

V Republiki Hrvaški se lahko pridobivanje dokazov z zaslišanjem priče, stranke ali izvedenca izvede prek videokonference v skladu s členi od 10 do 12 in členom 17 Uredbe Sveta (ES) št. 1206/2001 z dne 28. maja 2001 o sodelovanju med sodišči držav članic pri pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah (v nadaljnjem besedilu: Uredba) tako, da lahko sodišče v Republiki Hrvaški, ko je treba pridobiti dokaze v skladu z Uredbo:
1. zaprosi za pridobivanje dokazov neposredno pri pristojnem sodišču druge države članice ali
2. v skladu z domnevami iz člena 17 Uredbe zaprosi za neposredno pridobivanje dokazov v drugi državi članici.
Pridobivanje dokazov v skladu z zgoraj navedeno uredbo je določeno v členih od 507d do 507h zakona o pravdnem postopku (Zakon o parničnom postupku) (Narodne novine (NN; uradni list Republike Hrvaške) št. 53/91, 91/92, 112/99, 88/01, 117/03, 88/05, 02/07, 84/08, 96/08, 123/08, 57/11, 148/11, 25/13, 89/14; v nadaljnjem besedilu: ZPP).
Videokonferenca se lahko uporabi za zaslišanje prič in pridobivanje dokazov od strokovnjakov/izvedencev in strank.
Republika Hrvaška nima posebnih omejitev v zvezi z vrsto dokazov, ki jih je mogoče pridobiti prek videokonference. Sodišče, ki vodi postopek, odloči, katera vrsta dokazov se bo pridobila za ugotovitev nekega dejstva in kako se bo to storilo. Pri tem po lastni presoji odloči, katera dejstva bo štelo za dokazana, za kar mora vestno in previdno presoditi vsak posamezen dokaz in vse dokaze skupaj glede na izid celotnega postopka. Vendar se videokonferenca praviloma uporablja za pridobivanje dokazov z zaslišanjem strank in prič, saj obstajajo nekatere dejanske in tehnične ovire za pridobivanje dokazov s preverjanjem dokumenta ali izvedbo preiskave na kraju samem.
Praviloma se zaslišanje opravi na sodišču, vendar ni posebnih zakonskih omejitev v zvezi s tem, kje je treba stranko zaslišati prek videokonference.
Posebnih določb, s katerimi bi se izrecno zahtevalo snemanje zaslišanj prek videokonference, ni, členi od 126a do 126c ZPP pa določajo pravno podlago za zvočno snemanje zaslišanj. O zvočnem snemanju z uradnim sklepom odloči sodišče, ki to stori bodisi po uradni dolžnosti bodisi na predlog strank. Metode shranjevanja in prenosa zvočnih posnetkov, tehnični pogoji in načini snemanja so predpisani s sodnim poslovnikom (Sudski poslovnik) (NN št. 37/14, 49/14, 08/15, 35/15, 123/15 in 45/16).
Pri zaprosilu v skladu s členi od 10 do 12 Uredbe zaslišanje običajno poteka v hrvaščini, medtem ko je uporaba manjšinskih jezikov v pravdnem postopku urejena s posebnim zakonom (pravdni postopek mora potekati v hrvaškem jeziku, razen če je z zakonom za določena sodišča predpisan drug jezik). Poleg tega je s členom 102 ZPP določeno, da če postopek ne poteka v jeziku stranke ali drugih udeležencev v postopku, se za izpovedbe med zaslišanjem in dokumente, s katerimi se na zaslišanju predstavijo dokazi, zagotovi tolmačenje v njihov jezik.
V primeru neposrednega pridobivanja dokazov v skladu s členom 17 Uredbe lahko pridobivanje dokazov z zaslišanjem poteka v tujem jeziku, saj ga neposredno izvaja sodišče, ki je zaprosilo za zaslišanje, je pa treba zagotoviti ustrezen prevod v jezik, ki ga razumejo stranke ali drugi udeleženci v postopku.
Načeloma zapriseženega sodnega tolmača za potrebe zaslišanja zagotovi zaprošeno sodišče v skladu s členi od 10 do 12 Uredbe. Sodišče lahko pod nekaterimi pogoji (člen 251 v povezavi s členom 263 ZPP) odloči, da tolmačijo tolmači, ki jih predlaga stranka.
