

Poišči informacije po področjih
Po spremembi zakona št. 99/1963 (zakonik o civilnem postopku, kot je bil spremenjen), ki je začela veljati septembra 2017, je uporaba videokonferenčne opreme v civilnih postopkih urejena neposredno z zakonom. Člen 102a zakonika o civilnem postopku izrecno določa, da lahko sodišče izvede zaslišanje z uporabo videokonferenčne opreme, kadar tako zahteva stranka ali kadar je to praktično. Videokonferenca se lahko opravi zlasti z namenom omogočanja prisotnosti stranke ali tolmača na obravnavi ali za zaslišanje priče, izvedenca ali stranke.
To vprašanje je nadalje urejeno s členom 10a navodila ministrstva za pravosodje št. 505/2001 o izdaji internih pravil za okrajna in okrožna sodišča ter vrhovno sodišče.
Zakon izrecno določa zaslišanje prič, izvedencev in strank. Vendar kategorije oseb nikakor ne omejuje vnaprej in s pomočjo videokonference je mogoče v obravnavo vključiti tudi druge osebe, na primer tolmače. Uporaba videokonference je lahko omejena iz praktičnih razlogov ali na zahtevo stranke.
Z vidika besedila zakona ni splošnih omejitev, omejitve pa lahko izhajajo iz posebnih okoliščin zadeve (tehnična izvedljivost itd.).
Če se predsednik senata (sodnik posameznik) odloči izvesti zaslišanje prek videokonference, se kraj in čas videokonference navedeta v sodnem pozivu. Uporabijo se lahko kateri koli prostori, ki so primerni za zaslišanje (na primer prostori, kjer so izvedenci ali priče, kot je bolnišnica ali laboratorij).
Pomembno pa je, da član sodnega osebja, ki ga za opravljanje takih nalog zadolži predsednik senata (sodnik posameznik), preveri identiteto osebe, ki bo zaslišana. Pri tem se predpostavlja, da bo zaslišanje praviloma potekalo v prostorih sodišča, zapora ali zdravstvene ustanove.
Zakon določa zvočno in slikovno snemanje vsakega zaslišanja, ki se opravi s pomočjo videokonference. Če se sočasno s posnetkom pripravi zapisnik, oseba, ki je zaslišana, zapisnika ni dolžna podpisati.
Če priča ne govori jezika, v katerem poteka zaslišanje, ima v skladu s členom 37(4) ustavnega zakona št. 2/1993 (Listina temeljnih pravic in svoboščin) pravico do tolmača. V skladu s členom 18(2) zakonika o civilnem postopku mora sodišče za vsako stranko, katere materni jezik ni češčina, imenovati tolmača, kadar koli se pojavi potreba v postopku.
Sodišče mora v skladu s členom 18(1) in (2) zakonika o civilnem postopku strankam zagotoviti enake možnosti za uveljavljanje njihovih pravic in imenovati tolmača za vsako stranko, katere materni jezik ni češčina, kadar koli se pojavi potreba v postopku.
Navzočnost tolmača se lahko zagotovi z uporabo videokonferenčne opreme. Zato ni nujno, da je tolmač fizično prisoten na istem mestu kot oseba, ki je zaslišana.
Sodišče ob vročitvi sodnega poziva osebi ravna v skladu s členom 51 zakonika o civilnem postopku. Če se z zakonom ali posebnim predpisom ne zahtevajo drugi podatki za sodni poziv, mora le-ta vsebovati naslednje informacije: zadevo, v kateri je oseba pozvana, predmet, kraj in čas sodnega postopka, razlog za poziv, položaj pozvane osebe v postopku, obveznosti pozvane osebe med postopkom in po potrebi pričakovano trajanje postopka. Kadar se na obravnavi uporabi videokonferenčna oprema, se osebo, ki je bila pozvana, obvesti o tem, kdaj in kje se mora zglasiti.
Sodni poziv se lahko vroči v papirni ali elektronski obliki, v nujnih primerih pa po telefonu ali telefaksu.
Če bo priča ali izvedenec zaslišan prek videokonference, oseba, ki bo zaslišana, pa mora nastopiti na drugem sodišču, je slednje pristojno za vročitev poziva in sodišče, ki je zaprosilo, zaprosi drugo sodišče, naj sodeluje pri tem (zaprosilo). Sodni poziv mora biti v skladu s členom 115(2) zakonika o civilnem postopku strankam vročen tako, da imajo dovolj časa za pripravo (običajno vsaj 10 dni pred datumom zaslišanja), razen če je bil izveden pripravljalni narok.
Uporaba videokonference vključuje stroške prenosa podatkov. Te stroške mora plačati sodišče, ki je zaprosilo in začelo videokonferenco.
Vsaka fizična oseba, ki ni stranka v postopku, mora v skladu s členom 126(1) zakonika o civilnem postopku priti na sodišče, ko je pozvana, in pričati. Priča lahko odkloni pričanje samo v primerih, ko bi tako pričanje lahko privedlo do kazenskega pregona priče ali njenih sorodnikov. Priče je treba pred zaslišanjem vedno seznaniti s pomenom njihovega pričanja, njihovimi pravicami in obveznostmi ter kazenskimi posledicami krive izpovedbe.
Sodišče mora v skladu s členom 126(2) zakonika o civilnem postopku na začetku zaslišanja preveriti istovetnost priče. Za to od priče običajno zahteva osebno izkaznico ali potni list.
Kadar se zaslišanje izvede prek videokonference, mora identiteto osebe, ki bo zaslišana z uporabo videokonferenčne opreme, preveriti član sodnega osebja, ki ga za to nalogo zadolži predsednik senata (sodnik posameznik). S soglasjem predsednika senata (sodnika posameznika) je lahko oseba, ki preverja identiteto v prostorih, v katerih je oseba, ki bo zaslišana, tudi uslužbenec sodišča ali zapora ali zavoda za pridržanje oseb iz varnostnih razlogov, če mu je bila ta naloga zaupana.
Priče, izvedenci in stranke se lahko v skladu s členom 104(1) zakona št. 91/2012 o mednarodnem zasebnem pravu zaslišijo pod prisego, če tako zahteva organ v drugi državi. Prisega za priče in stranke v postopku se glasi: „Prisegam, da bom na vsa vprašanja, ki jih bo postavilo sodišče, odgovoril(-a) v celoti in po resnici ter da ne bom ničesar zamolčal(-a).“ Prisega za izvedence se glasi: „Prisegam, da bom izvedensko mnenje podal(-a) po najboljši vednosti in prepričanju.“ Če se prisega izreče naknadno, se besedilo prisege ustrezno spremeni.
Posebna ureditev se dogovori med pripravo videokonference, temelji pa na potrebah sodišča, ki je zaprosilo, in zaprošenega sodišča.
Posebna ureditev se dogovori med pripravo videokonference, temelji pa na potrebah sodišča, ki je zaprosilo, in zaprošenega sodišča.
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.