseba, ki je pristojna za upravljanje tehnične opreme. V primeru težav se je mogoče obrniti na poljsko kontaktno točko EPM.

14 Kateri morebitni dodatni podatki se zahtevajo od sodišča, ki je zaprosilo?

Na splošno po poljskem pravu niso potrebne nobene dodatne informacije, razen v nekaterih primerih.

Zadnja posodobitev: 14/03/2017

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Izvirna jezikovna različica te strani portugalščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.

Pridobivanje dokazov prek videokonference - Portugalska

1 Ali je dokaze mogoče pridobiti prek videokonference s sodelovanjem sodišča v državi članici, ki je zaprosila, ali neposredno s strani sodišča v navedeni državi članici? Če je mogoče, kateri nacionalni postopki ali zakonodaja se uporabljajo?

V skladu s portugalskim pravom mora sodnik sodišča, ki je zaprosilo, izpovedbe oseb, zaslišanih prek videokonference, pridobiti neposredno, tj. brez posredovanja sodnika zaprošenega sodišča. To je pravilo za notranje zadeve, v katerih se izvaja zaslišanje prek videokonference. Enak postopek se uporablja v čezmejnih zadevah, v katerih sodišče države članice, ki je zaprosila, zaprosi za zaslišanje prek videokonference na podlagi člena 17 Uredbe (ES) št. 1206/2001 z dne 28. maja 2001.

Druga možnost v čezmejnih zadevah je, da sodišče države članice, ki je zaprosila, zaprosi za zaslišanje prek videokonference na podlagi členov 10 do 12 Uredbe (ES) št. 1206/2001 z dne 28. maja 2001.

Glavna nacionalna postopkovna pravila, s katerimi se ureja zbiranje dokazov z izpovedbami izvedencev, prič in strank prek videokonference, so:

Izvedenci

Člen 486 zakonika o civilnem postopku (Código de Processo Civil)

Udeležba izvedencev na končni obravnavi

1 – Če to zahteva ena od strank ali odredi sodišče, se izvedenci udeležijo končne obravnave, da bi pod prisego zagotovili vsa pojasnila, ki se zahtevajo od njih.

2 – Izvedenci iz strokovnih institucij, laboratorijev ali uradnih služb se zaslišijo prek telekonference na njihovem delovnem mestu.

Priče

Člen 502 zakonika o civilnem postopku

Zaslišanje prek telekonference

1 – Priče, ki prebivajo zunaj okrožja ali zadevnega otoka v primeru avtonomnih regij, zastopajo stranke v skladu s členom 507(2), če so te v ta namen podale izjavo, da se ponudijo za priče, ali pa se priče zaslišijo prek telekonference na posebni obravnavi na okrožnem sodišču, na območju katerega prebivajo.

2 – Sodišče, ki obravnava zadevo, določi datum obravnave po posvetovanju s sodiščem, na katerem bo priča pričala, in povabi pričo na sodišče.

3 – Na datum zaslišanja priče dokažejo istovetnost uradniku sodišča, na katerem poteka pričanje, od tega trenutka pa zaslišanje vodijo sodišče, ki obravnava zadevo, in zagovornika obeh strank prek telekonference, ne da bi bilo potrebno posredovanje sodnika sodišča, na katerem poteka pričanje.

4 – Priče, ki prebivajo v tujini, se zaslišijo prek telekonference, kadar so v kraju, kjer prebivajo, na voljo potrebna tehnična sredstva.

5 – V zadevah, ki jih obravnavajo sodišča metropolitanskih območij Lizbone in Porta, se zaslišanje prek telekonference ne izvede, če priča prebiva v zadevnem okrožju, razen v primerih, določenih v členu 520.

Člen 520 zakonika o civilnem postopku

Neposredno komuniciranje med sodiščem in pričo

1 – Če oseba, ki mora pričati, ne more pravočasno priti na sodišče ali bo izjemno težko pravočasno prišla na sodišče, lahko sodnik s soglasjem strank odloči, da se pojasnilo, potrebno za sprejetje ustrezne odločitve v zadevi, zagotovi po telefonu ali drugih sredstvih neposrednega komuniciranja med sodiščem in pričo, če je narava dejstev, ki jih je treba raziskati ali pojasniti, združljiva s postopkom.

2 – Sodišče mora s sredstvi, ki so mu na voljo, zagotoviti, da je pričanje verodostojno in svobodno, zlasti z določitvijo, da pričo med pričanjem spremlja sodni uradnik ter da se vsebina pričanja in okoliščine, v katerih je potekalo, zapišejo v zapisnik.

3 – Za zadeve, ki spadajo pod ta člen, se uporabljajo določbe člena 513 [prisega in predhodno zaslišanje s strani sodnika] in prvi del odstavka 4 predhodnega člena [sodnik lahko odredi, naj se pričanje ponovi v njegovi navzočnosti].

Stranke

Člen 456 zakonika o civilnem postopku

Čas in kraj pričanja

1 – Pričanje je treba praviloma opraviti na končni obravnavi, razen če je nujno ali če priča ne more priti na sodišče.

2 – Pravila za pričanje prek telekonference, določena v členu 502, se uporabljajo za stranke, ki prebivajo zunaj okrožja ali zadevnega otoka v primeru avtonomnih regij.

3 – Pričanje se lahko opravi tudi na predhodni obravnavi, pri čemer se v takem primeru uporabljajo določbe predhodnega odstavka z ustreznimi prilagoditvami.

2 Ali so kakšne omejitve glede vrste oseb, ki so lahko zaslišane prek videokonference – na primer, ali so lahko na tak način zaslišane samo priče ali se lahko zaslišijo tudi drugi, kot na primer izvedenci ali stranke?

Posebne omejitve niso določene. V skladu s portugalskim pravom se lahko prek videokonference zaslišijo priče, stranke in izvedenci, kot je določeno z zgoraj navedenimi pravnimi pravili.

3 Kakšne so morebitne omejitve glede vrste dokazov, ki se lahko pridobijo prek videokonference?

Glej odgovor na prejšnje vprašanje.

4 Ali so kakšne omejitve glede kraja, kjer mora biti oseba zaslišana prek videokonference – tj. ali mora to biti na sodišču?

Splošno pravilo je, da mora biti oseba prek videokonference zaslišana na sodišču. Vendar pa se lahko izvedenci iz uradnih služb prek videokonference zaslišijo na njihovem delovnem mestu. Izjemoma lahko sodišče v okoliščinah, določenih v členu 520 zakonika o civilnem postopku (naveden v odgovoru na vprašanje 1), prek videokonference zasliši osebo kje drugje, ne na sodišču.

5 Ali je dovoljeno snemati zaslišanje prek videokonference in če je, ali je oprema na voljo?

Da, zaslišanja prek videokonference se vedno snemajo s sistemom za snemanje zvoka na sodišču v skladu z določbami člena 155 portugalskega zakonika o civilnem postopku.

6 V katerem jeziku mora biti zaslišanje: (a) za zaprosila na podlagi členov 10 do 12; in (b) za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi člena 17?

Kadar je Portugalska zaprošena država članica, je jezik zaslišanja odvisen od okoliščin:

(a) pri zaprosilih na podlagi členov 10 do 12 Uredbe (ES) št. 1206/2001 z dne 28. maja 2001 se uporablja portugalski jezik. Če morajo biti zaslišani tuji državljani, lahko ti uporabljajo drug jezik, če ne govorijo portugalsko. V takem primeru mora sodišče, ki je zaprosilo, o tem obvestiti zaprošeno sodišče, tako da lahko to povabi tolmača, ki bo navzoč na zaprošenem sodišču;

(b) pri zaprosilih na podlagi člena 17 Uredbe (ES) št. 1206/2001 z dne 28. maja 2001 se uporablja jezik, ki je določen v nacionalni zakonodaji države članice sodišča, ki je zaprosilo. Če morajo biti zaslišane osebe, ki ne govorijo navedenega jezika, lahko sodišče, ki je zaprosilo, v skladu s svojo nacionalno zakonodajo povabi tolmača, ki bo navzoč na sodišču, ki je zaprosilo. Druga možnost je, da sodišče, ki je zaprosilo, zaprosi (zaprošeno) portugalsko sodišče, naj povabi tolmača, ki bo navzoč na zaprošenem sodišču.

V vseh primerih, navedenih v točkah (a) in (b), v katerih je treba povabiti tolmača, ki bo navzoč na sodišču zaprošene države članice, zaprošeno sodišče pozove sodišče države članice, ki je zaprosila, naj plača nagrado za tolmača, kot je določeno v členu 18(2) Uredbe (ES) št. 1206/2001 z dne 28. maja 2001.

7 Če so potrebni tolmači, kdo jih mora zagotoviti za obe vrsti zaslišanj in kje morajo biti?

To je bilo navedeno že v odgovoru na vprašanje 6.

8 Kateri postopek se uporablja za ureditev zaslišanja in obveščanje osebe, ki bo zaslišana, o času in kraju? Koliko časa vnaprej je treba določiti datum zaslišanja, da bi bila zaslišana oseba pravočasno obveščena?

