1 Ali je dokaze mogoče pridobiti prek videokonference s sodelovanjem sodišča v državi članici, ki je zaprosila, ali neposredno s strani sodišča v navedeni državi članici? Če je mogoče, kateri nacionalni postopki ali zakonodaja se uporabljajo?
Da, dokaze je mogoče pridobiti prek videokonference. S členom 10(4) Uredbe Sveta (ES) št. 1206/2001 o sodelovanju med sodišči držav članic pri pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah je zagotovljena pravica zaprositi za uporabo videokonference. Videokonferenca se lahko uporabi tudi pri pridobivanju dokazov na podlagi člena 17 Uredbe; osrednji organ ali pristojni organ mora spodbujati uporabo komunikacijske tehnologije, kot so videokonference in telekonference. Estonska sodišča imajo potrebno opremo za videokonference. Na podlagi člena 15(6) zakonika o civilnem postopku (na voljo na spletu tukaj) se določbe tega zakonika uporabljajo za pomoč pri pridobivanju dokazov v Estoniji na podlagi zaprosil sodišč držav članic Evropske unije, če ni drugače določeno z določbami Uredbe Sveta (ES) št. 1206/2001 o sodelovanju med sodišči držav članic pri pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah. V skladu s členom 15(5) zakonika bo estonsko sodišče, razen če je z zakonom ali mednarodnim sporazumom določeno drugače, na zaprosilo tujega sodišča zagotovilo postopkovno pomoč pri izvedbi procesnega dejanja, če v skladu z estonskim pravom procesno dejanje, za katero je bilo zaprošeno, spada v pristojnost estonskega sodišča in ni prepovedano z zakonom. Procesno dejanje se lahko izvede tudi na podlagi prava tuje države, če je to potrebno za izvedbo postopka v tuji državi in ne škoduje interesom strank v postopku. Obravnave na sodišču, ki potekajo v obliki procesne konference, ureja člen 350 zakonika. Za izvedbo videokonference na podlagi Uredbe (ES) št. 1206/2001, vključno s procesno konferenco, ki jo na podlagi člena 17 Uredbe neposredno izvede sodišče druge države članice, ki je zaprosilo, ne veljajo posebne določbe ali omejitve.
2 Ali so kakšne omejitve glede vrste oseb, ki so lahko zaslišane prek videokonference – na primer, ali so lahko na tak način zaslišane samo priče ali se lahko zaslišijo tudi drugi, kot na primer izvedenci ali stranke?
V skladu s členom 350(1) zakonika o civilnem postopku ima udeleženec sodne obravnave, ki poteka v obliki procesne konference, priložnost izvesti procesna dejanja v realnem času, tj. lahko poda zapriseženo izjavo ali nezapriseženo izjavo v nepravdnem postopku (hagita menetlus); v skladu s členom 350(2) se lahko v okviru procesne konference zasliši tudi priča ali izvedenec.
To pomeni, da lahko v okviru procesne konference stranka v postopku poda zapriseženo izjavo ali nezapriseženo izjavo v nepravdnem postopku, tako pa se lahko tudi zasliši priča ali izvedenec.
3 Kakšne so morebitne omejitve glede vrste dokazov, ki se lahko pridobijo prek videokonference?
Glej odgovor na prejšnje vprašanje.
4 Ali so kakšne omejitve glede kraja, kjer mora biti oseba zaslišana prek videokonference – tj. ali mora to biti na sodišču?
Sodišče lahko v skladu s členom 350(1) zakonika o civilnem postopku obravnavo organizira v obliki procesne konference, tako da je lahko stranka v postopku ali njen zastopnik ali svetovalec med sodno obravnavo v drugem kraju in tam v realnem času opravlja procesna dejanja.
To pomeni, da lahko sodišče organizira procesno konferenco tako, da osebi med zaslišanjem ni treba biti na sodišču.
5 Ali je dovoljeno snemati zaslišanje prek videokonference in če je, ali je oprema na voljo?
Da, snemanje sodnih obravnav je dovoljeno. Snemanje se izvaja v skladu s postopkom iz člena 52 ali člena 42 zakonika o civilnem postopku. Tehnologija za zaslišanje na daljavo omogoča, da se obravnave snemajo na podlagi člena 52 zakonika.
