Interest rates

National information on how each EU country calculates statutory interest rates.

Calculation of statutory interest on judicial cooperation in civil and commercial matters can be relevant under several European Union law instruments. However, these instruments do not regulate details on statutory interest and therefore it is national law which stipulates how and on which basis statutory interest rates are to be calculated.

In a cross-border case, such information can be relevant and access to such information necessary. Therefore, the European Judicial Network in civil and commercial matters established factsheets which provide information on how statutory interest is defined by the Member States, whether national law provides for statutory interest and if so, on which legal basis and at which rate/amount. Information can also be found on the circumstances and conditions under which these rates apply and how they are calculated.

Please select the relevant country's flag to obtain detailed national information.

Last update: 18/01/2019

This page is maintained by the European Commission. The information on this page does not necessarily reflect the official position of the European Commission. The Commission accepts no responsibility or liability whatsoever with regard to any information or data contained or referred to in this document. Please refer to the legal notice with regard to copyright rules for European pages.

Predpisana obrestna mera - Belgija

1 Ali so „zakonske obresti“ v državi članici določene? Če da, kako so „zakonske obresti“ opredeljene v tej državi članici?

Predpisana obrestna mera je odstotek, ki se uporabi za izračun dodatnega zneska, ki ga mora plačati dolžnik, ki upniku ni plačal pravočasno.

2 Če da, kakšen je znesek/obrestna mera in kaj je pravna podlaga zanj(-o)? Če so določene različne obrestne mere zakonskih obresti, v katerih okoliščinah in pod katerimi pogoji veljajo?

Zakonske obresti v civilnih zadevah (med posamezniki ali med posameznikom in trgovcem) se izračunajo tako, da se 12-mesečni evropski medbančni obrestni meri (Euro Interbank Offered Rate, Euribor) dodata 2 %.

Trgovinske posle (tj. posle med trgovci in/ali podjetji) ureja zakon z dne 2. avgusta 2002 o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih (Wet van 2/08/2002 betreffende de bestrijding van de betalingsachterstand bij handelstransacties). Ta obrestna mera se uporablja, če se stranki nista dogovorili drugače (pogodbene obresti).

3 Ali so po potrebi na voljo dodatne informacije o izračunavanju zakonskih obresti?

Šestmesečna prilagoditev obrestne mere za trgovinske posle se objavi v belgijskem uradnem listu (spletišče Belgisch staatsblad – Moniteur belge: Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.ejustice.just.fgov.be/).

Dodatne informacije so na voljo na spletišču zvezne javne službe za gospodarstvo (Povezava se odpre v novem oknuhttp://economie.fgov.be/).

4 Ali je na voljo brezplačen spletni dostop do zgoraj navedene pravne podlage?

Dodatne informacije so brezplačno na voljo na spletišču zvezne javne službe za gospodarstvo (Povezava se odpre v novem oknuhttp://economie.fgov.be/).

Zadnja posodobitev: 03/02/2017

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Predpisana obrestna mera - Bolgarija

1 Ali so „zakonske obresti“ v državi članici določene? Če da, kako so „zakonske obresti“ opredeljene v tej državi članici?

V Republiki Bolgariji so zakonske obresti urejene, vendar ta izraz trenutno v zakonodaji ni opredeljen.

V skladu s pravno teorijo so „zakonske obresti“ obresti, ki niso dogovorjene, temveč določene z zakonom. Zakonske obresti za zamude pri plačilu (zamudne obresti) se plačajo zaradi zamude pri izpolnitvi denarne obveznosti. V primeru zamude pri plačilu denarnega dolga je upnik vedno upravičen do nadomestila po zakonski obrestni meri od dneva zamude (glej prvi stavek člena 86(1) zakona o obligacijskih razmerjih in pogodbah (ZZD)).

2 Če da, kakšen je znesek/obrestna mera in kaj je pravna podlaga zanj(-o)? Če so določene različne obrestne mere zakonskih obresti, v katerih okoliščinah in pod katerimi pogoji veljajo?

V skladu s členom 86(1) zakona o obligacijskih razmerjih in pogodbah mora dolžnik, ki je v zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, plačati nadomestilo po zakonski obrestni meri od dneva zamude. Zakonsko obrestno mero določi svet ministrov.

Člen 294(1) trgovinskega zakona (TZ) določa, da se obresti obračunajo med trgovci, če ni drugače dogovorjeno.

V skladu s členom 86(2) zakona o obligacijskih razmerjih in pogodbah ter zaradi prenosa Direktive 2011/7/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih (UL L 48, 23.2.2011, str. 1) je svet ministrov sprejel uredbo št. 426 z dne 18. decembra 2014 (ki je začela veljati 1. januarja 2015) o določitvi zakonske obrestne mere za zamude pri plačilih. Letna obrestna mera zakonskih zamudnih obresti je temeljna obrestna mera bolgarske narodne banke, ki se uporablja od 1. januarja oziroma 1. julija tekočega leta, povečana za 10 odstotnih točk. Dnevna obrestna mera zakonskih zamudnih obresti je 1/360 letne obrestne mere. Obrestna mera, ki velja od 1. januarja tekočega leta, se uporablja za prvo polovico leta, obrestna mera, ki velja od 1. julija, pa za drugo polovico leta.

3 Ali so po potrebi na voljo dodatne informacije o izračunavanju zakonskih obresti?

Bolgarska narodna banka objavlja temeljno obrestno mero za zadevno obdobje, pri čemer uporablja metodologijo, ki jo določi upravni odbor, in jo objavi v uradnem listu. Temeljna obrestna mera in njene spremembe se objavijo na spletišču bolgarske narodne banke: Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.bnb.bg/. Na tem spletišču je na voljo tudi metodologija za določitev temeljne obrestne mere.

Člen 10(3) zakona o obligacijskih razmerjih in pogodbah določa, da se obresti na zamudne obresti (obrestne obresti) plačajo v skladu s pravili bolgarske narodne banke. Vendar pa taka pravila niso bila objavljena.

Člen 294(2) trgovinskega zakona določa, da se obresti na obresti obračunajo samo, če je tako dogovorjeno.

4 Ali je na voljo brezplačen spletni dostop do zgoraj navedene pravne podlage?

Informacije o temeljni obrestni meri in njenih spremembah so v angleščini in bolgarščini na voljo na spletišču bolgarske narodne banke: Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.bnb.bg/.

Zakon o obligacijskih razmerjih in pogodbah, trgovinski zakon in drugi zgoraj navedeni pravni akti so v bolgarščini na voljo na spletišču: www.lex.bg.

Zakon o obligacijskih razmerjih in pogodbah, trgovinski zakon in uredba sveta ministrov št. 426 z dne 18. decembra 2014 o določitvi zakonske obrestne mere za zamude pri plačilih so v bolgarščini na voljo tudi na spletišču: www.tita.bg.

Zadnja posodobitev: 25/05/2018

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Predpisana obrestna mera - Češka

1 Ali so „zakonske obresti“ v državi članici določene? Če da, kako so „zakonske obresti“ opredeljene v tej državi članici?

Da. Obresti so na splošno urejene v členih 1802 do 1806 zakona št. 89/2012 (civilni zakonik) in so opredeljene kot denarna kazen, ki nastane samodejno ex lege v obliki obresti, če je dolžnik v zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti. Znesek zakonskih obresti se določi v skladu s sekundarno zakonodajo (trenutno vladna uredba št. 351/2013).

2 Če da, kakšen je znesek/obrestna mera in kaj je pravna podlaga zanj(-o)? Če so določene različne obrestne mere zakonskih obresti, v katerih okoliščinah in pod katerimi pogoji veljajo?

Znesek zakonskih obresti se izračuna v skladu z zakonodajo, ki je v veljavi na prvi dan dolžnikove zamude pri plačilu.

Češka vladna uredba št. 351/2013 z dne 16. oktobra 2013 velja od 1. januarja 2014. Določa znesek zamudnih obresti in stroške, povezane z izterjavo dolga, določa plačilo za stečajnega upravitelja, likvidacijskega upravitelja in sodno imenovanega člana organa, ki predstavlja pravno osebo, ter ureja nekatera vprašanja v zvezi z gospodarskim uradnim listom in javnimi registri pravnih in fizičnih oseb. V skladu z uredbo letni znesek zamudnih obresti temelji na obrestni meri refinanciranja, ki jo določi Narodna banka Češke za prvi dan koledarskega obdobja, v katerem je prišlo do zamude, povečani za osem odstotnih točk. Ta znesek obresti nato ostane nespremenjen v celotnem obdobju zamude.

3 Ali so po potrebi na voljo dodatne informacije o izračunavanju zakonskih obresti?

Zamudne obresti, ki so začele teči pred začetkom veljavnosti vladne uredbe št. 351/2013, ureja zakonodaja, ki je veljala pred tem, tj. vladna uredba št. 142/1994; vedno je treba upoštevati različico, ki je v veljavi na prvi dan zamude.

4 Ali je na voljo brezplačen spletni dostop do zgoraj navedene pravne podlage?

Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.psp.cz/sqw/sbirka.sqw?cz=351&r=2013

Zadnja posodobitev: 06/03/2019

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Izvirna jezikovna različica te strani nemščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.