V portugalskem pravu je postopek za ureditev zaslišanja in vabilo osebe na sodišče določen zlasti v členih 7(3), 172(5) in (6), 220, 247(2), 251(1), 417, 507, 508 in 603 portugalskega zakonika o civilnem postopku.

Na splošno je sodno tajništvo odgovorno, da na svojo pobudo povabi priče, izvedence, stranke in njihove zastopnike, kadar morajo ti v skladu s sodno odredbo nastopiti v sodnem postopku. Zlasti kadar stranka zahteva zaslišanje priče prek videokonference, je sodno tajništvo odgovorno za vabilo te priče.

Obvestila, katerih namen je povabiti priče, izvedence ali druge stranske osebe (npr. tolmača ali tehničnega svetovalca) na sodišče, se pošljejo s priporočeno pisemsko pošiljko, v njih pa so navedeni datum, kraj in namen zglasitve na sodišču. Za obvestila se šteje, da so bila vročena tudi, če prejemnik zavrne sprejem pisma; izvajalec poštnih storitev mora to evidentirati.

Obvestila, katerih namen je povabiti stranko, da bi bila navzoča v sodnem postopku ali da bi pričala, se pošljejo s priporočeno pisemsko pošiljko, naslovljeno na zadevno stranko, v njih pa so navedeni datum, kraj in namen zglasitve na sodišču. Če ima v takem primeru stranka odvetnika ali če jo sočasno zastopata odvetnik in pravni svetovalec, je treba obvestiti tudi njiju.

Zastopniki strank se obvestijo elektronsko v skladu s členom 25 ministrskega izvedbenega odloka (Portaria) št. 280/2013 z dne 26. avgusta 2013. Datum izdaje obvestila je potrjen v informacijskem sistemu.

V pravu ni izrecno določeno, koliko pred zaslišanjem je treba poslati obvestilo. V vseh zgoraj navedenih primerih se šteje, da je bilo obvestilo vročeno tretji dan po tem, ko je bilo poslano s priporočeno pisemsko pošiljko ali ko je bilo izdano elektronsko. Če tretji dan ni delovni dan, se šteje, da je bilo obvestilo vročeno prvi naslednji delovni dan. Iz praktičnih razlogov je torej treba upoštevati vsaj ta rok za obvestilo v zvezi z datumom zaslišanja, da se za obvestilo lahko šteje, da je bilo ustrezno vročeno.

V nujnih primerih se lahko priče, izvedenci, druge stranske osebe, stranke ali njihovi zastopniki povabijo (ali njihova vabila prekličejo) s telegramom, po telefonu ali s podobnimi komunikacijskimi sredstvi. Telefonski klic se vedno dokumentira v spisu o zadevi in potrdi v pisni obliki.

Če se oseba, ki bi morala biti navzoča, ne zglasi na sodišču, mora svojo odsotnost utemeljiti na sami obravnavi ali v petih dneh (koledarskih dneh; če pa zadnji dan ni delovni dan, se rok podaljša do naslednjega delovnega dne).

V portugalskem pravu so določeni naslednji prisilni ukrepi za primere, v katerih se oseba ne zglasi na sodišču. Če se na sodišču ne zglasi priča, ki je bila ustrezno obveščena in svoje odsotnosti ni utemeljila v predpisanem roku, se ji naloži denarna kazen, sodnik pa lahko odredi njeno prisilno privedbo. Ti kazni se ne uporabljata, če je obravnava preložena iz drugih razlogov in ne zaradi odsotnosti priče. Če se na sodišču ne zglasi izvedenec ali druga stranska oseba, ki je bila ustrezno obveščena in svoje odsotnosti ni utemeljila v predpisanem roku, se ji naloži denarna kazen. Če se na sodišču ne zglasi ena od strank, ki je bila ustrezno obveščena in svoje odsotnosti ni utemeljila v predpisanem roku, se ji naloži denarna kazen, sodišče pa lahko njeno odklonitev prosto razlaga za dokazne namene. Poleg tega lahko sodišče obrne dokazno breme, če meni, da zaradi odklonitve stranke, da se zglasi na sodišču, dokaznemu bremenu ni mogoče zadostiti.

9 Kakšni so stroški uporabe videokonference in kako se plačajo?

Stroški za uporabo videokonference se ne zaračunajo.

10 Kakšne so morebitne zahteve glede zagotavljanja, da je bila oseba, ki jo neposredno zasliši sodišče, ki je zaprosilo, obveščena, da je sodelovanje na zaslišanju prostovoljno?

Kadar portugalsko sodišče pošlje zaprosilo v skladu s členom 17 Uredbe (ES) št. 1206/2001 z dne 28. maja 2001, osebo, ki naj bi bila zaslišana, povabi na določeno sodišče v drugi (zaprošeni) državi članici po pošti, in sicer na enega od načinov, navedenih v odgovoru na vprašanje 8, odvisno od primera. Ta možnost obvestila po pošti je predvidena v členu 14 Uredbe (ES) št. 1393/2007 z dne 13. novembra 2007. Oseba, ki naj bi bila zaslišana, je v obvestilu obveščena, da je njeno sodelovanje na zaslišanju prostovoljno.

Kadar je portugalsko sodišče zaprošeno sodišče, mora sodišče, ki je zaprosilo, povabiti osebe, ki naj bi bile zaslišane, in jih obvestiti, da je njihovo sodelovanje prostovoljno.

Na podlagi medsebojnega dogovora med sodiščem, ki je zaprosilo, in zaprošenim sodiščem lahko vabilo za osebo, ki naj bi bila zaslišana, in informacije, da je sodelovanje prostovoljno, pošlje sodišče zaprošene države članice. To se lahko v praksi zgodi ne glede na to, ali je portugalsko sodišče sodišče, ki je zaprosilo, ali zaprošeno sodišče.

11 Kakšni so postopki za preverjanje istovetnosti osebe, ki bo zaslišana?

Ob času, določenem za zaslišanje, sodni uradnik preveri, ali je oseba, ki naj bi bila zaslišana, navzoča, in o tem obvesti sodnika, ki bo vodil zaslišanje, ali sodišče, ki je zaprosilo, če to neposredno vodi zaslišanje.

Če zaslišanje vodi portugalski sodnik, se ob začetku postopka in pred dejanskim pričanjem osebe izvedeta naslednja koraka: (i) oseba, ki podaja dokaze, priča ali izvedenec priseže pred sodnikom, (ii) sodnik postavi predhodna vprašanja za ugotovitev istovetnosti osebe, ki bo zaslišana.

Sodnik mora opraviti predhodno zaslišanje, da se ugotovi istovetnost osebe, ki bo zaslišana, pri čemer jo vpraša po njenem imenu, poklicu, naslovu, zakonskem stanu in drugih podatkih, ki so po mnenju sodnika potrebni za ugotovitev istovetnosti osebe.

Vpraša jo tudi, ali je sorodnica, prijateljica ali sovražnica katere od strank in ali ima neposredni ali posredni interes v zadevi, da bi ocenil verodostojnost izpovedbe.

Če sodnik med predhodnim zaslišanjem ugotovi, da priča ni sposobna nastopiti kot priča ali ni prava oseba, ki jo je treba zaslišati, ji ne dovoli pričati. Priča ni sposobna nastopiti kot priča, če nima naravne zmožnosti (fizične ali duševne sposobnosti) za pričanje, čeprav je ne ovira duševna motnja.

Sodnik lahko s predhodnim zaslišanjem tudi preveri naslednje primere, v katerih lahko priče ali stranke v skladu s portugalskim zakonikom o civilnem postopku odklonijo pričanje.

Pričanje kot priče lahko odklonijo naslednje osebe (razen v tožbah za preverjanje rojstva ali smrti otrok):

(a) predniki v ravni črti v zadevah, ki se nanašajo na njihove potomce, in starši posvojenih otrok v zadevah, ki se nanašajo na njihove posvojene otroke, ter obratno;

(b) tast in tašča v zadevah, ki se nanašajo na zeta ali snaho, ter obratno;

(c) zakonci ali nekdanji zakonci v zadevah, ki se nanašajo na drugega zakonca oziroma nekdanjega zakonca;

(d) vsakdo, ki s katero od strank v zadevi živi ali je živel v zunajzakonski skupnosti, podobni zakonski zvezi.

Sodnik mora osebe iz zgornjih točk opozoriti, da lahko odklonijo pričanje.

Osebe, ki jih zavezuje poklicna molčečnost, molčečnost javnih uslužbencev ali državna tajnost, morajo biti oproščene pričanja o dejstvih, ki jih zajema ta molčečnost. V takih primerih sodnik preveri upravičenost oprostitve pričanja in jih po potrebi razreši njihove dolžnosti molčečnosti.

Stranke lahko pričajo samo v zvezi z osebnimi dejstvi. V civilni tožbi ni dopustno, da se pričanje stranke osredotoči na kazniva ali nezakonita dejanja, v zvezi s katerimi je stranka tožena stranka v kazenski zadevi.

12 Kakšne so zahteve glede izrekanja prisege in kakšne podatke mora zagotoviti sodišče, ki je zaprosilo, kadar je za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi člena 17 potrebna prisega?