Prav tako se lahko o uporabi tolmačenja dogovorita sodišče, ki je zaprosilo za pridobivanje dokazov, in zaprošeno sodišče, pri čemer lahko sodnega tolmača zagotovi katero koli od njiju. V praksi so sodni tolmači pri osebi, ki potrebuje tolmačenje, ali na zaprošenem sodišču, če sodišče, ki je zaprosilo, vodi postopek v svojem jeziku v skladu s členom 17 Uredbe, ali na sodišču, ki je zaprosilo, če zaslišanje opravlja zaprošeno sodišče v skladu s členi od 10 do 12 Uredbe.
V skladu s členom 242 ZPP priče prejmejo pisno vabilo na sodišče, v katerem sta med drugim navedena čas in kraj zaslišanja. Vabilo na zaslišanje, na katerem se bodo dokazi pridobivali z zaslišanjem stranke, je treba tej stranki vročiti v skladu s pravili o osebni vročitvi. Če ima stranka pooblaščenca, ta izroči vabilo na zaslišanje, na katerem se bodo dokazi pridobivali z zaslišanjem strank, stranki ali osebi, ki bo zaslišana v zvezi s stranko (člen 268 v povezavi s členoma 138 in 142 ZPP). Priče, ki zaradi starosti, bolezni ali težke invalidnosti ne morejo priti na sodišče, se lahko zaslišijo na njihovem domu. ZPP ne določa, koliko vnaprej je treba povabiti priče, je pa treba strankam zagotoviti dovolj časa, da se pripravijo na zaslišanje (vsaj osem dni pred zaslišanjem).
V primeru zaslišanj na podlagi členov od 10 do 12 Uredbe zaprošeno sodišče obvesti pričo/stranko o času in kraju zaslišanja, za zaslišanja na podlagi člena 17 Uredbe pa vabila vroči sodišče, ki je zaprosilo.
V skladu s členom 153 ZPP mora stranka, ki predlaga pridobivanje dokazov, na podlagi sodnega naloga plačati predujem za kritje pričakovanih stroškov pridobivanja dokazov. Če pridobivanje dokazov predlagata obe stranki ali ga sodišče odredi po uradni dolžnosti, sodišče od obeh strank zahteva, naj plačata enak delež zahtevanega zneska.
Kar zadeva stroške v zvezi z videokonferenco, se uporablja člen 18 Uredbe.
V Republiki Hrvaški se za pridobivanje dokazov prek videokonference ne plača pristojbina.
Oseba je o tem obveščena v vabilu na sodišče, pri čemer ZPP ne določa dodatnih pogojev.
Preden se priče zaslišijo, morajo navesti ime in priimek, osebno identifikacijsko številko, ime očeta, poklic, naslov, kraj rojstva, starost in svoje razmerje s strankami (člen 243(3) ZPP).
V skladu s členom 246 ZPP lahko sodišče odloči, da morajo priče priseči glede danih izjav, v primeru na podlagi člena 17 Uredbe pa se lahko pod določenimi pogoji uporabijo pravila države, ki je zaprosila, tudi če taka država pred zaslišanjem pristojni organ ali osrednji organ zaprošene države obvesti o svoji nameri, da priče zasliši pod prisego.
V skladu s členom 270 ZPP se stranke zaslišijo brez prisege.
ZPP ne vsebuje določb v zvezi s tem, v praksi pa morajo biti pred videokonferenco in med njo prisotni tehniki in potrebno sodno osebje, da se izpolnijo vsi tehnični pogoji za izvedbo videokonference.
Predpisanega pravila, ki bi ga bilo treba upoštevati ob zaprosilu za dodatne informacije, ni, lahko pa sodišče, ki je zaprosilo, in zaprošeno sodišče pri določitvi datuma zaslišanja ugotovita, da je treba za zagotovitev uspešne izvedbe zaslišanja poiskati rešitev za določena tehnična vprašanja. V praksi ta vprašanja običajno obravnavajo sodniki po elektronski pošti.
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.