Predpisana obrestna mera - Nemčija

1 Ali so „zakonske obresti“ v državi članici določene? Če da, kako so „zakonske obresti“ opredeljene v tej državi članici?

Da. Zakonska obrestna mera je določena v členu 246 civilnega zakonika (Bürgerliches Gesetzbuch – BGB). Če je treba plačati obresti na dolg na podlagi zakona ali pravnega posla, obrestna mera znaša štiri odstotke letno, če ni določeno drugače.

2 Če da, kakšen je znesek/obrestna mera in kaj je pravna podlaga zanj(-o)? Če so določene različne obrestne mere zakonskih obresti, v katerih okoliščinah in pod katerimi pogoji veljajo?

Višina zakonske obrestne mere

Merila za uporabo

(po potrebi)

Pravna podlaga

4 %

standardna obrestna mera, če se ne uporabljajo posebne določbe ali če ni dogovorjeno drugače

člen 246 BGB

5 %

za dvostranske trgovinske posle (razen zamudnih obresti), če se ne uporabljajo posebne določbe

člen 352 trgovinskega zakonika (Handelsgesetzbuch – HGB)

5 odstotnih točk nad temeljno obrestno mero po nemškem pravu (*)

v primeru zamude pri izpolnitvi denarne obveznosti

člen 288(1) BGB

9 odstotnih točk nad temeljno obrestno mero po nemškem pravu (*)

v primeru zamude pri terjatvi plačila in če v zadevnem pravnem poslu ni udeležen potrošnik

člen 288(2) BGB

5 odstotnih točk nad temeljno obrestno mero po nemškem pravu (*)

v primeru potrošnikove zamude pri izpolnitvi obveznosti iz potrošniške kreditne pogodbe, če ne obstaja pogodba o nepremičninskem posojilu

prvi stavek člena 497(1) BGB

5 odstotnih točk oziroma 9 odstotnih točk nad temeljno obrestno mero po nemškem pravu (*)

denarni dolg od trenutka, ko se začne pravda (vročitev tožbe/plačilnega naloga), vendar ne prej kot od datuma zapadlosti

člen 291 BGB

5 odstotnih točk nad temeljno obrestno mero po nemškem pravu (*)

pri stroških postopka od vložitve predloga za odmero stroškov in od datuma zapadlosti; če predlog za odmero stroškov ni potreben, od dneva razglasitve sodbe

drugi stavek člena 104(1) zakonika o civilnem postopku (Zivilprozessordnung – ZPO)

2 % nad temeljno obrestno mero po nemškem pravu (*), toda najmanj 6 %

pri poslih, ki vključujejo čeke ali menice, pri čemer se zakonska obrestna mera, višja od 6 %, uporablja samo za domače menice oziroma čeke

člena 45 in 46 zakona o čeku (Scheckgesetz);

členi 28, 48 in 49 zakona o menici (Wechselgesetz)

(*) Temeljna obrestna mera po nemškem pravu NI ista kot temeljna obrestna mera ECB. Za podrobnosti o načinu izračuna glej odgovor na vprašanje 3.

3 Ali so po potrebi na voljo dodatne informacije o izračunavanju zakonskih obresti?

Temeljna obrestna mera po nemškem pravu ni ista kot temeljna obrestna mera ECB. Izračuna se v skladu s členom 247 BGB in se spremeni 1. januarja in 1. julija vsako leto. Pregled temeljne obrestne mere po časovnih obdobjih v skladu s členom 247 BGB je v nemščini in angleščini na voljo na naslednji povezavi:

Povezava se odpre v novem oknuhttps://www.bundesbank.de/Navigation/EN/Statistics/Money_and_capital_markets/money_and_capital_markets.html?https=1.

V skladu s členom 289 BGB se na zamudne obresti ne zaračunajo obresti (prepoved obrestnih obresti).

4 Ali je na voljo brezplačen spletni dostop do zgoraj navedene pravne podlage?

Civilni zakonik (BGB) je v nemščini in angleščini na voljo na naslednji povezavi:

Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.gesetze-im-internet.de/bgb/index.html.

Drugi navedeni predpisi so v nemščini na voljo na naslednjih povezavah:

Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.gesetze-im-internet.de/zpo/index.html (zakonik o civilnem postopku),

Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.gesetze-im-internet.de/hgb/index.html (trgovinski zakonik),

Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.gesetze-im-internet.de/scheckg/index.html (zakon o čeku),

Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.gesetze-im-internet.de/wg/index.html (zakon o menici).

Zadnja posodobitev: 15/03/2017

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Izvirna jezikovna različica te strani estonščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.

Predpisana obrestna mera - Estonija

1 Ali so „zakonske obresti“ v državi članici določene? Če da, kako so „zakonske obresti“ opredeljene v tej državi članici?

V skladu s členom 113 obligacijskega zakona lahko upnik, če je dolžnik v zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, od njega zahteva plačilo zamudnih obresti (kazen za zamudo pri plačilu) od datuma, ko obveznost zapade, pa vse do njene ustrezne izpolnitve.

Kadar obrestna mera zamudnih obresti ni dogovorjena v pogodbi, lahko upnik zahteva plačilo zamudnih obresti v znesku, določenem z zakonom. V skladu s členom 113(1) obligacijskega zakona je zakonska obrestna mera tista, ki je določena v členu 94 zakona, plus osem odstotkov letno. V skladu s členom 94(1) zakona se obrestna mera uporablja na polletni osnovi in mora biti enaka zadnji obrestni meri, ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih operacijah glavnega refinanciranja pred 1. januarjem ali 1. julijem vsakega leta.

2 Če da, kakšen je znesek/obrestna mera in kaj je pravna podlaga zanj(-o)? Če so določene različne obrestne mere zakonskih obresti, v katerih okoliščinah in pod katerimi pogoji veljajo?

Obrestno mero, določeno v členu 94 obligacijskega zakona, Banka Estonije (Eesti Pank) dvakrat letno objavi na svojem spletišču in v uradni publikaciji Ametlikud Teadaanded. Pri izračunu zakonskih obresti se v skladu s členom 113(1) zakona tej obrestni meri doda osem odstotkov.

V drugi polovici leta 2015 je obrestna mera, določena v členu 94, znašala 0,05 %, torej je bila zakonska obrestna mera 0,05 % + 8 % = 8,05 %.

V Estoniji niso določene različne obrestne mere zakonskih obresti. Člen 113 obligacijskega zakona se uporablja enako za vsako zamudo pri izpolnitvi denarne obveznosti.

3 Ali so po potrebi na voljo dodatne informacije o izračunavanju zakonskih obresti?

Dodatne informacije o izračunavanju zakonskih obresti so v estonščini na voljo na primer na potrošniškem spletišču Povezava se odpre v novem oknuTarbijaveeb in spletišču za pravno pomoč Povezava se odpre v novem oknuJurist Aitab.

4 Ali je na voljo brezplačen spletni dostop do zgoraj navedene pravne podlage?

Obligacijski zakon je objavljen na Povezava se odpre v novem oknuspletišču uradnega lista, prevod v angleščino pa je na voljo Povezava se odpre v novem oknutukaj.

Informacije o zadnji obrestni meri, ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih operacijah glavnega refinanciranja, so na voljo na Povezava se odpre v novem oknuspletišču Banke Estonije.

Zadnja posodobitev: 19/02/2018

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Predpisana obrestna mera - Irska

1 Ali so „zakonske obresti“ v državi članici določene? Če da, kako so „zakonske obresti“ opredeljene v tej državi članici?

Zakonodaja določa uporabo obrestne mere v različnih okoliščinah, kot so zamude pri plačilih v trgovinskih poslih, sodni dolgovi in neplačani ali zapozneli davki.

2 Če da, kakšen je znesek/obrestna mera in kaj je pravna podlaga zanj(-o)? Če so določene različne obrestne mere zakonskih obresti, v katerih okoliščinah in pod katerimi pogoji veljajo?

Zakonske obrestne mere, navedene v spodnji razpredelnici, so pomembne za terjatve v civilnih in gospodarskih zadevah:

Znesek/obrestna mera zakonskih obresti

Merila za uporabo zakonskih obresti

(po potrebi, na primer zamuda, potrošniška pogodba itd.)

Pravna podlaga

8 %

Obresti od sodnega dolga od datuma vpisa sodbe

člen 26 zakona o dolžnikih (Irska) iz leta 1840

in

člen 20 zakona o sodiščih iz leta 1981

ter

S.I. 12/1989 – odredba iz leta 1989 k zakonu o sodiščih iz leta 1981 (obresti od sodnih dolgov)

8 %

Če sodišče kateri koli osebi odredi plačilo denarnega zneska, lahko v nekaterih okoliščinah odredi tudi plačilo obresti od celotnega ali katerega koli dela zapadlega zneska za celotno obdobje ali del obdobja od nastanka pravne podlage za tožbo do datuma sodbe.

člen 22(1) zakona o sodiščih iz leta 1981

in

člen 50 zakona o sodiščih in sodnih uradnikih iz leta 1995

ter

S.I. 12/1989 – odredba iz leta 1989 k zakonu o sodiščih iz leta 1981 (obresti od sodnih dolgov)

8 %

Obresti se obračunajo za stroške, ki jih določi sodišče, in sicer od datuma določitve višine zadevnih stroškov (bodisi z dogovorom med strankami bodisi z njihovo določitvijo s strani sodnega uradnika).