V skladu s portugalskim pravom:

  • sodnik pred začetkom pričanja osebo, ki bo zaslišana, opomni na moralni pomen prisege, ki jo bo izrekla, in obveznost govorjenja resnice ter opozori na kazni v primeru lažnih izjav;
  • sodnik nato pozove pričo, naj izreče naslednjo prisego: „Prisegam, da bom govoril(-a) resnico, samo resnico in nič drugega kot resnico.“;
  • odklonitev prisege pomeni enako kot odklonitev pričanja; obe se kaznujeta kot nespoštovanje sodišča, kadar sta neutemeljeni, in sodnik osebo kaznuje v skladu s tem.

Kadar sodišče v drugi državi članici dokaze pridobiva neposredno iz Portugalske prek videokonference v skladu s členom 17 Uredbe (ES) št. 1206/2001 z dne 28. maja 2001, mora sodišče države članice, ki je zaprosila, (zaprošenemu) portugalskemu sodišču sporočiti naslednje identifikacijske podatke o osebi, ki bo pričala: ime, poklic, naslov, zakonski stan in druge podatke, ki so po njegovem mnenju potrebni za ugotovitev istovetnosti osebe, ter vlogo, v kateri bo oseba zaslišana (npr. kot stranka, priča, izvedenec, tehnični svetovalec), jezik, ki ga oseba govori, in ali je treba na zaprošeno sodišče povabiti tolmača.

Ti podatki so potrebni, da lahko (zaprošeno) portugalsko sodišče po eni strani izvede ukrepe za povabilo tolmača in po drugi strani preveri navzočnost osebe, ki bo zaslišana, ob času, določenem za videokonferenco.

Ker pa portugalski sodnik ne posreduje v postopku, mora biti prisega izrečena prek videokonference pred sodnikom sodišča države članice, ki je zaprosila. Enako velja za predhodno zaslišanje, če se opravi, in vprašanja glede sposobnosti za pričanje ali odklonitve pričanja ali oprostitve prič pričanja; vsa ta se obravnavajo pod pristojnostjo sodnika sodišča, ki je zaprosilo, v skladu s civilnim procesnim pravom države članice, ki je zaprosila, kot je določeno v členu 17(6) Uredbe (ES) št. 1206/2001 z dne 28. maja 2001.

13 Kakšna je ureditev za zagotavljanje, da sta na kraju videokonference prisotni oseba za stike, s katero se sodišče, ki je zaprosilo, lahko poveže, in oseba, ki je na voljo na dan zaslišanja za upravljanje videokonferenčne opreme in odpravljanje morebitnih tehničnih težav?

Sodišče, ki je zaprosilo, in zaprošeno sodišče (ko ga je osrednji organ določil) morata drug z drugim vzpostaviti neposredni stik za določitev datuma za videokonferenco in tudi datuma predhodnega preizkusa.

Iz praktičnih razlogov je zaželeno, da se preizkus po možnosti opravi, preden je priča obveščena; zato je treba datum preizkusa določiti dovolj vnaprej, da se lahko priča pravočasno obvesti.

Na dan preizkusa in dan zaslišanja prek videokonference mora biti na vsakem od sodišč navzoč tehnik za IT, tehnik za telekomunikacije ali sodni uradnik z ustreznim znanjem.

Na Portugalskem ima inštitut za finančno upravljanje in infrastrukturo v pravosodnem sistemu (Instituto de Gestão Financeira e Estruturas da Justiça ali IGFEJ) posebno ekipo, ki je na voljo za videokonference na sodiščih.

Kadar je to mogoče, mora biti inštitut IGFEJ iz organizacijskih razlogov o datumu preizkusa in datumu zaslišanja obveščen tri dni vnaprej. To mu omogoča, da lahko preveri, ali so vzpostavljeni potrebni tehnični pogoji za izvedbo videokonference, da v primeru komunikacijskih težav med sodiščema takoj posreduje in da spremlja preizkuse videokonference.

Načrtovanje videokonference v drugi državi članici na zaprosilo portugalskega sodišča

Portugalsko sodišče (ki je zaprosilo) mora najprej prositi inštitut IGFEJ, naj vzpostavi potrebne tehnične pogoje za izvedbo videokonference, posreduje za odpravo komunikacijskih težav med sodiščema in spremlja preizkuse videokonference.

Za premagovanje tehničnih težav portugalsko sodišče prosi sodišče zaprošene države članice, naj prav tako imenuje odgovorno osebo v svoji službi, pristojni za videokonference, da bo spremljala preizkus in/ali v sodelovanju s portugalskimi tehniki zagotovila potrebno tehnično pomoč.

Kadar so portugalska sodišča tista, ki pošljejo zaprosilo, pogosto zaprosijo za pomoč kontaktno točko Evropske pravosodne mreže (EPM) v civilnih in gospodarskih zadevah na Portugalskem, ta pa z zaprošenimi sodišči vzpostavi neposredni stik za določitev datuma preizkusa in videokonference. Kadar je kontaktna točka obveščena o tehničnih težavah, se poveže neposredno z ekipami, odgovornimi za videokonferenco, v vsaki od zadevnih držav članic ter zahteva potrebne povezave, informacije ali tehnične prilagoditve in o tem ustrezno obvesti zadevni sodišči. To omogoča premostitev jezikovih ovir in uspešno izvedbo videokonference.

Načrtovanje videokonference na portugalskem sodišču na zaprosilo druge države članice

Na Portugalskem je generalni direktorat za pravosodje (Direcção-Geral da Administração da Justiça ali DGAJ) osrednji organ, ki je odgovoren za prejem in sprejetje zaprosil iz druge države članice v skladu s členom 17 Uredbe (ES) št. 1206/2001 z dne 28. maja 2001. Ko je zaprosilo sprejeto, DGAJ sporoči sodišču države članice, ki je zaprosila, na katerem (zaprošenem) portugalskem sodišču bo potekala videokonferenca. Sodišče, ki je zaprosilo, in zaprošeno sodišče se morata nato neposredno medsebojno dogovoriti najprej o datumu za izvedbo preizkusa in nato o datumu zaslišanja prek videokonference.

DGAJ kot osrednji organ olajšuje neposredni stik med sodiščem, ki je zaprosilo, in zaprošenim sodiščem ter ekipo inštituta IGFEJ za podporo videokonferenci, da bi se rešile morebitne tehnične težave. Poleg tega lahko tudi kontaktna točka EPM v civilnih in gospodarskih zadevah olajšuje potrebne stike, če je zaprošena za to.

Sodišči na podlagi neposrednih stikov rezervirata videokonferenčno sobo in imenujeta osebje, ki bo vzpostavilo tehnične povezave in spremljalo videokonferenco na sodišču, ki je zaprosilo, oziroma zaprošenem sodišču. Na Portugalskem se praviloma izbere sodni uradnik z ustreznim znanjem, ki ga po možnosti spremlja tehnik za IT portugalskega sodišča.

Kadar videokonferenca poteka prek IP, mora nujno potekati iz Portugalske. V ta namen portugalsko sodišče vnaprej zaprosi inštitut IGFEJ za odprtje zunanje povezave.

Kadar videokonferenca poteka prek telefonske linije (ISDN), se lahko povezava s portugalskimi sodišči vzpostavi s sodišč v drugih državah članicah.

V primeru tehničnih težav lahko potrebno pomoč zagotovita tehnik za IT portugalskega sodišča ali tehnik inštituta IGFEJ.

14 Kateri morebitni dodatni podatki se zahtevajo od sodišča, ki je zaprosilo?

Pri zaprosilu za videokonferenco je treba v polje 12 obrazca I iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1206/2001 z dne 28. maja 2001 ali v prilogi k navedenemu obrazcu navesti naslednje podatke:

1. tehnične podatke o videokonferenčni opremi, ki jo uporablja sodišče, ki je zaprosilo, in sicer:

  • komunikacijski protokol, ki se uporablja (npr. H.323, H.320);
  • videokodeke (npr. H.261, H.263 in H.264);
  • avdiokodeke (npr. G.711a, G.711u, G.722, G.729);
  • po potrebi protokol izmenjave vsebine (npr. H.239 ali BFCP (SIP));
  • varnost: H.235 ter zadevno podprto šifriranje;
  • največjo podprto pasovno širino;
  • samostojno opremo, opremo z večtočkovno kontrolno enoto (MCU) ali opremo s prehodom (Gateway);
  • v primeru opreme MCU ali Gateway, ali ima IVR;

2. podatke o povezavi prek ISDN in/ali javnega IP sodišča;

3. prošnjo za določitev datuma preizkusa videokonference pred pričanjem;

4. ime in neposredne kontaktne podatke (telefon, telefaks in e-naslov) osebe, ki bo zagotovila podporo za videokonferenco (po možnosti sodni uradnik skupaj s tehnikom za IT ali telekomunikacije, ki zagotavlja podporo za sodišče).

OPOMBA:

Informacije v tem informativnem listu ne zavezujejo kontaktne točke EPM v civilnih in gospodarskih zadevah, sodišč ali drugih subjektov in organov niti se z njimi ne odpravi potreba po proučitvi veljavnih zakonodajnih besedil. Informacije se redno posodabljajo in spreminjajo glede na spremembe v razlagi sodne prakse.