6 V katerem jeziku mora biti zaslišanje: (a) za zaprosila na podlagi členov 10 do 12; in (b) za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi člena 17?
V skladu s členom 32(1) zakonika o civilnem postopku se v sodnih postopkih in pri delu sodišča uporablja estonščina. V skladu s členom 32(2) zakonika o civilnem postopku se zapisniki sodnih obravnav in drugi procesni akti pripravijo v estonščini. Sodišče lahko ob estonskem prevodu pričanje ali izjavo, ki je na sodni obravnavi podana v tujem jeziku, v zapisnik vključi tudi v jeziku, v katerem je podana, če je to potrebno za natančno predstavitev pričanja ali izjave. Estonski zakonik o civilnem postopku ne vsebuje posebnih določb o jezikovni ureditvi za pridobitev izpovedbe ali izjave na zaprosilo sodišča druge države članice na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 1206/2001 o sodelovanju med sodišči držav članic pri pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah, vključno z jezikovno ureditvijo za pridobivanje dokazov na podlagi člena 17 Uredbe.
7 Če so potrebni tolmači, kdo jih mora zagotoviti za obe vrsti zaslišanj in kje morajo biti?
Če stranka v postopku estonsko ne govori dobro in v postopku nima zastopnika, sodišče v skladu s členom 34(1) zakonika o civilnem postopku na zahtevo take stranke ali na svojo pobudo v postopek vključi tolmača ali prevajalca, če je to mogoče. Navzočnost tolmača ali prevajalca ni potrebna, če sodišče in druge stranke v postopku razumejo izjave stranke v postopku. Če sodišče ne more takoj priskrbeti tolmača ali prevajalca, izda odredbo, v skladu s katero si mora stranka v postopku, ki potrebuje pomoč tolmača ali prevajalca, v roku, ki ga določi sodišče, najti tolmača, prevajalca ali zastopnika, ki dobro govori estonsko (člen 34(2) zakonika). Estonski zakonik o civilnem postopku ne vsebuje posebnih določb o kraju tolmača ali prevajalca, ki se uporabi pri pridobivanju dokazov na podlagi Uredbe.
8 Kateri postopek se uporablja za ureditev zaslišanja in obveščanje osebe, ki bo zaslišana, o času in kraju? Koliko časa vnaprej je treba določiti datum zaslišanja, da bi bila zaslišana oseba pravočasno obveščena?
V skladu s členom 343(1) zakonika o civilnem postopku sodišče stranke v postopku in druge osebe, ki jih je treba povabiti na sodno obravnavo, o času in kraju obravnave obvesti tako, da jim vroči vabilo. V skladu s členom 343(2) zakonika mora biti med datumom vročitve vabila in datumom sodne obravnave najmanj deset dni. To obdobje je lahko tudi krajše, če se stranke v postopku strinjajo s tem.
9 Kakšni so stroški uporabe videokonference in kako se plačajo?
Stroški v zvezi s pridobivanjem dokazov na podlagi Uredbe (ES) št. 1206/2001 so določeni v členu 18 Uredbe. V skladu s členom 15(4) zakonika o civilnem postopku sodišče, ki je zaprosilo, ne krije stroškov procesnega dejanja. Sodišče, ki izvede procesno dejanje, sodišču, ki je zaprosilo, sporoči stroške, in ti se štejejo za stroške v zvezi z obravnavano zadevo. Stroški pridobivanja dokazov se kot bistveni stroški postopka plačajo v skladu s členom 148(1) zakonika, ki določa, da stranka v postopku, ki je vložila zahtevek, s katerim so povezani stroški, bistvene stroške postopka plača vnaprej v višini, ki jo določi sodišče, razen če sodišče odloči drugače. Če zahtevek vložita obe stranki, ali če je povabljena priča ali izvedenec, ali če je na pobudo sodišča opravljen ogled, se stroški enakovredno razdelijo med stranki. Ker je videokonferenčna oprema na voljo na sodiščih, se stroški za njeno uporabo ne smejo zaračunati.