člen 30 zakona o sodiščih in sodnih uradnikih iz leta 2002, kot je bil spremenjen s členom 41 zakona o civilni odgovornosti in sodiščih iz leta 2004

in

S.I. 544/2004 (odredba o začetku veljavnosti)

Obrestna mera Evropske centralne banke za operacije glavnega refinanciranja (na dan 1. januarja in 1. julija posameznega leta), povečana za 8 odstotnih točk.

Upravičenost upnika, da zahteva zakonske zamudne obresti, če zamuja plačilo v zvezi s trgovinskimi pogodbami, sklenjenimi po 16. marcu 2013.

zakonski instrument (S.I.) št. 580/2012 – uredbe Evropskih skupnosti (zamude pri plačilih v trgovinskih poslih) iz leta 2012

Obrestna mera Evropske centralne banke za operacije glavnega refinanciranja (na dan 1. januarja in 1. julija posameznega leta), povečana za 7 odstotnih točk.

Upravičenost upnika, da zahteva zakonske zamudne obresti, če zamuja plačilo v zvezi s trgovinskimi pogodbami, sklenjenimi med 7. avgustom 2002 in 15. marcem 2013, če zahtevane zamudne obresti presegajo znesek 5 EUR.

S.I. št. 388/2002 – uredbe Evropskih skupnosti (zamude pri plačilih v trgovinskih poslih) iz leta 2002

3 Ali so po potrebi na voljo dodatne informacije o izračunavanju zakonskih obresti?

n. r. Glej zgornjo razpredelnico.

4 Ali je na voljo brezplačen spletni dostop do zgoraj navedene pravne podlage?

Zakonodaja je na voljo na spletu: Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.irishstatutebook.ie/eli/1996/act/33/enacted/en/html?q=Divorce.

Zadnja posodobitev: 13/12/2017

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Predpisana obrestna mera - Grčija

1 Ali so „zakonske obresti“ v državi članici določene? Če da, kako so „zakonske obresti“ opredeljene v tej državi članici?

Grško pravo določa zakonske obresti. Predpisana obrestna mera je obrestna mera, tj. odstotek glavnice za določeno obdobje, predpisana neposredno z zakonom. Najpogostejša oblika zakonskih obresti so zamudne obresti, tj. obresti, ki jih dolžnik dolguje od trenutka, ko je v zamudi z izpolnitvijo obveznosti. Drugi primeri zakonskih obresti so urejeni v členih 301, 346, 529, 720 itd. civilnega zakonika.

2 Če da, kakšen je znesek/obrestna mera in kaj je pravna podlaga zanj(-o)? Če so določene različne obrestne mere zakonskih obresti, v katerih okoliščinah in pod katerimi pogoji veljajo?

Obrestna mera zamudnih obresti je običajno določena na dve odstotni točki nad najvišjo pogodbeno obrestno mero, ki je bila predhodno določena s sklepom guvernerja Banke Grčije, in je bila leta 2001 usklajena z ustrezno obrestno mero Evropske centralne banke (zakon št. 47/2000 Sveta za monetarno politiko, člen 3(2) zakona št. 2842/2000). Na primer, nebančna zamudna obrestna mera je segala od 12 % (dosledna uporaba od leta 1946 do leta 1979) do 44 % (leta 1992, ko je postopoma začela padati). Trenutno znaša 7,30 %.

3 Ali so po potrebi na voljo dodatne informacije o izračunavanju zakonskih obresti?

Na spletišču Banke Grčije (Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.bankofgreece.gr/Pages/el/Statistics/rates_markets/monetary/exotrapezika.aspx) je preglednica nebančnih obrestnih mer (od leta 1946), vendar to spletišče za razliko od drugih spletišč, kot sta NOMOS ali ISOKRATIS (dsanet), ne zagotavlja samodejne metode za izračun zakonske obrestne mere.

4 Ali je na voljo brezplačen spletni dostop do zgoraj navedene pravne podlage?

Banki Grčije da, drugim pa ne, ker so to naročniške storitve.

Zadnja posodobitev: 13/02/2017

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Izvirna jezikovna različica te strani španščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.

Predpisana obrestna mera - Španija

1 Ali so „zakonske obresti“ v državi članici določene? Če da, kako so „zakonske obresti“ opredeljene v tej državi članici?

Zakonske obresti so v Španiji določene kot pomožno sredstvo za določitev odškodnine, kadar med strankama ne obstaja dogovor in dolžnik zamuja s plačilom. Določene so v členu 1108 civilnega zakonika (Código Civil), s katerim se zahteva, da je neplačani dolg v denarju ali da je bil pretvorjen v denar.

Zakonske obresti niso izrecno opredeljene.

Obstajajo različne vrste zakonskih obresti. Najpogostejša vrsta so zakonske obresti, ki so navedene zgoraj in na katere se nanaša civilni zakonik. Vendar pa so v drugih zadevah z zakonodajo določene posebne obrestne mere, ki v številnih primerih izhajajo iz uporabe določenega odstotka za zakonske obresti. V primerih, v katerih se uporabljajo te obrestne mere, se te prav tako lahko štejejo za „zakonske obresti“, ker so določene z zakonodajo. Med njimi so:

v zvezi s hipotekami je z zakonom št. 1/2013 z dne 14. maja 2013 spremenjen člen 114 zakona o hipotekah (Ley Hipotecaria), zgornja meja obrestne mere za zamudo pri plačilu v primeru posojil za nakup glavnega prebivališča, zavarovanih s hipoteko na tem prebivališču, pa je določena na trikratnik zakonskih obresti, kar je trenutno 11,5 %;

– s členom 20(4) zakona št. 16/2011 o kreditnih pogodbah za potrošnike (Contratos de Crédito al Consumo) je zgornja meja določena na 2,5-kratnik zakonskih obresti za take posle;

– s členom 7 zakona št. 3/2004 o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih (lucha contra la morosidad en las operaciones mercantiles) je obrestna mera, ki jo uporablja Evropska centralna banka za svoje zadnje operacije glavnega refinanciranja, ki jih je opravila pred prvim koledarskim dnem zadevnega polletja (trenutno 0,250 %), povečana za 8 odstotnih točk (7 odstotnih točk do leta 2013);

– v zvezi z zavarovalnimi pogodbami so s členom 20(4) zakona št. 50/1980 z dne 8. oktobra 1980 o zavarovalnih pogodbah (Ley 50/1980, de 8 de octubre, de Contrato de Seguro) sankcionirane neupravičene zamude zavarovalnic pri izplačilu odškodnine oškodovancem iz naslova terjatev, zajetih z zavarovalnimi pogodbami, ki so jih te podpisale, s plačilom letnih obresti, ki so enake veljavnim zakonskim obrestim ob zapadlosti plačila, povečanim za 50 %, čeprav sodišče po dveh letih od nastanka terjatve v primeru neplačane odškodnine zavarovatelju ne more naložiti letnih obresti, nižjih od 20 %;

– procesne obresti (interés procesal), na katere se nanaša člen 576 zakona št. 1/2000 z dne 7. januarja 2000 o civilnem postopku (Ley de Enjuiciamiento Civil), ki določa, da po izdaji sodbe ali odločbe na prvi stopnji, s katero je naloženo denarno plačilo, v korist upnika tečejo letne obresti po zakonski obrestni meri, povečani za dve odstotni točki, ali obrestni meri, o kateri sta se dogovorili stranki, ali obrestni meri, določeni s posebno zakonsko določbo.

2 Če da, kakšen je znesek/obrestna mera in kaj je pravna podlaga zanj(-o)? Če so določene različne obrestne mere zakonskih obresti, v katerih okoliščinah in pod katerimi pogoji veljajo?

Obrestna mera je določena v proračunskih zakonih za vsako leto.

Obrestna mera za leto 2016 je določena v dodatni določbi št. 34 zakona št. 48/2015 z dne 29. oktobra 2015 o splošnem državnem proračunu (Presupuestos Generales del Estado) za leto 2016:

3,00 % do 31. decembra 2016.

Gibanje obrestnih mer je mogoče spremljati na naslednjem spletnem naslovu Banke Španije:

Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.bde.es/clientebanca/es/areas/Tipos_de_Interes/Tipos_de_interes/Otros_tipos_de_i/otros-tipos/Tabla_tipos_de_interes_legal.html.