Zadnja posodobitev: 07/10/2019

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Pridobivanje dokazov prek videokonference - Romunija

1 Ali je dokaze mogoče pridobiti prek videokonference s sodelovanjem sodišča v državi članici, ki je zaprosila, ali neposredno s strani sodišča v navedeni državi članici? Če je mogoče, kateri nacionalni postopki ali zakonodaja se uporabljajo?

Da. V takem primeru se uporablja zakon št. 189/2003 o mednarodni pravni pomoči v civilnih in gospodarskih zadevah, natančneje člen 25(1) in (3) ter člen 35(3).

Zaprošeni romunski sodni organ lahko na zaprosilo sodnega organa, ki je zaprosil, prouči uporabo posebnega postopka, če to ni v nasprotju z romunskim pravom. Romunsko sodišče obvesti sodni organ, ki je zaprosil, o datumu in kraju postopka na podlagi zaprosila ter lahko dovoli udeležbo tujih sodnikov. Na podlagi člena 3(3) Uredbe Sveta (ES) št. 1206/2001 z dne 28. maja 2001 naloge v zvezi z odločanjem o zaprosilih, predloženih na podlagi člena 17 navedene uredbe, izpolnjuje ministrstvo za pravosodje.

Videokonferenco je treba izvesti v navzočnosti sodnika okrožnega sodišča, v pristojnosti katerega je treba pridobiti dokaze. Po potrebi lahko sodniku pomaga tolmač. Sodnik mora preveriti istovetnost osebe, ki bo zaslišana, in zagotoviti skladnost s temeljnimi načeli romunskega prava.

2 Ali so kakšne omejitve glede vrste oseb, ki so lahko zaslišane prek videokonference – na primer, ali so lahko na tak način zaslišane samo priče ali se lahko zaslišijo tudi drugi, kot na primer izvedenci ali stranke?

Ne. V postopku na podlagi zaprosila se lahko zaslišijo priče ali druge zadevne osebe (člen 17 zakona št. 189/2003 o mednarodni pravni pomoči v civilnih in gospodarskih zadevah).

Vendar se lahko v skladu s členom 26(2) zakona št. 189/2003 o mednarodni pravni pomoči v civilnih in gospodarskih zadevah zaprosilo zavrne, če oseba, ki jo je treba zaslišati, ne sme pričati zaradi nekaterih prepovedi v romunski zakonodaji ali če se dokumenti, ki jih je treba poslati ali proučiti, ne smejo razširjati.

Poleg tega se na podlagi členov 315, 316 in 317 novega zakonika o civilnem postopku kot priče ne smejo zaslišati naslednje osebe: krvni sorodniki in sorodniki po svaštvu do vključno tretjega kolena, zakonci, nekdanji zakonci, zaročenci ali partnerji v zunajzakonski skupnosti, osebe, ki so v sovražnem odnosu ali imajo poseben interes v zvezi z eno od strank, osebe, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost, in osebe, obsojene zaradi krive izpovedbe. Vendar se lahko stranke bodisi izrecno bodisi tiho dogovorijo, da se lahko kot priče zaslišijo tudi naslednje osebe: krvni sorodniki in sorodniki po svaštvu do vključno tretjega kolena, zakonci, nekdanji zakonci, zaročenci ali partnerji v zunajzakonski skupnosti in osebe, ki so v sovražnem odnosu ali imajo poseben interes v zvezi z eno od strank.

V sodnih zadevah v zvezi s starševstvom, razvezo zakonske zveze in drugimi družinskimi razmerji se prav tako lahko zaslišijo krvni sorodniki in sorodniki po svaštvu do vključno tretjega kolena, razen potomcev.

Pričanja so oproščene naslednje osebe:
1. duhovniki, zdravniki, farmacevti, odvetniki, notarji, sodni izvršitelji, mediatorji, babice in medicinske sestre ter pripadniki vseh drugih poklicev, ki so po zakonu zavezani k zaupnosti ali poklicni molčečnosti v zvezi z dejstvi, s katerimi so se seznanili med opravljanjem poklicnih dejavnosti, in to tudi po prenehanju opravljanja njihove dejavnosti;
2. sodniki, tožilci in javni uslužbenci, in to tudi po prenehanju njihovih dolžnosti, v zvezi s skrivnostmi, ki so jih izvedeli med svojim mandatom;
3. osebe, ki bi lahko s svojimi odgovori sebe, svoje krvne sorodnike ali sorodnike po svaštvu do vključno tretjega kolena ali svojega zakonca, nekdanjega zakonca, zaročenca ali partnerja v zunajzakonski skupnosti izpostavile kazenski sankciji ali javnemu zaničevanju.
Vendar lahko te osebe, razen duhovnikov, pričajo, če jih zaupnosti ali poklicne molčečnosti oprosti stranka, ki jo zadeva tako varovanje skrivnosti, če ni z zakonom določeno drugače. Pričajo lahko tudi sodniki, tožilci in javni uslužbenci, če to odobri organ ali institucija, za katero delajo ali so delali.

3 Kakšne so morebitne omejitve glede vrste dokazov, ki se lahko pridobijo prek videokonference?

Omejitev ni. V skladu s členom 17 zakona št. 189/2003 o mednarodni pravni pomoči v civilnih in gospodarskih zadevah se lahko v postopku na podlagi zaprosila zaslišijo priče ali druge zadevne osebe, pridobijo dokumenti, pripravijo izvedenska mnenja in izvede preiskava ali pridobijo drugi potrebni dokumenti ali informacije za rešitev določene zadeve.

4 Ali so kakšne omejitve glede kraja, kjer mora biti oseba zaslišana prek videokonference – tj. ali mora to biti na sodišču?

Ne, omejitev ni. Vendar na podlagi členov 16, 261(1) in 314 novega zakonika o civilnem postopku dokaze pridobiva sodišče, ki obravnava zadevo. Če se lahko iz objektivnih razlogov dokazi pridobijo samo zunaj kraja, kjer ima sodišče sedež, jih lahko na podlagi zaprosila pridobi sodišče iste stopnje ali celo sodišče nižje stopnje, če v navedenem kraju ni sodišča iste stopnje. Sodišče na podlagi zaprosila pridobiva dokaze v navzočnosti strank ali celo v njihovi odsotnosti, če so bile povabljene v skladu z zakonom, in ima glede postopka, ki ga je treba izvesti, enake dolžnosti kot predložitveno sodišče. Hkrati se lahko priča, ki zaradi bolezni ali druge resne ovire ne more priti na sodišče, zasliši v njenem kraju, pri čemer je treba upoštevati postopek vabljenja strank.

5 Ali je dovoljeno snemati zaslišanje prek videokonference in če je, ali je oprema na voljo?

Da, to je dovoljeno na podlagi člena 13 zakona št. 304/2004 o organizaciji sodstva, kakor je bil ponovno objavljen.

6 V katerem jeziku mora biti zaslišanje: (a) za zaprosila na podlagi členov 10 do 12; in (b) za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi člena 17?

(a) V romunščini.

(b) V romunščini, saj mora zaprošeno romunsko sodišče sestaviti zapisnik zaslišanja ter v njem navesti datum in kraj zaslišanja, istovetnost zaslišane osebe, informacije o izrekanju prisege, tehnične pogoje zaslišanja itd.

7 Če so potrebni tolmači, kdo jih mora zagotoviti za obe vrsti zaslišanj in kje morajo biti?

V skladu s členom 27 zakona št. 189/2003 o mednarodni pravni pomoči v civilnih in gospodarskih zadevah je za zagotovitev tolmačev odgovorno sodišče, ki je zaprosilo. Kjer je to ustrezno, lahko zaprošeno romunsko sodišče olajša dostop do tolmača iz Romunije, tako da sodišču, ki je zaprosilo, zagotovi seznam tolmačev.

8 Kateri postopek se uporablja za ureditev zaslišanja in obveščanje osebe, ki bo zaslišana, o času in kraju? Koliko časa vnaprej je treba določiti datum zaslišanja, da bi bila zaslišana oseba pravočasno obveščena?

Najmanj en mesec in največ tri mesece.

V takem primeru se uporablja zakon št. 189/2003 o mednarodni pravni pomoči v civilnih in gospodarskih zadevah, natančneje člen 25(3). Romunsko sodišče obvesti sodni organ, ki je zaprosil, o datumu in kraju postopka, ki se bo izvedel na podlagi zaprosila. V skladu s členom 261(4) novega zakonika o civilnem postopku sodišče na podlagi zaprosila pridobiva dokaze v navzočnosti strank ali celo v njihovi odsotnosti, če so bile povabljene v skladu z zakonom, in ima glede postopka, ki ga je treba izvesti, enake dolžnosti kot predložitveno sodišče.

