Pridobivanje dokazov z videokonferenco

Italija
Vsebino zagotavlja
European Judicial Network
Evropska pravosodna mreža (v civilnih in gospodarskih zadevah)

1 Ali je dokaze mogoče pridobiti prek videokonference s sodelovanjem sodišča v državi članici, ki je zaprosila, ali neposredno s strani sodišča v navedeni državi članici? Če je mogoče, kateri nacionalni postopki ali zakonodaja se uporabljajo?

Pridobivanje dokazov prek videokonference v italijanskem pravnem sistemu in zlasti zakoniku o civilnem postopku (Codice di Procedura Civile) ni posebej omenjeno.

Vendar se videokonferenca v našem pravnem sistemu dejansko uporablja.

Člen 202 zakonika o civilnem postopku določa, da mora preiskovalni sodnik ob odreditvi pridobivanja dokazov „določiti čas, kraj in metodo pridobivanja dokazov“. V skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1206/2001 je med metodami pridobivanja dokazov, ki jih lahko uporabi sodnik, tudi videokonferenca.

Člen 261 zakonika o civilnem postopku določa, da lahko sodnik uporabi posneto gradivo, za katero je potrebna uporaba mehanskih naprav, orodij ali postopkov.

Uporaba videokonference je izrecno določena v zakoniku o kazenskem postopku (Codice di Procedura Penale) (npr. člen 205-b).

Kar zadeva postopek, urejen s členom 10 in naslednjimi Uredbe, je omejitev iz člena 10(4), ki se nanaša na „nezdružljivost“ z našim pravnim sistemom, torej mogoče izključiti.

Edina omejitev, ki bi lahko veljala za zaprosilo za uporabo videokonference, bi bil obstoj precejšnjih praktičnih težav.

Kar zadeva metodo pridobivanja različnih vrst dokazov, se uporabljajo uredba EU in italijanski zakonik o civilnem postopku ter ustrezna izvedbena zakonodaja.

Kar zadeva postopek, urejen s členom 17, mora zaprošena država članica po potrditvi, da so izpolnjene zahteve iz odstavka 5, in odobritvi neposrednega pridobivanja dokazov „spodbujati“ uporabo videokonference, ki jo je treba zgolj kot metodo pridobivanja dokazov pri zaprošenem sodnem organu preveriti za vsak primer posebej.

Zato se lahko razen v primeru precejšnjih praktičnih težav, ki se pojavijo, kadar zaprošeni sodni organ ne more uporabiti tega komunikacijskega sredstva, vsi dokazi pridobijo prek videokonference na podlagi zakonitega zaprosila v skladu s členom 10 in naslednjimi ali dovoljenja v skladu s členom 17.

2 Ali so kakšne omejitve glede vrste oseb, ki so lahko zaslišane prek videokonference – na primer, ali so lahko na tak način zaslišane samo priče ali se lahko zaslišijo tudi drugi, kot na primer izvedenci ali stranke?

Videokonferenca je koristno orodje za zaslišanje prič in strank v postopku. V tem smislu ni težav z združljivostjo z italijanskim pravom, ki nasprotno določa izpovedbo prič, neformalno zaslišanje strank in zaslišanje strank pod prisego.

Kar zadeva zaslišanje izvedencev, je treba odpraviti osnovni vzrok težave v zvezi z dopustnostjo izvedenskega mnenja, zlasti pri neposrednem pridobivanju dokazov (člen 17).

V italijanskem pravu je izvedensko pričanje urejeno s členom 61 in členi od 191 do 201 zakonika o civilnem postopku. Izvedenci običajno sestavijo pisno mnenje (člen 195(2) zakonika o civilnem postopku), vendar lahko sodišče zahteva tudi pojasnila. Ko je mnenje sprejeto, torej ne bi smelo biti ovir za zaslišanje izvedencev prek videokonference. Italijanski zakonik o civilnem postopku dejansko določa, da „kadar se predsedniku to zdi primerno, povabi izvedenca, naj sodeluje v razpravi v navzočnosti sodnega senata in izrazi svoje mnenje na zaprti seji v navzočnosti strank, ki lahko pojasnijo in predstavijo svoj primer po zagovorniku“.

3 Kakšne so morebitne omejitve glede vrste dokazov, ki se lahko pridobijo prek videokonference?

V praksi se zdi videokonferenca učinkovito orodje za pridobivanje dokazov, osebno zaslišanje prič in pridobivanje izjav strank.