Kot je navedeno v odgovoru na prejšnje vprašanje, se poleg zakonskih obresti, določenih v členu 1108 civilnega zakonika za določitev odškodnine za neplačane denarne terjatve, uporabljajo različne vrste zakonskih obresti. Med njimi so:

v zvezi s hipotekami je z zakonom št. 1/2013 z dne 14. maja 2013 spremenjen člen 114 zakona o hipotekah, zgornja meja obrestne mere za zamudo pri plačilu v primeru posojil za nakup glavnega prebivališča, zavarovanih s hipoteko na tem prebivališču, pa je določena na trikratnik zakonskih obresti, kar je trenutno 11,5 %;

– s členom 20(4) zakona št. 16/2011 o kreditnih pogodbah za potrošnike (Contratos de Crédito al Consumo) je zgornja meja določena na 2,5-kratnik zakonskih obresti za take posle;

– s členom 7 zakona št. 3/2004 o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih (lucha contra la morosidad en las operaciones mercantiles) je obrestna mera, ki jo uporablja Evropska centralna banka za svoje zadnje operacije glavnega refinanciranja, ki jih je opravila pred prvim koledarskim dnem zadevnega polletja (trenutno 0,250 %), povečana za 8 odstotnih točk (7 odstotnih točk do leta 2013);

– v zvezi z zavarovalnimi pogodbami so s členom 20(4) zakona št. 50/1980 z dne 8. oktobra 1980 o zavarovalnih pogodbah (Ley 50/1980, de 8 de octubre, de Contrato de Seguro) sankcionirane neupravičene zamude zavarovalnic pri izplačilu odškodnine oškodovancem iz naslova terjatev, zajetih z zavarovalnimi pogodbami, ki so jih te podpisale, s plačilom letnih obresti, ki so enake veljavnim zakonskim obrestim ob zapadlosti plačila, povečanim za 50 %, čeprav sodišče po dveh letih od nastanka terjatve v primeru neplačane odškodnine zavarovatelju ne more naložiti letnih obresti, nižjih od 20 %;

– procesne obresti (interés procesal), na katere se nanaša člen 576 zakona št. 1/2000 z dne 7. januarja 2000 o civilnem postopku (Ley de Enjuiciamiento Civil), ki določa, da po izdaji sodbe ali odločbe na prvi stopnji, s katero je naloženo denarno plačilo, v korist upnika tečejo letne obresti po zakonski obrestni meri, povečani za dve odstotni točki, ali obrestni meri, o kateri sta se dogovorili stranki, ali obrestni meri, določeni s posebno zakonsko določbo.

3 Ali so po potrebi na voljo dodatne informacije o izračunavanju zakonskih obresti?

Gibanje obrestnih mer je mogoče spremljati na spletnem mestu, navedenem v prejšnjem odgovoru.

Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.bde.es/clientebanca/es/areas/Tipos_de_Interes/Tipos_de_interes/Otros_tipos_de_i/otros-tipos/Tabla_tipos_de_interes_legal.html

4 Ali je na voljo brezplačen spletni dostop do zgoraj navedene pravne podlage?

Da, na naslednjem spletnem mestu:

Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.bde.es/clientebanca/es/areas/Tipos_de_Interes/.

Zadnja posodobitev: 04/04/2017

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Predpisana obrestna mera - Hrvaška

1 Ali so „zakonske obresti“ v državi članici določene? Če da, kako so „zakonske obresti“ opredeljene v tej državi članici?

Da. Zakonske zamudne obresti so obresti, ki jih plača dolžnik, ki je v zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti. Dolžnik, ki je v zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, torej dolguje poleg glavnice tudi zamudne obresti.

2 Če da, kakšen je znesek/obrestna mera in kaj je pravna podlaga zanj(-o)? Če so določene različne obrestne mere zakonskih obresti, v katerih okoliščinah in pod katerimi pogoji veljajo?

Splošni predpis, ki ureja institut zamudnih obresti, je zakon o obligacijskih razmerjih (Narodne novine, št. 35/05, 41/08, 125/11 in 78/15) – členi 29 do 31. Ta zakon se uporablja, če za določene osebe in določena razmerja s posebnim predpisom ni določeno drugače. V skladu s tem zakonom se zakonska obrestna mera zamudnih obresti, ki se nanašajo na gospodarske pogodbe in pogodbe, sklenjene med trgovci in osebami javnega prava, za vsako polletje določi tako, da se povprečna obrestna mera na stanje posojil, odobrenih nefinančnim gospodarskim družbam za obdobje, daljše od enega leta, ki je izračunana za referenčno obdobje pred tekočim polletjem, poveča za pet odstotnih točk, v ostalih razmerjih pa za tri odstotne točke.

Povprečno obrestno mero za referenčno obdobje določi hrvaška narodna banka (Hrvatska narodna banka) in jo mora vsako leto 1. januarja in 1. julija objaviti v hrvaškem uradnem listu (Narodne novine).

Povprečna obrestna mera, ki se uporablja za izračun zakonskih zamudnih obresti za tekoče polletje (od 1. januarja 2017 do 30. junija 2017), znaša 4,68 %. Za obdobje od 1. januarja 2017 do 30. junija 2017 zato zakonska obrestna mera zamudnih obresti za razmerja na podlagi gospodarskih pogodb in pogodb, sklenjenih med trgovci in osebami javnega prava, znaša 9,68 %, za ostala razmerja (npr. razmerja na podlagi potrošniških pogodb in drugih civilnopravnih pogodb, nepogodbene obveznosti – odškodnina, neupravičena obogatitev) pa znaša 7,68 %.

Posebni predpis, ki določa stopnjo zakonskih zamudnih obresti za določena razmerja, je zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Narodne novine, št. 108/12, 144/12, 81/13, 112/13, 71/15 in 78/15). Ta zakon se uporablja za zamude pri plačilu v poslovnih transakcijah med podjetji ter med podjetji in osebami javnega prava, v katerih je oseba javnega prava dolžnik, ki privedejo do dobave blaga ali storitev za plačilo. V skladu s tem zakonom je zakonska obrestna mera za zamude pri plačilu obrestna mera, ki je enaka referenčni obrestni meri, povečani za osem odstotnih točk. Referenčna obrestna mera je enaka povprečni obrestni meri na stanje posojil, odobrenih nefinančnim gospodarskim družbam za obdobje, daljše od enega leta, ki je izračunana za referenčno obdobje pred tekočim polletjem, minus tri odstotne točke.

Povprečno obrestno mero za referenčno obdobje določi hrvaška narodna banka in jo mora vsako leto 1. januarja in 1. julija objaviti v hrvaškem uradnem listu (Narodne novine).

Referenčna obrestna mera, ki se uporablja za izračun zakonskih zamudnih obresti za tekoče polletje (od 1. januarja 2017 do 30. junija 2017), znaša 1,68 %. Za obdobje od 1. januarja 2017 do 30. junija 2017 zato zakonska obrestna mera za zamude pri plačilu v poslovnih transakcijah med podjetji ter med podjetji in osebami javnega prava, v katerih je oseba javnega prava dolžnik, znaša 9,68 %.

3 Ali so po potrebi na voljo dodatne informacije o izračunavanju zakonskih obresti?

Povprečno obrestno mero za referenčno obdobje določi hrvaška narodna banka in jo mora vsako leto 1. januarja in 1. julija objaviti v hrvaškem uradnem listu (Narodne novine).

Narodne novine so na voljo na naslednji povezavi: Povezava se odpre v novem oknuhttps://narodne-novine.nn.hr/.

4 Ali je na voljo brezplačen spletni dostop do zgoraj navedene pravne podlage?

Narodne novine so brezplačno na voljo na naslednji povezavi: Povezava se odpre v novem oknuhttps://narodne-novine.nn.hr/.

Zadnja posodobitev: 25/03/2019

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Izvirna jezikovna različica te strani italijanščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.
Opozarjamo, da so že na voljo naslednje jezikovne različice.

Predpisana obrestna mera - Italija

1 Ali so „zakonske obresti“ v državi članici določene? Če da, kako so „zakonske obresti“ opredeljene v tej državi članici?

V Italiji se finančni obveznosti prištejejo zakonske obresti.

Pravna podlaga je člen 1282 italijanskega civilnega zakonika (Codice Civile), ki določa, da se pogodbenim in plačljivim terjatvam samodejno pripišejo obresti, razen če je z zakonom ali pravnim naslovom drugače določeno.

2 Če da, kakšen je znesek/obrestna mera in kaj je pravna podlaga zanj(-o)? Če so določene različne obrestne mere zakonskih obresti, v katerih okoliščinah in pod katerimi pogoji veljajo?

Višino zakonskih obresti enkrat letno določi italijanska zakladnica, ki v zvezi s tem vsako leto do 15. decembra izda odlok.

Če so se stranke dogovorile o obrestni meri, se uporabi obrestna mera, ki so jo določile. Vendar je morala biti obrestna mera dogovorjena pisno in ne sme presegati najvišje obrestne mere, dovoljene z zakonom proti oderuštvu (zakon št. 108 z dne 7. marca 1996), sicer se bodo obresti štele za oderuške in torej neveljavne. V takih primerih se obresti ne dolgujejo (člen 1815 civilnega zakonika).

Če so se stranke dogovorile o uporabi dogovorjene obrestne mere, vendar niso določile njene višine, se uporabi zakonsko določena obrestna mera.

V italijanskem pravnem sistemu se položaj v zvezi z zamudnimi obrestmi deloma razlikuje od položaja v zvezi z zakonskimi obrestmi. Zamudne obresti so mišljene kot kazen (za dolžnika) in nadomestilo (za upnika). To je povezano z neizpolnitvijo finančne obveznosti zaradi zamujenega plačila ali neplačila zadevne storitve v roku, ki je določen z zakonom ali dogovori med strankami. Da lahko upnik zahteva zamudne obresti, mora imeti dolžnik zaostala plačila. „Zaostala plačila“ pomenijo, da dolžnik zamuja z izpolnitvijo obveznosti. Zaostala plačila nastanejo, če je bil prekoračen datum zapadlosti in je dolžnik prejel opomin za plačilo: uradni dokument, s katerih upnik dolžnika pozove k izvedbi dolgovanega plačila.