Ker pa obstajata dva postopka v zvezi s tujimi organi (postopek obveščanja v okviru pridobivanja dokazov), menimo, da bi moral biti v praksi rok najmanj en mesec in največ tri mesece, ob upoštevanju obstoječih določb o:

– izpolnitvi zaprosila za vročitev iz Uredbe (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah („vročanje pisanj“) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000, natančneje, vključevati bi moral vsaj en mesec, potreben za dejansko izpolnitev zaprosila za vročitev s priporočeno pisemsko pošiljko s povratnico;

– obveznostih sodišča, ki je zaprosilo, glede izpolnitve zahtev zaprošenega sodišča v zvezi z zagotovitvijo dodatnih informacij ali plačilom predujmov/pologov itd., kot je navedeno v Uredbi Sveta (ES) št. 1206/2001 z dne 28. maja 2001 o sodelovanju med sodišči držav članic pri pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah.

Razlogi za to so povezani s časom, namenjenim za morebitne prevode korespondence s sodiščem, ki je zaprosilo, ali pričo, časom, namenjenim za pošiljanje pošte v tujino, veliko delovno obremenitvijo in ne nazadnje določitvijo datuma za videokonferenco.

9 Kakšni so stroški uporabe videokonference in kako se plačajo?

Stroškov ni mogoče oceniti, ker se razlikujejo glede na čas in državo. Plačati jih je treba z bančnim nakazilom na račun pritožbenega sodišča kot drugega odredbodajalca ali račun okrožnega sodišča kot tretjega odredbodajalca. Stroške, nastale v zvezi z videopovezavo, zagotovitvijo povezave v državi, ki je zaprosila, nagradami tolmačev in nadomestili za priče in izvedence, ter stroške, nastale v zvezi s potovanjem v zaprošeno državo, zaprošenemu romunskemu sodišču povrne tuje sodišče, ki je zaprosilo.

10 Kakšne so morebitne zahteve glede zagotavljanja, da je bila oseba, ki jo neposredno zasliši sodišče, ki je zaprosilo, obveščena, da je sodelovanje na zaslišanju prostovoljno?

Oseba, ki bo zaslišana, mora biti povabljena tudi v skladu z določbami novega romunskega zakonika o civilnem postopku. O tem, da je sodelovanje v zaslišanju prostovoljno, mora biti obveščena v vabilu, ki ga zaprošeno romunsko sodišče izda na podlagi odločbe, s katero je odobreno pridobivanje dokazov s strani sodišča, ki je zaprosilo, ali v drugem dokumentu.

Na podlagi člena 261(4) novega zakonika o civilnem postopku sodišče na podlagi zaprosila pridobiva dokaze v navzočnosti strank ali celo v njihovi odsotnosti, če so bile povabljene v skladu z zakonom, in ima glede postopka, ki ga je treba izvesti, enake dolžnosti kot predložitveno sodišče.

11 Kakšni so postopki za preverjanje istovetnosti osebe, ki bo zaslišana?

Predsednik sodišča v skladu s členom 318 novega zakonika o civilnem postopku pričo pred pričanjem pozove, naj navede ime in priimek, poklic, prebivališče in starost ter ali je v krvnem sorodstvu ali sorodstvu po svaštvu s katero od strank, in če je, v katerem kolenu, ter ali je zaposlena pri kateri od strank. Nato pričo opozori na obveznost izreka prisege in pomen prisege.

12 Kakšne so zahteve glede izrekanja prisege in kakšne podatke mora zagotoviti sodišče, ki je zaprosilo, kadar je za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi člena 17 potrebna prisega?

Na podlagi členov 319 in 320 novega romunskega zakonika o civilnem postopku priča pred zaslišanjem izreče naslednjo prisego: „Prisegam, da bom govoril(-a) resnico in da ne bom zamolčal(-a) ničesar, kar mi je znano. Tako mi Bog pomagaj!“

Priča med izrekanjem prisege drži roko na križu ali Svetem pismu. Ime boga v besedilu prisege se razlikuje glede na veroizpoved priče. Zgoraj navedene določbe se ne uporabljajo za pričo, ki ne pripada krščanski veroizpovedi.

Priča, ki ne pripada nobeni veroizpovedi, izreče naslednjo prisego: „Prisegam pri svoji časti in vesti, da bom govoril(-a) resnico in da ne bom zamolčal(-a) ničesar, kar mi je znano.“

Priče, ki zaradi vesti ali vere ne zaprisežejo, pred sodiščem izrečejo naslednje: „Zavezujem se, da bom govoril(-a) resnico in da ne bom zamolčal(-a) ničesar, kar mi je znano.“

Neme in gluhoneme osebe prisežejo tako, da besedilo prisege prepišejo in podpišejo, naglušne osebe izrečejo prisego, nepismene osebe pa prisego izrečejo z uporabo znakov s pomočjo tolmača.

Predsednik sodišča pričo po zaprisegi opozori, da bo storila kaznivo dejanje krive izpovedbe, če ne bo govorila resnice.

Vse to se zapiše v pisni izjavi.

Otroci, ki še niso dopolnili 14 let in med zaslišanjem niso sposobni sprejemati odločitev, se lahko zaslišijo brez prisege in ne da bi jim bilo to prepovedano, vendar jih sodišče opozori, da morajo govoriti resnico, pri presoji njihove izpovedbe pa upošteva njihov posebni položaj.

13 Kakšna je ureditev za zagotavljanje, da sta na kraju videokonference prisotni oseba za stike, s katero se sodišče, ki je zaprosilo, lahko poveže, in oseba, ki je na voljo na dan zaslišanja za upravljanje videokonferenčne opreme in odpravljanje morebitnih tehničnih težav?

Kontaktne osebe so lahko strokovnjaki za informacijsko tehnologijo pri pritožbenem sodišču, sodni tajnik sodišča ali sodnik. Videokonferenčna oprema je nameščena na približno 144 od 244 sodišč. Vsako od navedenih 144 sodišč ima dve videokonferenčni opremi.

14 Kateri morebitni dodatni podatki se zahtevajo od sodišča, ki je zaprosilo?

Zadnja posodobitev: 01/06/2017

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Pridobivanje dokazov prek videokonference - Slovenija

1 Ali je dokaze mogoče pridobiti prek videokonference s sodelovanjem sodišča v državi članici, ki je zaprosila, ali neposredno s strani sodišča v navedeni državi članici? Če je mogoče, kateri nacionalni postopki ali zakonodaja se uporabljajo?

Dokaze je možno pridobivati z videokonferenco tako s sodelovanjem sodišča v državni članici, ki je zaprosila, kot neposredno s strani sodišča v navedeni državi članici. V vseh civilnih in gospodarskih zadevah se uporabi 114a. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki določa da lahko sodišče s soglasjem strank strankam in njihovim pooblaščencem dovoli, da se v času naroka nahajajo na drugem mestu in tam opravljajo procesna dejanja, če je zagotovljen zvočni in slikovni prenos iz kraja, na katerem se opravlja narok, v kraj oziroma kraje, na katerem se nahaja oziroma se nahajajo stranke in pooblaščenci ter obratno (videokonferenca). Pod temi pogoji lahko sodišče odloči, da se izvede tudi dokaz z zaslišanjem strank in prič ter dokaz z izvedencem.

2 Ali so kakšne omejitve glede vrste oseb, ki so lahko zaslišane prek videokonference – na primer, ali so lahko na tak način zaslišane samo priče ali se lahko zaslišijo tudi drugi, kot na primer izvedenci ali stranke?

Z uporabo videokonference so lahko zaslišane stranke in priče, izvede pa se lahko tudi dokaz z izvedencem. Stranke in pooblaščenci (npr. odvetniki) lahko preko videokonference izvajajo vsa procesna dejanja.

3 Kakšne so morebitne omejitve glede vrste dokazov, ki se lahko pridobijo prek videokonference?

Načeloma lahko stranke in pooblaščenci na oddaljeni lokaciji opravljajo vsa procesna dejanja. ZPP možnosti izvedbe dokazov z videokonferenco omejuje na dokazna sredstva, ki so taksativno našteta (zaslišanje stranke, priče in dokaz z izvedencem). Torej ni mogoče, da se na način videokonference izvede dokaz z ogledom ali dokaz z listinami.

4 Ali so kakšne omejitve glede kraja, kjer mora biti oseba zaslišana prek videokonference – tj. ali mora to biti na sodišču?

Načeloma lahko stranke in pooblaščenci na oddaljeni lokaciji opravljajo vsa procesna dejanja. Glede kraja, kjer se zunaj sodišča nahaja druga oseba, ni omejitev.

5 Ali je dovoljeno snemati zaslišanje prek videokonference in če je, ali je oprema na voljo?

ZPP daje v 125.a členu pravno podlago za zvočno in slikovno snemanje naroka. V skladu z navedeno določbo lahko predsednik senata odredi zvočno ali slikovno snemanje naroka. To pomeni, da ima predsednik senata, pred katerim teče postopek, diskrecijsko pravico odločiti ali se bo izvedlo zvočno ali slikovno snemanje naroka. V skladu s 114.a členom stranka zahtevka, da sodišče videokonferenco mora omogočiti, nima. Pobudo za izvedbo videokonference sicer lahko da tudi sodišče, vendar mora dobiti soglasje strank. Sklep, s katerim sodišče odredi videokonferenco, mora biti izdan v ustreznem času pred nameravanim narokom, upoštevajoč čas za tehnično pripravo, prav tako pa je na tak način vnaprej zagotovljena obveščenost stranke, ali mora priti na sodišče ali ne.