Vendar s predpisi ni neposredno obravnavano vprašanje vrste ali obvezne narave dokazov, in lahko bi se pojavile težave v zvezi z izvedenskim mnenjem, na primer v zvezi z grafološkimi dokazi, genetskimi podatki ali telefonskimi dokazi.

4 Ali so kakšne omejitve glede kraja, kjer mora biti oseba zaslišana prek videokonference – tj. ali mora to biti na sodišču?

Dokazi se običajno pridobijo na krajevno pristojnem sodišču ali policijskem uradu zaprošene države članice, kjer sta na voljo potrebna oprema in podporno osebje sodnega tajništva. Vendar za zdaj ne obstaja „zgodovina primerov“ uporabe videokonference v civilnih postopkih.

Kadar se videokonferenca uporablja v kazenskih postopkih, se običajno uporabi ena od razpoložljivih lokacij z ustrezno opremo v okrožju pritožbenega sodišča zaprošenega sodnega organa (sodna dvorana, varovano sodišče ali soba v prostorih zapora).

5 Ali je dovoljeno snemati zaslišanje prek videokonference in če je, ali je oprema na voljo?

Zakonodajnih ovir za snemanje zaslišanj ni, če je to dovoljeno z zakonodajo države, ki je zaprosila.

Za pridobivanje dokazov v skladu s členom 4 in naslednjimi pa se uporabljata člen 126 zakonika o civilnem postopku in člen 46 izvedbenih določb istega zakonika, ki se nanašajo na sestavo zapisnika o zaslišanju.

6 V katerem jeziku mora biti zaslišanje: (a) za zaprosila na podlagi členov 10 do 12; in (b) za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi člena 17?

Ta vidik s predpisi ni urejen neposredno.

Podlaga za to, v katerem jeziku mora potekati zaslišanje, bi bil lahko člen 5, ki določa, da morajo biti zaprosila in sporočila sestavljena v uradnem jeziku zaprošene države članice.

V primeru zaprosil, predloženih v skladu s členom 10 in naslednjimi, mora zaslišanje potekati v italijanščini, kadar se uporablja nacionalno pravo.

Člen 122 zakonika o civilnem postopku določa, da „mora celoten postopek na sodišču obvezno potekati v italijanskem jeziku. Kadar je treba zaslišati osebo, ki ne zna italijansko, lahko sodišče imenuje tolmača.“

Vendar se v postopku iz člena 17 uporablja pravo države, ki je zaprosila. Ta določba bi lahko vplivala tudi na to, v katerem jeziku se pridobijo dokazi. Uporabljati bi se moral jezik države, ki je zaprosila. V tem primeru bi bili lahko potrebni tolmači.

Organ, ki je pristojen za odobritev neposrednega pridobivanja dokazov, bi lahko zagotovil tudi smernice glede pogojev za pridobivanje dokazov; med pogoji bi bil lahko tudi jezik, ki ga je treba uporabiti.

7 Če so potrebni tolmači, kdo jih mora zagotoviti za obe vrsti zaslišanj in kje morajo biti?

Predpisi ne vsebujejo posebnih določb v zvezi s tem.

V postopku iz člena 10 in naslednjih se uporablja pravo zaprošene države.

Vsekakor pa se uporablja člen 122(2) zakonika o civilnem postopku.

Kadar je treba zaslišati osebo, ki ne zna italijansko, zakonik določa imenovanje tolmača. Torej se domneva, da je jezik postopka (in sodnika, ki odloča v postopku) italijanščina.

Stroške nagrad tolmačem je treba povrniti in se zaračunajo sodnemu organu, ki je zaprosil (glej člen 18).

Kar zadeva postopek na podlagi člena 17, glej točko 6. Obravnave bi morale potekati v jeziku države, ki je zaprosila. Zato bi se bilo treba pri ugotavljanju, kdo je odgovoren za imenovanje tolmača(-ev), sklicevati na pravo države, ki je zaprosila. V takem primeru bi lahko organ, pristojen za odobritev neposrednega pridobivanja dokazov, zahteval informacije v zvezi z imenovanjem tolmača.

8 Kateri postopek se uporablja za ureditev zaslišanja in obveščanje osebe, ki bo zaslišana, o času in kraju? Koliko časa vnaprej je treba določiti datum zaslišanja, da bi bila zaslišana oseba pravočasno obveščena?