V skladu s civilnim zakonikom se zamudne obresti dolgujejo po zakonsko določeni obrestni meri tj. po obrestni meri, določeni z zakonom. Če pa so bile obresti, ki so bile dolgovane, preden je dolžnik prejel opomin, višje od zakonsko določene obrestne mere, za zaostala plačila veljajo enake obresti (člen 1224 civilnega zakonika).

V skladu s členom 1284 civilnega zakonika zakonsko določeno obrestno mero enkrat na leto določi minister za gospodarske zadeve in finance. Z odlokom, objavljenim v Uradnem listu Italijanske republike, minister spremeni obrestno mero na podlagi povprečnega letnega donosa največ 12-mesečnih državnih obveznic, pri čemer upošteva stopnjo inflacije, evidentirano med letom. Višina obrestne mere se določi najpozneje 15. decembra v letu, ki je predhodno letu, za katero velja obrestna mera. Če do 15. decembra ni določena nova obrestna mera, se veljavna obrestna mera nespremenjena uporablja tudi za naslednje leto.

Od 1. januarja 2017 zakonsko določena obrestna mera znaša 0,1 %.

Preglednica, ki prikazuje spreminjanje obrestne mere od leta 2010:

1 %

od 1. januarja 2010 do 31. decembra 2010

Povezava se odpre v novem oknuministrski odlok (MO) z dne 4. decembra 2009

1,5 %

od 1. januarja 2011 do 31. decembra 2011

Povezava se odpre v novem oknuMO z dne 7. decembra 2010

2,5 %

od 1. januarja 2012 do 31. decembra 2013

Povezava se odpre v novem oknuMO z dne 12. decembra 2011

1 %

od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2014

MO z dne 12. decembra 2013

0,5 %

od 1. januarja 2015 do 31. decembra 2015

MO z dne 11. decembra 2014

0,2 %

od 1. januarja 2016 do 31. decembra 2016

MO z dne 11. decembra 2015

0,1 %

od 1. januarja 2017 do 31. decembra 2017

MO z dne 7. decembra 2016

Obresti, ki presegajo zakonsko določeno obrestno mero, morajo biti določene pisno, sicer se upošteva zakonsko določena obrestna mera.

Če stranki nista določili obrestne mere, je po predložitvi dokumenta, na podlagi katerega se začne postopek zakonsko določena obrestna mera enaka obrestni meri, določeni s posebnim zakonom o zamudah pri plačilih v trgovinskih poslih (glej spodaj). To pravilo velja tudi za akt, s katerim se začne arbitražni postopek.

Posebna zakonodaja v zvezi z zamudami pri plačilih v trgovinskih poslih

Italijanski zakonodajalec je za izvajanje Direktive 2000/35/ES o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih izdal zakonodajni odlok št. 231/2002, kakor je bil spremenjen. Ta kot obresti za zamude pri plačilih v trgovinskih poslih izrecno določa obrestno mero, ki je višja od zakonsko določene obrestne mere. V skladu z zakonodajnim odlokom št. 231/2002 so trgovinski posli „vsakršne pogodbe med podjetji ali med podjetji in državnimi organi, ki vodijo izključno ali predvsem k dostavi blaga ali izvajanju storitev za plačilo“. Odlok določa, da ima v okviru trgovinskega posla „vsak, kdor je neupravičeno izpostavljen zamudi pri plačilu, pravico do samodejnega prejema zamudnih obresti, ki, ne da bi bil potreben uradni opomin za plačilo, začnejo teči z dnem, ki sledi dnevu izteka roka za plačilo,“ razen če lahko dolžnik dokaže, da je neplačilo posledica razlogov, ki mu jih ni mogoče pripisati.

V skladu s tem zakonom obresti za zamude pri plačilih v trgovinskih poslih temeljijo na obrestni meri, ki jo vsako leto določi ministrstvo za gospodarske zadeve in finance ter je povzeta v spodnji preglednici, pri čemer je pojasnjeno, da se: (a) za prvo polovico leta, na katero se zamuda nanaša, uporabi obrestna mera, veljavna 1. januarja v navedenem letu; (b) za drugo polovico leta, na katero se zamuda nanaša, pa se uporabi obrestna mera, veljavna 1. julija navedenega leta.

Preglednica, ki prikazuje spreminjanje obrestne mere za zamude pri plačilih od leta 2010:

PREGLEDNICA OBRESTNIH MER ZA ZAMUDE PRI PLAČILIH v skladu z zakonodajnim odlokom št. 231/2002

S spremembami, uvedenimi z zakonodajnim odlokom št. 192/2012

Posli, zaključeni pred 31. decembrom 2012.

od

do

obrestna mera ECB

stopnja zvišanja

skupaj

skupaj stopnje

1. 1. 2010

30. 6. 2010

1,00 %

7,00 %

8,00 %

8,00 %

1. 1. 2010

31. 12. 2010

1,00 %

7,00 %

8,00 %

8,00 %

1. 1. 2011

30. 6. 2011

1,00 %

7,00 %

8,00 %

8,00 %

1. 7. 2011

31. 12. 2011

1,25 %

7,00 %

8,25 %

8,25 %

1. 1. 2012

30. 6. 2012

1,00 %

7,00 %

8,00 %

8,00 %

1. 7. 2012

31. 12. 2012

1,00 %

7,00 %

8,00 %

8,00 %

1. 1. 2013

30. 6. 2013

0,75 %

8,00 %

8,75 %

7,75 %

1. 7. 2013

31. 12. 2013

0,50 %

8,00 %

8,50 %

7,50 %

1. 1. 2014

30. 6. 2014

0,25 %

8,00 %

8,25 %

7,25 %

1. 7. 2014

31. 12. 2014

0,15 %

8,00 %

8,15 %

7,15 %

1. 1. 2015

31. 12. 2015

0,05 %

8,00 %

8,05 %

7,05 %

1. 1. 2016

30. 6. 2016

0,05 %

8,00 %

8,05 %

7,05 %

1. 7. 2016

31. 12. 2016

0,00 %

8,00 %

8,00 %

7,00 %

3 Ali so po potrebi na voljo dodatne informacije o izračunavanju zakonskih obresti?

4 Ali je na voljo brezplačen spletni dostop do zgoraj navedene pravne podlage?

Na številnih spletiščih je na voljo brezplačna programska oprema za izračun zakonskih obresti in zamudnih obresti.

Zadnja posodobitev: 22/01/2018

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Predpisana obrestna mera - Ciper

1 Ali so „zakonske obresti“ v državi članici določene? Če da, kako so „zakonske obresti“ opredeljene v tej državi članici?

Ciprska nacionalna zakonodaja ne določa „zakonske obrestne mere“. Ko pa je pri sodišču vložena tožba, lahko sodnik odredi plačilo zakonskih obresti po vnaprej določeni obrestni meri, in sicer od datuma evidentiranja tožbe do datuma izdaje sodbe, če ustrezna zakonodaja ne predvideva plačila obresti ali če v zvezi s tožbami zaradi kršitve pogodbe ali sporazuma zadevna pogodba oziroma sporazum ne vsebuje izrecne določbe o obrestni meri.

Obrestna mera je s posebnim sklepom ministra za finance, ki ima pooblastilo za njeno prilagoditev, trenutno določena na 3,5 %.

2 Če da, kakšen je znesek/obrestna mera in kaj je pravna podlaga zanj(-o)? Če so določene različne obrestne mere zakonskih obresti, v katerih okoliščinah in pod katerimi pogoji veljajo?

Glej odgovor na prvo vprašanje. Trenutno veljavna obrestna mera je 3,5 %.

3 Ali so po potrebi na voljo dodatne informacije o izračunavanju zakonskih obresti?

Ni relevantno. Glej odgovor na prvo vprašanje.

4 Ali je na voljo brezplačen spletni dostop do zgoraj navedene pravne podlage?

Ni relevantno. Glej odgovor na prvo vprašanje.

Zadnja posodobitev: 13/05/2019

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Izvirna jezikovna različica te strani francoščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.

Predpisana obrestna mera - Luksemburg

1 Ali so „zakonske obresti“ v državi članici določene? Če da, kako so „zakonske obresti“ opredeljene v tej državi članici?

Zakonska obrestna mera je obrestna mera, ki se vsako leto določi z zakonom in se uporablja v primeru zamude pri plačilih, če stranki predhodno nista določili druge obrestne mere.

2 Če da, kakšen je znesek/obrestna mera in kaj je pravna podlaga zanj(-o)? Če so določene različne obrestne mere zakonskih obresti, v katerih okoliščinah in pod katerimi pogoji veljajo?