Od leta 2011 je na vseh okrožnih sodiščih (11 lokacij) v Sloveniji opremljena z vso potrebno opremo za izvajanje videokonferenc in za snemanje takšnih povezav vsaj ena razpravna dvorana. Snema se lahko samo zvočno ali video ali oboje hkrati. Na voljo pa so tudi trije mobilni kompleti videokonferenčne opreme, ki jih lahko sodišča uporabi tudi na okrajnih ali drugih sodiščih. Ker se videokonferenca vzpostavlja preko centralne vstopno /izstopne točke, je mogoče vsako videokonferenco tudi posneti, seveda po odredbi sodnika.

6 V katerem jeziku mora biti zaslišanje: (a) za zaprosila na podlagi členov 10 do 12; in (b) za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi člena 17?

Na podlagi členov 10 do 12 Uredbe zaslišanje izvaja zaprošeno sodišče, tako da le to poteka v jeziku ki je pri sodišču v uradni rabi (slovenščina in jezika narodnih skupnosti, ki sta v uradni rabi pri sodiščih na območju teh narodnih skupnosti, in sicer italijanščina in madžarščina) in po potrebi s prevodom v jezik, ki ga razume stranka oziroma drug udeleženec v postopku, če ta tako predlaga ali če sodišče ugotovi, da stranka oziroma drug udeleženec v postopku ne razume slovenskega jezika.

Na podlagi člena 17. uredbe zaslišanje izvaja neposredno sodišče, ki je zaprosilo. V tem primeru lahko zaslišanje poteka v tujem jeziku ob predpostavki, da se zagotovi ustrezen prevod v jezik, ki ga razume stranka oziroma drugi udeleženci v postopku.

7 Če so potrebni tolmači, kdo jih mora zagotoviti za obe vrsti zaslišanj in kje morajo biti?

V primeru uporabe tolmačev le te lahko zagotovi tako zaprošeno sodišče kot sodišče, ki zaproša (odvisno od dogovora med sodiščema). Prav tako se lahko nahajajo na lokaciji zaprošenega sodišča, na lokaciji sodišča, ki zaproša ali na tretji lokaciji.

V praksi so tolmači pri osebi, ki potrebuje prevod, torej na lokaciji zaprošenega sodišča, če sodišče, ki je zaprosilo, zaslišuje v svojem jeziku na podlagi 17. člena Uredbe ali na lokaciji sodišča, ki je zaprosilo, če zaprošeno sodišče opravlja zaslišanje na podlagi členov 10 do 12 Uredbe.

8 Kateri postopek se uporablja za ureditev zaslišanja in obveščanje osebe, ki bo zaslišana, o času in kraju? Koliko časa vnaprej je treba določiti datum zaslišanja, da bi bila zaslišana oseba pravočasno obveščena?

Osebo, ki bo zaslišana, je potrebno osebno s pisnim vabilom povabiti na sodišče. V vabilu se med drugim napiše tudi kraj in čas, kjer bo zaslišana. Določene priče se zaradi starosti, bolezni ali hudih telesnih napak lahko zasliši v njihovem stanovanju. Zakon o pravdnem postopku ne določa koliko časa prej morajo biti vabljene osebe, vendar je potrebno strankam za pripravo na narok pustiti najmanj petnajst dni časa od prejema vabila do naroka. Tega roka pa ni treba spoštovati, če se stranka vabi kot priča.

9 Kakšni so stroški uporabe videokonference in kako se plačajo?

V skladu s 153. členom ZPP mora stranka, kadar predlaga izvedbo dokaza, založiti znesek, potreben za stroške, ki bodo nastali z izvedbo dokaza. Če predlagata izvedbo dokaza obe stranki, sodišče odloči, da naj znesek za stroške založita obe stranki po enakih delih. Stroški se povrnejo glede na uspeh v pravdi.

V RS uporaba videokonferenc ni plačljiva.

10 Kakšne so morebitne zahteve glede zagotavljanja, da je bila oseba, ki jo neposredno zasliši sodišče, ki je zaprosilo, obveščena, da je sodelovanje na zaslišanju prostovoljno?

ZPP ne predvideva dodatnih zahtev.

11 Kakšni so postopki za preverjanje istovetnosti osebe, ki bo zaslišana?

Pred zaslišanjem priče, se jo vpraša za ime in priimek, ime očeta, poklic, prebivališče, rojstni kraj, starost in njeno razmerje do strank (tretji odstavek 238. člena Zakona o pravdnem postopku).

12 Kakšne so zahteve glede izrekanja prisege in kakšne podatke mora zagotoviti sodišče, ki je zaprosilo, kadar je za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi člena 17 potrebna prisega?

ZPP prisege ne pozna. V skladu z 238. členom sodišče pred začetkom zaslišanja pričo opomni, da je dolžna govoriti resnico in da ne sme ničesar zamolčati, nato pa jo opozori na posledice krive izpovedbe.

13 Kakšna je ureditev za zagotavljanje, da sta na kraju videokonference prisotni oseba za stike, s katero se sodišče, ki je zaprosilo, lahko poveže, in oseba, ki je na voljo na dan zaslišanja za upravljanje videokonferenčne opreme in odpravljanje morebitnih tehničnih težav?

ZPP nima takšne določbe.

V praksi se najmanj teden dni pred videokonferenco izvede testna povezava, pri kateri se preveri, ali povezava deluje, ali je dovolj kvalitetna in se odpravi morebitne pomanjkljivosti. Na ta način se zagotovi, da bo tehnik, ki je prisoten na obravnavi, videokonferenčno opremo lahko uporabil brez težav, saj naj bi bile le te predhodno odpravljene. Sodišča pa si hkrati z zaprosilom ali naknadno izmenjata kontaktne podatke oseb, ki bodo zagotovili tehnično izvedbo videokonference.

14 Kateri morebitni dodatni podatki se zahtevajo od sodišča, ki je zaprosilo?

ZPP nima takšne določbe.

V praksi sodišče ki zaproša posreduje obrazec z vsemi tehničnimi podatki o videokonferenčnem sistemu ter kontaktnimi podatki strokovne osebe, ki bo izvedla tehnični del videokonference, zaprošenemu sodišču hkrati z zaprosilom. Obe sodišči potrebujeta podatke o videokonferenčnih sistemih, načinu povezave (ISDN, IP), hitrosti povezave, naslovu (klicna številka), jezik, kise bo uporabljal pri testiranju, datum in ura testiranja, morebitna časovna razlika ter kontaktne podatke tehnika, ki bo poskrbel za tehnično izvedbo.

Zadnja posodobitev: 01/06/2016

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Pridobivanje dokazov prek videokonference - Slovaška

1 Ali je dokaze mogoče pridobiti prek videokonference s sodelovanjem sodišča v državi članici, ki je zaprosila, ali neposredno s strani sodišča v navedeni državi članici? Če je mogoče, kateri nacionalni postopki ali zakonodaja se uporabljajo?

Čeprav slovaško pravo ne vsebuje posebnih pravil, ki bi dovoljevala pridobivanje dokazov s sodelovanjem sodišča v državi članici, ki je zaprosila, pa tudi ne vsebuje določb, ki bi to preprečevale. V skladu s postopkovnimi pravili sodišča pridobivajo dokaze na obravnavi in tudi zunaj nje, kadar je to izvedljivo (člen 122 zakonika o civilnem postopku (Občianský súdny poriadok)). Sodišče lahko s soglasjem strank izvede ustno obravnavo prek videokonference ali druge komunikacijske tehnologije (člen 116(6) zakonika o civilnem postopku). Stranke imajo načeloma pravico biti navzoče pri pridobivanju dokazov.

Posebni postopki za pridobivanje dokazov prek videokonference (razen zgoraj navedenih) ne obstajajo. Uporabljajo se torej samo uredba o pridobivanju dokazov (Nariadenie o výkone dôkazu), zakonik o civilnem postopku in poslovnik za sodišča (Spravovací a kancelársky poriadok pre súdy) (v letu 2015 odlok slovaškega ministrstva za pravosodje št. 543 z dne 11. novembra 2005 o poslovniku za okrožna sodišča (okresné súdy), območna sodišča (krajské súdy), posebno sodišče (Špeciálny súd) in vojaška sodišča (vojenské súdy)).

Vsa druga vprašanja je treba reševati z dogovorom med zadevnima sodiščema ob pomoči Evropske pravosodne mreže.

2 Ali so kakšne omejitve glede vrste oseb, ki so lahko zaslišane prek videokonference – na primer, ali so lahko na tak način zaslišane samo priče ali se lahko zaslišijo tudi drugi, kot na primer izvedenci ali stranke?

V slovaškem pravu ni omejitev glede vrste oseb, ki so lahko zaslišane prek videokonference. V skladu s členom 125 zakonika o civilnem postopku se lahko za dokazovanje uporabijo vsa sredstva, s katerimi je mogoče ugotoviti dejansko stanje v zadevi. Zlasti se lahko zaslišijo stranke, priče in izvedenci.