10 Kakšne so morebitne zahteve glede zagotavljanja, da je bila oseba, ki jo neposredno zasliši sodišče, ki je zaprosilo, obveščena, da je sodelovanje na zaslišanju prostovoljno?
Člen 17(2) Uredbe se uporablja za obveščanje oseb, da je sodelovanje v neposrednem zaslišanju s strani sodišča, ki je zaprosilo, prostovoljno.
11 Kakšni so postopki za preverjanje istovetnosti osebe, ki bo zaslišana?
V skladu s členom 347(2)(1) zakonika o civilnem postopku sodišče na začetku sodne obravnave ugotovi, katere od vabljenih oseb so navzoče, in preveri njihovo istovetnost. Poseben postopek za preverjanje istovetnosti na sodni obravnavi v zakoniku ni določen. Sodišče mora ugotoviti istovetnost vabljenih oseb. V ta namen na primer preveri osebni dokument s fotografijo vabljene osebe. Istovetnost osebe, ki sodeluje prek videokonference, se lahko na primer preveri na podlagi kopije dokumenta, ki se sodišču predloži vnaprej.
12 Kakšne so zahteve glede izrekanja prisege in kakšne podatke mora zagotoviti sodišče, ki je zaprosilo, kadar je za neposredno pridobivanje dokazov na podlagi člena 17 potrebna prisega?
V skladu s členom 269(2) zakonika o civilnem postopku mora stranka v postopku pred pričanjem izreči naslednjo prisego:
„Jaz, (ime in priimek), prisegam pri svoji časti in vesti, da bom govoril(-a) resnico o zadevi in da ne bom ničesar prikril(-a), dodal(-a) ali spremenil(-a).“ Stranka v postopku priseže ustno in podpiše besedilo prisege.
V skladu s členom 36(1) zakonika mora oseba, ki estonsko ne govori dobro, priseči v jeziku, ki ga tekoče govori; v skladu s členom 36(2) se podpiše estonsko besedilo prisege, ki se osebi prevede neposredno, preden ga podpiše.
V drugem stavku člena 262(1) zakonika je določeno, da mora sodišče priči pred pričanjem pojasniti obveznost, da mora govoriti resnico, in vsebino členov 256 do 259 zakonika. V skladu s členom 303(5) zakonika se določbe v zvezi z zaslišanjem prič uporabljajo tudi za zaslišanje izvedencev. Izvedenec, ki ni sodni izvedenec ali uradno potrjeni izvedenec, je pred predstavitvijo izvedenskega mnenja opozorjen, da ne sme vedé dati nepravilnega izvedenskega mnenja, izvedenec pa to potrdi s podpisom zapisnika sodnega postopka ali besedila opozorila. Podpisano opozorilo se predloži sodišču skupaj z izvedenskim mnenjem.
13 Kakšna je ureditev za zagotavljanje, da sta na kraju videokonference prisotni oseba za stike, s katero se sodišče, ki je zaprosilo, lahko poveže, in oseba, ki je na voljo na dan zaslišanja za upravljanje videokonferenčne opreme in odpravljanje morebitnih tehničnih težav?
V skladu s členom 350(3) zakonika o civilnem postopku mora biti na sodni obravnavi, organizirani v obliki procesne konference, zajamčena pravica vsake stranke v postopku, da vlaga zahtevke in vloge ter oblikuje stališča do zahtevkov in vlog drugih strank v postopku, poleg tega pa morajo biti med prenosom slike in zvoka v realnem času v sodno dvorano s kraja, kjer je udeleženec v postopku, ki ni navzoč v sodni dvorani, in obratno na tehnično varen način izpolnjeni tudi drugi pogoji sodne obravnave.
Vsako sodišče ima uslužbenca centra za registre in informacijske sisteme, ki deluje kot notranji strokovnjak za IT ter zagotavlja delovanje videokonferenčne opreme in rešuje morebitne tehnične težave.
14 Kateri morebitni dodatni podatki se zahtevajo od sodišča, ki je zaprosilo?
Zahtevani podatki so razvidni iz obrazca zaprosila. Morebitni dodatni zahtevani podatki so odvisni od posebnih okoliščin vsake sodne zadeve.