Od sprejetja zakona z dne 18. aprila 2004, s katerim je bila prenesena Direktiva 2000/35/ES z dne 29. junija 2000, se zamudna obrestna mera pri trgovinskih poslih (to je poslih med podjetji ali med podjetji in javnimi organi, na podlagi katerih se dobavi blago ali opravijo plačljive storitve) določi posebej na podlagi mejne obrestne mere, ki izhaja iz postopka razpisa z variabilno stopnjo, ki jo Evropska centralna banka uporablja za svoje zadnje operacije glavnega refinanciranja, ki jih je opravila pred prvim koledarskim dnem zadevnega polletja. V primeru zamude pri plačilu se ta obrestna mera zviša za ustrezno razliko (razen če je v pogodbi drugače določeno na podlagi člena 5 zakona z dne 18. aprila 2004 o zamudah pri plačilih in zamudnih obrestnih merah).

3 Ali so po potrebi na voljo dodatne informacije o izračunavanju zakonskih obresti?

/

4 Ali je na voljo brezplačen spletni dostop do zgoraj navedene pravne podlage?

Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.legilux.public.lu/.

Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.mj.public.lu/.

Zadnja posodobitev: 18/12/2018

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Predpisana obrestna mera - Madžarska

1 Ali so „zakonske obresti“ v državi članici določene? Če da, kako so „zakonske obresti“ opredeljene v tej državi članici?

Da. Zakonska obrestna mera je določena v členu 6:47 zakona V iz leta 2013 (civilni zakonik) in vezana na pravila, ki veljajo za obrestno mero centralne banke. Zakonska obrestna mera, ki izhaja iz dolga, izraženega v madžarskih forintih, temelji na temeljni obrestni meri centralne banke, ki jo določi monetarni svet Narodne banke Madžarske. Če je dolg izražen v tuji valuti, je zakonska obrestna mera temeljna obrestna mera, ki jo določi centralna banka, izdajateljica zadevne valute; če taka temeljna obrestna mera ne obstaja, pa obrestna mera denarnega trga.

2 Če da, kakšen je znesek/obrestna mera in kaj je pravna podlaga zanj(-o)? Če so določene različne obrestne mere zakonskih obresti, v katerih okoliščinah in pod katerimi pogoji veljajo?

Pravna podlaga za zakonske obresti je civilni zakonik, ki obresti opredeljuje kot ceno denarja druge osebe, ki jo mora stranka plačati za vsak dolg, če ni dogovorjeno drugače. Zakonske obresti na dolg se zaračunajo v vsakem koledarskem polletju. Obrestna mera, ki velja na prvi dan zadevnega koledarskega polletja, se uporablja za celotno obdobje določenega koledarskega polletja, ne glede na morebitne spremembe temeljne obrestne mere centralne banke v zadevnem polletju.

3 Ali so po potrebi na voljo dodatne informacije o izračunavanju zakonskih obresti?

Ne.

4 Ali je na voljo brezplačen spletni dostop do zgoraj navedene pravne podlage?

Da, civilni zakonik je na voljo v Povezava se odpre v novem oknunacionalni zakonodajni zbirki [Nemzeti Jogszabálytár]. Informacije o temeljni obrestni meri centralne banke so na voljo na Povezava se odpre v novem oknuspletišču Narodne banke Madžarske.

Zadnja posodobitev: 16/10/2017

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Predpisana obrestna mera - Malta

1 Ali so „zakonske obresti“ v državi članici določene? Če da, kako so „zakonske obresti“ opredeljene v tej državi članici?

V malteškem pravu se ne uporablja izraz „zakonske obresti“, temveč se namesto njega uporablja izraz „zakonite obresti za zamudo pri plačilu“. Ta izraz je v malteškem trgovinskem zakoniku opredeljen kot „navadne obresti za zamudo pri plačilu po stopnji, ki je enaka vsoti referenčne stopnje in vsaj osmih odstotkov (8 %)“.

2 Če da, kakšen je znesek/obrestna mera in kaj je pravna podlaga zanj(-o)? Če so določene različne obrestne mere zakonskih obresti, v katerih okoliščinah in pod katerimi pogoji veljajo?

Malteško pravo določa samo eno obrestno mero, in sicer osemodstotno (8 %). Pravna podlaga za to obrestno mero je trgovinski zakonik, poglavje 13 Zakonodaje Malte, zlasti določbe podnaslova IA naslova II navedenega zakonika.

3 Ali so po potrebi na voljo dodatne informacije o izračunavanju zakonskih obresti?

Upnik je upravičen do obresti za zamudo pri plačilu od dneva, ki sledi datumu ali roku za plačilo, določenemu v pogodbi. Če datum ali rok za plačilo v pogodbi ni določen, je upnik upravičen do obresti za zamudo pri plačilu po preteku katerega koli od naslednjih rokov:

  • trideset koledarskih dni po datumu, na katerega dolžnik prejme račun;
  • če je datum prejema računa ali druge ustrezne zahteve za plačilo dvomljiv, trideset koledarskih dni po dnevu prejema blaga ali opravljenih storitev;
  • če dolžnik prejme račun pred prejemom blaga ali opravo storitev, trideset koledarskih dni po dnevu prejema blaga ali opravljenih storitev;
  • če je treba v skladu z zakonom ali pogodbo proizvod potrditi ali ga preveriti in dolžnik prejme račun pred datumom sprejema ali preverjanja ali na ta datum, trideset koledarskih dni po datumu sprejema ali preverjanja.

Veljavna referenčna obrestna mera za prvi semester zadevnega leta je obrestna mera, ki velja na dan 1. januarja zadevnega leta, za drugi semester zadevnega leta pa obrestna mera, ki velja na dan 1. julija zadevnega leta.

4 Ali je na voljo brezplačen spletni dostop do zgoraj navedene pravne podlage?

Malteški trgovinski zakonik, Povezava se odpre v novem oknupoglavje 13 Zakonodaje Malte, je na voljo brezplačno na spletu.

Zadnja posodobitev: 22/03/2017

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Predpisana obrestna mera - Nizozemska

1 Ali so „zakonske obresti“ v državi članici določene? Če da, kako so „zakonske obresti“ opredeljene v tej državi članici?

Nizozemska ima zakonske zamudne obresti. To so obresti, ki jih upnik po zakonu lahko zahteva v primeru zamude pri plačilu.

Razlikuje se med zakonskimi obrestmi za netrgovinske posle (člen 6:119 civilnega zakonika) in zakonske obresti za trgovinske posle (člen 6:119a civilnega zakonika).

Zakonske obresti za netrgovinske posle veljajo za vse sporazume s fizičnimi osebami ali potrošniki.

Zakonske obresti za trgovinske posle veljajo za vse sporazume s poslovnimi subjekti in vladnimi organizacijami.

2 Če da, kakšen je znesek/obrestna mera in kaj je pravna podlaga zanj(-o)? Če so določene različne obrestne mere zakonskih obresti, v katerih okoliščinah in pod katerimi pogoji veljajo?

Zakonske obresti za netrgovinske posle znašajo 2 %. Zakonske obresti za trgovinske posle znašajo 8 %.

Zakonske obresti se lahko spreminjajo.

3 Ali so po potrebi na voljo dodatne informacije o izračunavanju zakonskih obresti?

4 Ali je na voljo brezplačen spletni dostop do zgoraj navedene pravne podlage?

Zadnja posodobitev: 21/08/2019

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Predpisana obrestna mera - Avstrija

1 Ali so „zakonske obresti“ v državi članici določene? Če da, kako so „zakonske obresti“ opredeljene v tej državi članici?

Zakonske obresti ureja člen 1000 splošnega civilnega zakonika (Allgemeines bürgerliches Gesetzbuch – ABGB). Zamudne obresti ureja člen 1333 ABGB, pri pravnih poslih med podjetniki ter med podjetniki in pravnimi osebami javnega prava pa člen 456 zakonika o podjetjih (Unternehmensgesetzbuch – UGB).

Člen 1000 ABGB se uporablja za obresti, „za katere obrestna mera ni bila dogovorjena ali ki jih predpisuje zakon“. Poleg tega člen 1000(2) ABGB ureja primere, v katerih se lahko zahtevajo obresti od obresti (obrestne obresti).

2 Če da, kakšen je znesek/obrestna mera in kaj je pravna podlaga zanj(-o)? Če so določene različne obrestne mere zakonskih obresti, v katerih okoliščinah in pod katerimi pogoji veljajo?

V skladu s členom 1000(1) ABGB znaša zakonska obrestna mera štiri odstotke letno. To velja tudi za zakonske zamudne obresti v skladu s členom 1333(1) ABGB v povezavi s členom 1000(1) ABGB. Ta obrestna mera se uporablja tudi za enostranske pravne posle podjetij.

Pri pravnih poslih med podjetniki ter med podjetniki in pravnimi osebami javnega prava za zamude pri plačilu denarnih terjatev v skladu s členom 456 UGB velja zamudna obrestna mera 9,2 odstotne točke nad temeljno obrestno mero. Temeljna obrestna mera za zadevno polletje je tista, ki velja na prvi koledarski dan zadevnega polletja. Temeljno obrestno mero je mogoče najti na spletišču Narodne banke Avstrije na povezavi http://www.oenb.at v rubriki „Allgemeines“/„Wichtige Zinssätze“ („Splošno“/„Pomembne obrestne mere“).