V skladu s členom 124 zakonika o civilnem postopku je treba pri pridobivanju dokazov upoštevati obveznost varovanja zaupnih informacij.

Če se sodišče odloči, da bo upoštevalo mnenje mladoletnega otroka, se to v skladu s členom 100(3) ugotovi prek otrokovega zastopnika ali ustreznega organa, ki je pristojen za dobrobit ter socialno in pravno varstvo otrok, ali z zaslišanjem mladoletnega otroka, celo v odsotnosti njegovih staršev. Posebne omejitve so seveda odvisne od otrokove starosti in načina, ki ga sodišče izbere za zaslišanje.

3 Kakšne so morebitne omejitve glede vrste dokazov, ki se lahko pridobijo prek videokonference?

Omejitev ni, razen tistih, ki so povezane s samo naravo videokonference (dejstvom, da prek videokonference ni mogoče preiskati prostorov, itd.).

4 Ali so kakšne omejitve glede kraja, kjer mora biti oseba zaslišana prek videokonference – tj. ali mora to biti na sodišču?

Dokazi se običajno pridobivajo na obravnavi (člen 122 zakonika o civilnem postopku), obravnave pa običajno potekajo na sodišču (člen 25 v povezavi s členom 35 poslovnika za sodišča). Iz tehničnih razlogov bi bilo zaslišanje drugje težko opraviti.

5 Ali je dovoljeno snemati zaslišanje prek videokonference in če je, ali je oprema na voljo?

Videokonferenčna oprema omogoča tudi snemanje videokonferenc. Vendar se lahko v skladu s členom 116(6) zakonika o civilnem postopku ustna obravnava prek videokonference izvede le s soglasjem strank. Če tega ni, se uporabljajo splošne določbe člena 44a zakonika o civilnem postopku, v skladu s katerim se lahko obravnava snema tudi z opremo za snemanje zvoka. Tak zvočni posnetek se shrani na nosilcu podatkov, ki je del spisa v zadevi.

6 V katerem jeziku mora biti zaslišanje: (a) za zaprosila na podlagi členov 10 do 12; in (b) za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi člena 17?

To vprašanje ni urejeno posebej v zvezi s pridobivanjem dokazov v tujini ali prek videokonference. V skladu s splošnimi pravili obravnave na slovaških sodiščih vedno potekajo v uradnem jeziku, po potrebi pa se zagotovijo tolmači.

Če je sodišče vključeno v pridobivanje dokazov, predvidevamo, da bo zaslišanje opravilo sodišče, ki je prejelo zaprosilo, in da se bodo torej dokazi pridobivali v jeziku navedenega sodišča. Če sodišče dokaze pridobiva neposredno v skladu s členom 17, to opravlja v svojem jeziku.

7 Če so potrebni tolmači, kdo jih mora zagotoviti za obe vrsti zaslišanj in kje morajo biti?

Slovaško pravo ne vsebuje določb v zvezi s tem vprašanjem. Tolmači se zagotovijo na podlagi ad hoc dogovora med zadevnima sodiščema.

8 Kateri postopek se uporablja za ureditev zaslišanja in obveščanje osebe, ki bo zaslišana, o času in kraju? Koliko časa vnaprej je treba določiti datum zaslišanja, da bi bila zaslišana oseba pravočasno obveščena?

Slovaško pravo ne vsebuje posebnih določb v zvezi s tema vprašanjema. Uporabljajo se splošna pravila o vodenju obravnav ter vabilih pričam in strankam. Sodišča dokaze običajno pridobivajo na obravnavah (člen 122 zakonika o civilnem postopku), zato je treba vabilo sodišča vročiti dovolj vnaprej, da se lahko upošteva zakonski rok za pripravo sodne obravnave (člen 46/3 poslovnika za sodišča), ki je „običajno najmanj pet dni pred datumom, predvidenim za obravnavo“ (člen 115(2) zakonika o civilnem postopku).

9 Kakšni so stroški uporabe videokonference in kako se plačajo?

Slovaška sodišča ne zaračunavajo stroškov za uporabo videokonference.

10 Kakšne so morebitne zahteve glede zagotavljanja, da je bila oseba, ki jo neposredno zasliši sodišče, ki je zaprosilo, obveščena, da je sodelovanje na zaslišanju prostovoljno?

Slovaško pravo ne vsebuje posebnih določb v zvezi s tem vprašanjem. Na splošno naj bi sodišče na začetku zaslišanja osebo seznanilo z njenimi procesnimi pravicami in obveznostmi. To ne velja, kadar take osebe zastopa odvetnik (advokát) (člen 5 zakonika o civilnem postopku).

11 Kakšni so postopki za preverjanje istovetnosti osebe, ki bo zaslišana?

Slovaško pravo ne vsebuje posebnih določb v zvezi s tem vprašanjem. Posebni postopek se določi na podlagi ad hoc dogovora med zadevnima sodiščema. Očitno se uporabljajo splošne določbe o preverjanju istovetnosti osebe, ki bo zaslišana. V skladu s temi določbami je treba na začetku zaslišanja ugotoviti istovetnost priče in vse okoliščine, ki bi lahko vplivale na njeno verodostojnost (družinska razmerja itd., člen 126(2) zakonika o civilnem postopku).

12 Kakšne so zahteve glede izrekanja prisege in kakšne podatke mora zagotoviti sodišče, ki je zaprosilo, kadar je za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi člena 17 potrebna prisega?

Slovaško pravo vsebuje posebne določbe v zvezi s tem vprašanjem samo v kazenskih postopkih, v civilnih postopkih pa ne.

Vendar v skladu s členom 126(2) zakonika o civilnem postopku sodišča na začetku vsakega zaslišanja priče poučijo o pomenu njihovih izjav ter njihovih pravicah in obveznostih (da morajo govoriti resnico in da ne smejo ničesar zamolčati) ter kazenskih posledicah krive izpovedbe. Opozoriti je treba, da se ta pravna določba (kriva izpovedba) ne uporablja za stranke v postopku.

13 Kakšna je ureditev za zagotavljanje, da sta na kraju videokonference prisotni oseba za stike, s katero se sodišče, ki je zaprosilo, lahko poveže, in oseba, ki je na voljo na dan zaslišanja za upravljanje videokonferenčne opreme in odpravljanje morebitnih tehničnih težav?

Vsa slovaška sodišča imajo administratorja, na katerega se je mogoče obrniti za načrtovanje preizkusa videopovezave, datuma zaslišanja itd. Administrator je usposobljen za upravljanje videokonferenčne opreme. V primeru težav se lahko obrne na tehnika sodišča in poskrbi, da je tehnik navzoč na dan zaslišanja.

14 Kateri morebitni dodatni podatki se zahtevajo od sodišča, ki je zaprosilo?

Zahtevajo se tehnične informacije, potrebne za vzpostavitev povezave z opremo sodišča, ki je zaprosilo.

Zadnja posodobitev: 14/01/2019

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Pridobivanje dokazov prek videokonference - Finska

1 Ali je dokaze mogoče pridobiti prek videokonference s sodelovanjem sodišča v državi članici, ki je zaprosila, ali neposredno s strani sodišča v navedeni državi članici? Če je mogoče, kateri nacionalni postopki ali zakonodaja se uporabljajo?

Oba postopka sta mogoča. V zaprosilu mora biti jasno navedeno, kateri postopek misli sodišče, ki je zaprosilo.

Pri zaprosilih na podlagi členov 10 do 12 Uredbe se za zaslišanje uporabljajo določbe zakonika o sodnem postopku v zvezi s predložitvijo dokazov.

2 Ali so kakšne omejitve glede vrste oseb, ki so lahko zaslišane prek videokonference – na primer, ali so lahko na tak način zaslišane samo priče ali se lahko zaslišijo tudi drugi, kot na primer izvedenci ali stranke?

V civilnih in gospodarskih zadevah takih omejitev ni. Prek videokonference so lahko zaslišani tudi izvedenci in stranke.

3 Kakšne so morebitne omejitve glede vrste dokazov, ki se lahko pridobijo prek videokonference?

Ni nobenih omejitev.

4 Ali so kakšne omejitve glede kraja, kjer mora biti oseba zaslišana prek videokonference – tj. ali mora to biti na sodišču?

Ne.

5 Ali je dovoljeno snemati zaslišanje prek videokonference in če je, ali je oprema na voljo?

Snemanje zaslišanja prek videokonference ni prepovedano, vendar potrebna oprema ni na voljo na vseh sodiščih. Ob predložitvi zaprosila je treba posebej zaprositi za to.

6 V katerem jeziku mora biti zaslišanje: (a) za zaprosila na podlagi členov 10 do 12; in (b) za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi člena 17?

Pri zaprosilih na podlagi členov 10 do 12 zaslišanje poteka v finščini ali švedščini. V primeru neposrednega zaslišanja na podlagi člena 17 sodišče, ki je zaprosilo, odloči o jeziku, ki se uporabi.

7 Če so potrebni tolmači, kdo jih mora zagotoviti za obe vrsti zaslišanj in kje morajo biti?