Člen 250 zakonika o civilnem postopku določa, da mora sodni uradnik na zahtevo zainteresirane strani povabiti priče, naj na določen datum in ob določeni uri nastopijo na določenem kraju, in jih obvestiti, kateri sodnik bo pridobival dokaze in v kateri zadevi bodo zaslišane. Člen 103 izvedbenih določb zakonika o civilnem postopku določa, da morajo biti priče obveščene vsaj sedem dni pred zaslišanjem, na katero so povabljene.

Predpise, s katerimi je urejeno zaslišanje prič, določajo členi od 244 do 257a zakonika o civilnem postopku ter členi od 102 do 108 njegovih izvedbenih določb.

9 Kakšni so stroški uporabe videokonference in kako se plačajo?

Stroški videokonference, izvedene na podlagi člena 4 (posredni dokazi), kot določa člen 10(4), se povrnejo na zahtevo zaprošenega organa, kot je določeno s členom 18(2).

Za neposredno pridobivanje dokazov, ki ga prek videokonference izvede tuji organ, v skladu s členom 17 ta obveznost povračila ni predvidena.

10 Kakšne so morebitne zahteve glede zagotavljanja, da je bila oseba, ki jo neposredno zasliši sodišče, ki je zaprosilo, obveščena, da je sodelovanje na zaslišanju prostovoljno?

Organ, ki je zaprosil, je odgovoren, da osebo, ki je zaslišana, obvesti, da je njeno sodelovanje pri pridobivanju dokazov prostovoljno; v skladu s členom 17 je ta pogoj eden od dejavnikov, na katerih temelji odobritev neposrednega pridobivanja dokazov.

Podobne obveznosti za zaprošeni sodni organ pa predpisi ne določajo.

11 Kakšni so postopki za preverjanje istovetnosti osebe, ki bo zaslišana?

Na splošno je organ, ki je zaprosil in izvaja videokonferenco, odgovoren za preverjanje istovetnosti priče v skladu s členom 17. Kadar je zaslišanje prič povezano s pridobivanjem posrednih dokazov, je preverjanje istovetnosti priče urejeno s členom 252 zakonika o civilnem postopku, v skladu s katerim: „Preiskovalni sodnik prosi pričo, naj navede svoje ime, priimek, očetovo ime, starost in poklic, ter jo pozove, naj navede, ali je v sorodstvenem razmerju […] s strankami oziroma ali ima interes v postopku.“ Istovetnost se preveri po zaprisegi, ki se ureja s členom 251 zakonika o civilnem postopku. V praksi preiskovalni sodnik pričo prosi tudi za osebni dokument in poskrbi, da se njeni podatki vnesejo v zapisnik postopka.

Kar zadeva stranke, ki naj bi bile zaslišane, se pri zastopanju po posebnem odvetniku zahteva tudi posebno pooblastilo.

12 Kakšne so zahteve glede izrekanja prisege in kakšne podatke mora zagotoviti sodišče, ki je zaprosilo, kadar je za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi člena 17 potrebna prisega?

V zvezi s postopkom iz člena 17 ni posebnih pravil. Morda bi bilo koristno dobiti informacije glede kazni (v pravnem sistemu države, ki je zaprosila) zaradi krive izpovedbe ali opustitve, ki je odvisna od zakonodaje, s katero je urejen sodni postopek v državi, ki je zaprosila.

13 Kakšna je ureditev za zagotavljanje, da sta na kraju videokonference prisotni oseba za stike, s katero se sodišče, ki je zaprosilo, lahko poveže, in oseba, ki je na voljo na dan zaslišanja za upravljanje videokonferenčne opreme in odpravljanje morebitnih tehničnih težav?

Italijanska uprava za izvrševanje kazenskih sankcij, ki je odgovorna za videokonferenčne povezave, preveri združljivost pri tujem tehničnem osebju tik pred videokonferenco.

14 Kateri morebitni dodatni podatki se zahtevajo od sodišča, ki je zaprosilo?

Sodni organ, ki je zaprosil, mora skupaj z zaprosilom za mednarodno pravno pomoč zagotoviti tudi tehnične informacije – če jih ima – v zvezi z videokonferenčnim sistemom, ki se uporablja v njegovi državi, ime in priimek ter telefonsko številko kontaktne osebe, po možnosti usposobljenega tehnika, in jezik, ki naj bi se uporabljal med temi dejavnostmi.

Zadnja posodobitev: 04/02/2019

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Povratne informacije

S spodnjim obrazcem sporočite svoje pripombe in povratne informacije o našem novem spletišču