3 Ali so po potrebi na voljo dodatne informacije o izračunavanju zakonskih obresti?

V skladu s členom 1000(2) ABGB lahko upnik denarne terjatve zahteva obrestne obresti, če sta se pogodbeni stranki o tem izrecno dogovorili. Celo brez takega dogovora med strankama se lahko hkrati z zahtevkom za zapadle obresti zahtevajo obrestne obresti v zakonski višini štirih odstotkov letno od dneva, ko se začne pravda (vročitev tožbe tožencu). V avstrijskem pravu ni splošne prepovedi obrestnih obresti.

4 Ali je na voljo brezplačen spletni dostop do zgoraj navedene pravne podlage?

Navedene določbe avstrijskega splošnega civilnega zakonika in zakonika o podjetjih so brezplačno na voljo na spletišču Urada zveznega kanclerja (Bundeskanzleramt, Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.ris.bka.gv.at/) v rubriki „Bundesrecht“/„Bundesrecht konsolidiert“.

Zadnja posodobitev: 01/03/2018

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Izvirna jezikovna različica te strani poljščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.

Predpisana obrestna mera - Poljska

1 Ali so „zakonske obresti“ v državi članici določene? Če da, kako so „zakonske obresti“ opredeljene v tej državi članici?

V skladu s členom 359(1) zakona z dne 23. aprila 1964 – civilni zakonik (Uradni list (Dziennik Ustaw) 2014, točka 121), kot je bil spremenjen, obresti na denarni znesek zapadejo le, če to izhaja iz pravnega posla ali zakona oziroma odločbe sodišča ali drugega pristojnega organa. Če obrestna mera ni določena, se plačajo zakonske obresti po obrestni meri, ki je enaka referenčni obrestni meri Narodne banke Poljske plus 3,5 odstotne točke.

Če obrestna mera zamudnih obresti ni določena, se v skladu s členom 481(2) civilnega zakonika plačajo zakonske zamudne obresti po obrestni meri, ki je enaka referenčni obrestni meri Narodne banke Poljske plus 5,5 odstotne točke. Če pa se terjatev obrestuje po višji obrestni meri, lahko upnik zahteva zamudne obresti po tej višji obrestni meri.

2 Če da, kakšen je znesek/obrestna mera in kaj je pravna podlaga zanj(-o)? Če so določene različne obrestne mere zakonskih obresti, v katerih okoliščinah in pod katerimi pogoji veljajo?

Člen 359(2) civilnega zakonika določa, da je obrestna mera zakonskih obresti enaka referenčni obrestni meri Narodne banke Poljske plus 3,5 odstotne točke. Minister za pravosodje objavi obrestno mero zakonskih obresti z obvestilom v poljskem uradnem listu (Monitor Polski). V skladu z obvestilom ministra za pravosodje z dne 7. januarja 2016 obrestna mera zakonskih obresti od 1. januarja 2016 znaša 5 % letno, obrestna mera zakonskih zamudnih obresti pa 7 % letno.

Obresti v trgovinskih poslih ureja zakon z dne 8. marca 2013 o plačilnih pogojih v trgovinskih poslih (Uradni list 2013, točka 403), kot je bil spremenjen, obrestna mera pa se vedno določi v obvestilu, ki ga izda minister za razvoj. V skladu z obvestilom z dne 7. januarja 2016 je obrestna mera zakonskih obresti za zamudo v trgovinskih poslih od 1. januarja 2016 do 30. junija 2016 znašala 9,50 % letno.

3 Ali so po potrebi na voljo dodatne informacije o izračunavanju zakonskih obresti?

Podrobnosti o trenutnih obrestnih merah Narodne banke Poljske, vključno z referenčno obrestno mero, so na voljo na spletišču Narodne banke Poljske (NBP): Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.nbp.pl/home.aspx?f=/dzienne/stopy.htm.

4 Ali je na voljo brezplačen spletni dostop do zgoraj navedene pravne podlage?

Obvestila, ki jih izdata minister za pravosodje in minister za razvoj glede obrestne mere zakonskih obresti (v trgovinskih poslih), so na voljo na spletišču centra vlade za zakonodajo (Rządowe Centrum Legislacji – RCL): Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.monitorpolski.gov.pl/Wyszukiwanie/tabid/114/Title/odsetki/Default.aspx.

Zadnja posodobitev: 22/01/2018

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Izvirna jezikovna različica te strani portugalščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.

Predpisana obrestna mera - Portugalska

1 Ali so „zakonske obresti“ v državi članici določene? Če da, kako so „zakonske obresti“ opredeljene v tej državi članici?

Zakonske obresti

Da, v portugalski zakonodaji so zakonske obresti določene.

Obresti lahko določijo pogodbene stranke ali pa so določene z zakonom. Kadar jih določijo pogodbene stranke, se imenujejo pogodbene obresti. Kadar so določene z zakonom, se imenujejo zakonske obresti.

Pogodbene in zakonske obresti so lahko obresti za prebivalstvo ali komercialne obresti.

Namen obresti

Na splošno obstajata dve vrsti obresti: redne obresti (npr. obresti za posojilo) in zamudne obresti (npr. obresti za zamudo pri izpolnjevanju obveznosti).

Zakonske obresti za zamudo

Splošno pravilo v primeru dolžnikove zamude z izpolnitvijo denarne obveznosti je, da odškodnina za zamudo ustreza zakonskim obrestim, izračunanim od datuma nastanka dolžnikove zamude. Denarna obveznost je obveznost plačila denarnega zneska drugi stranki.

Čas nastanka zamude

Za dolžnika se šteje, da je v zamudi, ko mu je bil po sodni ali izvensodni poti poslan opomin za izpolnitev obveznosti.

V treh primerih pa se za dolžnika šteje, da je v zamudi, ne da bi mu bilo treba poslati opomin:

  1. če je bil za obveznost določen rok;
  2. če je obveznost izhajala iz nezakonitega dejanja;
  3. če se dolžnik izogiba opominu; v takem primeru se za dolžnika šteje, da je opomin prejel na dan, ko bi mu bil opomin običajno vročen.

Če je posojilo nelikvidno, zamude ni, dokler ne postane likvidno, razen če je za nelikvidnost kriv dolžnik. Če je dolžnik odgovoren za nezakonito dejanje ali tveganje, se šteje, da je v zamudi od dne, ko mu je vročeno uradno obvestilo, razen če je že v zamudi glede na pogoje iz prvega dela tega odstavka.

Ugasnitev ali prenos obresti

Od trenutka, ko obresti nastanejo, niso nujno odvisne od glavnice. Obresti in glavnice se lahko prenesejo ali ugasnejo neodvisno druge od drugih.

Vštetje delnih plačil

V nacionalni zakonodaji so določena naslednja pravila v zvezi z vštetjem plačil:

(i) kadar mora dolžnik poleg glavnice plačati stroške ali obresti ali odškodovati upnika zaradi zamude, se bo plačilo, ki ne zadostuje za kritje celotnega zneska, uporabilo za stroške, odškodnino, obresti in glavnico v tem vrstnem redu;

(ii) vštetje v glavnico se lahko opravi nazadnje, razen če se upnik strinja z drugačnim vrstnim redom.

Obresti na obresti

V nekaterih primerih se lahko zamudne obresti obračunajo na redne obresti (obrestne obresti).

Da bi se na natečene obresti obračunale dodatne obresti, mora nastati ena od naslednjih situacij:

bodisi mora biti dolžnik po sodni poti pozvan, naj kapitalizira natečene obresti, bodisi mora dolžnik plačati obresti pod kaznijo kapitalizacije.

Kapitalizirajo se lahko samo obresti, ki ustrezajo obdobju najmanj enega leta. Te omejitve glede obrestnih obresti se ne uporabljajo, če so v nasprotju s posebnimi predpisi ali praksami v sektorju (npr. v primeru posojil, ki jih odobrijo finančne institucije in za katere veljajo posebni predpisi).

V nacionalni sodni praksi je bilo določeno, da zamudnih obresti na zamudne obresti ni mogoče obračunati. Tako obresti načeloma ni mogoče obračunati na zakonske obresti, ki jih je treba plačati zaradi zamude pri izpolnjevanju denarne obveznosti. To ne vpliva na razlike pri tej razlagi v sodni praksi in zakonsko določeno možnost, da se uporabi obvezna denarna kazen, kadar je plačilo denarnega zneska odrejeno s sodbo sodišča.

2 Če da, kakšen je znesek/obrestna mera in kaj je pravna podlaga zanj(-o)? Če so določene različne obrestne mere zakonskih obresti, v katerih okoliščinah in pod katerimi pogoji veljajo?

Zakonske obrestne mere se razlikujejo glede na to, ali se nanašajo na obresti za prebivalstvo ali komercialne obresti.

Zakonske obresti za prebivalstvo

Zakonske obresti za prebivalstvo se določijo s skupnim ministrskim izvedbenim odlokom (Portaria) ministrov za pravosodje in finance v skladu s členom 449(1) portugalskega civilnega zakonika (Código Civil). Decembra 2015 (ob pripravi besedila) so bile obrestne mere za prebivalstvo določene z ministrskim izvedbenim odlokom št. 291/03 z dne 8. aprila 2003.