Pri zaprosilih na podlagi členov 10 do 12 se o zagotovitvi in lokaciji tolmačev dogovorita sodišče, ki je zaprosilo, in zaprošeno sodišče. Pri zaprosilih na podlagi člena 17 je sodišče, ki je zaprosilo, pristojno za zagotovitev tolmačev in odločitev o tem, kje bodo tolmačili.

8 Kateri postopek se uporablja za ureditev zaslišanja in obveščanje osebe, ki bo zaslišana, o času in kraju? Koliko časa vnaprej je treba določiti datum zaslišanja, da bi bila zaslišana oseba pravočasno obveščena?

Pri zaprosilih na podlagi členov 10 do 12 zaprošeno sodišče pošlje pisno vabilo osebi, ki bo zaslišana. Po možnosti bi morali med vročitvijo vabila in datumom zaslišanja miniti vsaj dva do trije tedni. Pri zaprosilih na podlagi člena 17 je sodišče, ki je zaprosilo, pristojno za vročitev vabila in za potrebne priprave.

9 Kakšni so stroški uporabe videokonference in kako se plačajo?

Kadar je oseba zaslišana na podlagi členov 10 do 12 Uredbe na sodišču z videokonferenčno opremo, z uporabo te opreme praviloma ne nastanejo posebni stroški. Kadar je oseba zaslišana na podlagi člena 17 drugje in ne na sodišču, sodišče, ki je zaprosilo, nosi stroške videokonference.

10 Kakšne so morebitne zahteve glede zagotavljanja, da je bila oseba, ki jo neposredno zasliši sodišče, ki je zaprosilo, obveščena, da je sodelovanje na zaslišanju prostovoljno?

Sodišče, ki je predložilo zaprosilo na podlagi člena 17(2) Uredbe, obvesti zadevno osebo, da je sodelovanje na zaslišanju prostovoljno.

11 Kakšni so postopki za preverjanje istovetnosti osebe, ki bo zaslišana?

Pri zaprosilih na podlagi členov 10 do 12 zaprošeno sodišče ugotovi istovetnost osebe, ki bo zaslišana, in jo po potrebi preveri z osebno izkaznico ali potnim listom te osebe. Pri zaprosilih na podlagi člena 17 istovetnost osebe, ki bo zaslišana, preverja sodišče, ki je zaprosilo.

12 Kakšne so zahteve glede izrekanja prisege in kakšne podatke mora zagotoviti sodišče, ki je zaprosilo, kadar je za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi člena 17 potrebna prisega?

Pri neposrednem pridobivanju dokazov na podlagi člena 17 ni nobenih posebnih zahtev glede izrekanja prisege. Prisega se izreče v skladu z zakonodajo, ki velja za sodišče, ki izvaja zaslišanje prič.

13 Kakšna je ureditev za zagotavljanje, da sta na kraju videokonference prisotni oseba za stike, s katero se sodišče, ki je zaprosilo, lahko poveže, in oseba, ki je na voljo na dan zaslišanja za upravljanje videokonferenčne opreme in odpravljanje morebitnih tehničnih težav?

Zaprošeno sodišče navede ime zadevne kontaktne osebe.

14 Kateri morebitni dodatni podatki se zahtevajo od sodišča, ki je zaprosilo?

– Sodišče, ki je zaprosilo, bi moralo po možnosti zagotoviti imena kontaktnih oseb za tehnična vprašanja in za (pravna) vprašanja v zvezi s posameznimi primeri.

– Zaprosilo bi moralo vsebovati kontaktne podatke (elektronske naslove in/ali telefonske številke) kontaktnih oseb, na katerih so te osebe v primeru težav z videopovezavo ali drugih podobnih težav dosegljive tudi med sodno obravnavo.

– Če se državi nahajata v različnih časovnih pasovih, bi bilo treba v zaprosilu navesti, ali se navedeni čas nanaša na čas države prosilke ali zaprošene države.

Zadnja posodobitev: 13/08/2019

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Pridobivanje dokazov prek videokonference - Švedska

1 Ali je dokaze mogoče pridobiti prek videokonference s sodelovanjem sodišča v državi članici, ki je zaprosila, ali neposredno s strani sodišča v navedeni državi članici? Če je mogoče, kateri nacionalni postopki ali zakonodaja se uporabljajo?

Da, dokaze je mogoče pridobiti prek videokonference s sodelovanjem sodišča v državi članici, ki je zaprosila, ali neposredno s strani sodišča v navedeni državi članici.

V skladu s členom 5 zakona (2003:493) o uredbi ES o pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah (v nadaljnjem besedilu: uredba o pridobivanju dokazov) morajo dokaze pridobiti okrožna sodišča (tingsrätter). Sodišče uporabi pravila o pridobivanju dokazov zunaj glavne obravnave iz členov 8–11 poglavja 35 zakonika o sodnem postopku (rättegångsbalken), če v uredbi ni drugače določeno.

Opozoriti je treba, da se v primerih, v katerih se uredba o pridobivanju dokazov ne uporablja, uporabljajo določbe drugih aktov, na primer zakona (1946:816) o pridobivanju dokazov za tuje sodišče.

2 Ali so kakšne omejitve glede vrste oseb, ki so lahko zaslišane prek videokonference – na primer, ali so lahko na tak način zaslišane samo priče ali se lahko zaslišijo tudi drugi, kot na primer izvedenci ali stranke?

Prek videokonference je lahko zaslišana vsaka stranka, ki jo je treba zaslišati v zadevi.

3 Kakšne so morebitne omejitve glede vrste dokazov, ki se lahko pridobijo prek videokonference?

Ni nobenih posebnih omejitev.

4 Ali so kakšne omejitve glede kraja, kjer mora biti oseba zaslišana prek videokonference – tj. ali mora to biti na sodišču?

Pridobivanje dokazov izvajajo okrožna sodišča. Sicer pa ni nobenih posebnih omejitev.

5 Ali je dovoljeno snemati zaslišanje prek videokonference in če je, ali je oprema na voljo?

Da, je dovoljeno in oprema je na voljo.

6 V katerem jeziku mora biti zaslišanje: (a) za zaprosila na podlagi členov 10 do 12; in (b) za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi člena 17?

(a) Zaslišanje je treba izvesti v švedščini, vendar lahko sodišče uporabi tolmača.

(b) Odvisno od pravil države, ki je zaprosila.

7 Če so potrebni tolmači, kdo jih mora zagotoviti za obe vrsti zaslišanj in kje morajo biti?

Če se zaslišanje opravi na Švedskem, švedsko sodišče odloči o tolmačih.

8 Kateri postopek se uporablja za ureditev zaslišanja in obveščanje osebe, ki bo zaslišana, o času in kraju? Koliko časa vnaprej je treba določiti datum zaslišanja, da bi bila zaslišana oseba pravočasno obveščena?

Zaprošeno sodišče izda vabilo osebi, ki jo je treba zaslišati. V vabilu se navede čas in kraj. Ni regulativnih zahtev glede tega, koliko časa vnaprej je treba določiti datum zaslišanja.

9 Kakšni so stroški uporabe videokonference in kako se plačajo?

Na zahtevo švedskega sodišča mora sodišče, ki je zaprosilo, kriti stroške izvedencev in tolmačev, stroške, ki nastanejo zaradi izvršitve zaprosila v skladu s posebnim postopkom, ter stroške komunikacijske tehnologije, kot so videokonference in telekonference (glej člen 18(2) in člen 10(3) in (4) uredbe o pridobivanju dokazov).

10 Kakšne so morebitne zahteve glede zagotavljanja, da je bila oseba, ki jo neposredno zasliši sodišče, ki je zaprosilo, obveščena, da je sodelovanje na zaslišanju prostovoljno?

Sodišče, ki je zaprosilo, mora obvestiti zadevno osebo, da je sodelovanje pri pridobivanju dokazov v skladu s členom 17 uredbe o pridobivanju dokazov prostovoljno.

11 Kakšni so postopki za preverjanje istovetnosti osebe, ki bo zaslišana?

Ni posebej urejenega postopka za preverjanje istovetnosti v zvezi s tem.

12 Kakšne so zahteve glede izrekanja prisege in kakšne podatke mora zagotoviti sodišče, ki je zaprosilo, kadar je za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi člena 17 potrebna prisega?

Praviloma se uporabljajo nacionalna pravila glede izrekanja prisege. Za uporabo člena 17 niso določeni nobeni posebni pogoji ali zahteve glede informacij.

13 Kakšna je ureditev za zagotavljanje, da sta na kraju videokonference prisotni oseba za stike, s katero se sodišče, ki je zaprosilo, lahko poveže, in oseba, ki je na voljo na dan zaslišanja za upravljanje videokonferenčne opreme in odpravljanje morebitnih tehničnih težav?

Osebje, ki zna upravljati videokonferenčno opremo, je na voljo na vseh sodiščih.

14 Kateri morebitni dodatni podatki se zahtevajo od sodišča, ki je zaprosilo?

Dodatni podatki se običajno ne zahtevajo.

Zadnja posodobitev: 06/06/2017

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.