Komercialne zakonske obresti

Komercialne zakonske obresti se običajno plačajo na posojila, ki jih dolgujejo gospodarske družbe, posamezna podjetja ali pravne osebe, in zlasti na vrste posojil, navedenih v spodaj navedeni uredbi-zakonu št. 62/2013 z dne 10. maja 2013.

Komercialne zakonske obresti se določijo s skupnim ministrskim izvedbenim odlokom ministrov za pravosodje in finance v skladu z odstavki 3 do 5 člena 102 portugalskega trgovinskega zakonika (Código Comercial). Ob pripravi besedila, tj. decembra 2015, je bilo določanje komercialnih obresti urejeno z ministrskim izvedbenim odlokom št. 277/13 z dne 26. avgusta 2013, na podlagi katerega se komercialne obrestne mere določijo vsakih šest mesecev.

Višina komercialnih obrestnih mer iz ministrskega izvedbenega odloka št. 277/13 z dne 26. avgusta 2013 se določi z uradnim obvestilom generalnega direktorata za zakladništvo in finance (Direcção Geral do Tesouro e Finanças), ki se objavi v uradnem listu, 2. serija, do 15. januarja in 15. julija vsako leto.

V ministrskem izvedbenem odloku št. 277/13 z dne 26. avgusta 2013 je predvidena določitev dveh zamudnih komercialnih obrestnih mer, ki se razlikujeta glede na zadevne transakcije:

  1. prva je obrestna mera, ki se uporablja za zamude pri plačilu pri komercialnih transakcijah med družbami ali med družbami in javnimi subjekti, predvidenih v uredbi-zakonu št. 62/2013 z dne 10. maja 2013;
  2. druga je dodatna obrestna mera zamudnih obresti za druge operacije, ki se nanašajo na posojila, ki jih dolgujejo gospodarske družbe, posamezna podjetja ali pravne osebe, določena s členom 102(3) portugalskega trgovinskega zakonika.

Zakonske obrestne mere, naj bodo za prebivalstvo ali komercialne, se s časom spreminjajo. Zato je treba pri izračunu obresti upoštevati različne obrestne mere, ki veljajo za posamezne dele obdobja zamude.

Iz praktičnih razlogov so tu navedene samo zakonske obrestne mere za zadnja leta. Vsebina tega informativnega lista je zgolj informativna in ne pomeni, da v posameznem primeru veljavne nacionalne zakonodaje ni treba proučiti.

Zakonskim obrestim se prištejejo obvezne dodatne 5-odstotne obresti, če je plačilo denarnega zneska odrejeno s sodbo sodišča. V takem primeru od dne pravnomočnosti sodbe samodejno tečejo 5-odstotne letne obresti, ne da bi bila za to potrebna druga sodna odločba. Ta obvezna finančna sankcija se prišteje zamudnim obrestim, kjer je to ustrezno, ali dolgovani odškodnini v skladu s členom 829-A(4) portugalskega civilnega zakonika.

Zakonske obresti od 5. avgusta 1980 do danes:

Od 5. 8. 1980 do 22. 5. 1983
[(1 021 dni) – uredba-zakon št. 200-C/80 z dne 24. junija 1980 in ministrski izvedbeni odlok št. 447/80 z dne 31. julija 1980]

15 %

Od 23. 5. 1983 do 28. 4. 1987
[(1 437 dni) – ministrski izvedbeni odlok št. 581/83 z dne 18. maja 1983]

23 %

Od 29. 4. 1987 do 29. 9. 1995
[(3 076 dni) – ministrski izvedbeni odlok št. 339/87 z dne 24. aprila 1987]

15 %

Od 30. 9. 1995 do 16. 4. 1999
[(1 295 dni) – ministrski izvedbeni odlok št. 1171/95 z dne 25. septembra 1995]

10 %

Od 17. 4. 1999 do 30. 4. 2003
[(1 475 dni) – ministrski izvedbeni odlok št. 263/99 z dne 12. aprila 1999]

7 %

Od 1. 5. 2003
[(1 475 dni) – ministrski izvedbeni odlok št. 291/03 z dne 8. aprila 2003]

4 %

Komercialne zakonske obrestne mere od 28. septembra 1995 do danes:

Od 28. 9. 1995 do 16. 4. 1999
[ministrski izvedbeni odlok št. 1167/95 z dne 23. septembra 1995]

15 %

Od 17. 4. 1999 do 30. 9. 2004
[ministrski izvedbeni odlok št. 262/99 z dne 12. aprila 1999]

12 %

Od 1. 10. 2004 do 31. 12. 2004
[obvestilo generalnega direktorata za zakladništvo (Direcção-Geral do Tesouro ali „DGT“) št. 10097/04 z dne 30. oktobra 2004]

9,01 %

Prva polovica leta 2005
[ministrski izvedbeni odlok št. 597/2005 z dne 19. julija in obvestilo DGT št. 310/2005 z dne 14. januarja 2005]

9,09 %

Druga polovica leta 2005
[ministrski izvedbeni odlok št. 597/2005 z dne 19. julija in obvestilo DGT št. 6923/2005 z dne 25. julija 2005]

9,05 %

Prva polovica leta 2006
[obvestilo DGT št. 240/2006 z dne 11. januarja 2006]

9,25 %

Druga polovica leta 2006
[obvestilo DGT št. 7706/2006 z dne 10. julija 2006]

9,83 %

Prva polovica leta 2007
[obvestilo DGT št. 191/2007 z dne 5. januarja 2007]

10,58 %

Druga polovica leta 2007
[obvestilo generalnega direktorata za zakladništvo in finance (Direcção-Geral do Tesouro e Finanças ali „DGTF“) št. 13665/2007 z dne 30. julija 2007]

11,07 %

Prva polovica leta 2008
[obvestilo DGTF št. 2152/2008 z dne 29. januarja 2008]

11,20 %

Druga polovica leta 2008
[obvestilo DGTF št. 19995/2008 z dne 14. julija 2005]

11,07 %

Prva polovica leta 2009
[obvestilo DGTF št. 1261/2009 z dne 14. januarja 2009]

9,50 %

Druga polovica leta 2009
[obvestilo DGTF št. 12184/2009 z dne 1. julija 2009]

8 %

Prva polovica leta 2010
[obvestilo DGTF št. 597/2010 z dne 4. januarja 2010]

8 %

Druga polovica leta 2010
[obvestilo DGTF št. 13746/2010 z dne 12. julija 2010]

8 %

Prva polovica leta 2011
[obvestilo DGTF št. 2284/2011 z dne 21. januarja 2011]

8 %

Druga polovica leta 2011
[obvestilo DGTF št. 14190/2011 z dne 14. julija 2011]

8,25 %

Prva polovica leta 2012
[obvestilo DGTF št. 692/2012 z dne 17. januarja 2012]

8 %

Druga polovica leta 2012
[obvestilo DGTF št. 9944/2012 z dne 24. julija 2012]

8 %

Prva polovica leta 2013
[obvestilo DGTF št. 584/2013 z dne 11. julija 2013]

7,75 %

Druga polovica leta 2013
Operacije, za katere velja uredba-zakon (Decreto-lei) št. 62/2013 [obvestilo DGTF št. 11617/2013 z dne 17. septembra 2013]

8,50 %

Druge operacije
[obvestilo DGTF št. 10478/2013 z dne 23. avgusta 2013]

7,50 %

Prva polovica leta 2014
Operacije, za katere velja uredba-zakon št. 62/2013

8,25 %

Druge operacije
[obvestilo DGTF št. 1019/2014 z dne 24. januarja 2014]

7,25 %

Prva polovica leta 2014
Operacije, za katere velja uredba-zakon št. 62/2013

8,15 %

Druge operacije
[obvestilo DGTF št. 8266/2014 z dne 16. julija 2014]

7,15 %

Prva polovica leta 2015
Operacije, za katere velja uredba-zakon št. 62/2013

8,05 %

Druge operacije
[obvestilo DGTF št. 563/2015 z dne 19. januarja 2015]

7,05 %

Druga polovica leta 2015
Operacije, za katere velja uredba-zakon št. 62/2013

8,05 %

Druge operacije
[obvestilo DGTF št. 7758/2015 z dne 14. julija 2015]

7,05 %

3 Ali so po potrebi na voljo dodatne informacije o izračunavanju zakonskih obresti?

Dodatne informacije o izračunu zakonske obrestne mere je mogoče najti na spletnem mestu generalnega direktorata za zakladništvo in finance pri ministrstvu za pravosodje.

Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.dgtf.pt/avisos-e-circulares/taxas-de-juros-moratorios

4 Ali je na voljo brezplačen spletni dostop do zgoraj navedene pravne podlage?

Spletni dostop do spletnega mesta, navedenega v odgovoru na vprašanje 3, je brezplačen.

Opozorilo

Informacije v tem informativnem listu so splošne in niso izčrpne. Ne zavezujejo kontaktne točke, Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah, sodišč ali drugih oseb. Njihov namen ni, da bi nadomestile proučitev veljavne zakonodaje.

Zadnja posodobitev: 20/02/2017

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Predpisana obrestna mera - Romunija

1 Ali so „zakonske obresti“ v državi članici določene? Če da, kako so „zakonske obresti“ opredeljene v tej državi članici?

Vladni odlok št. 13/2011 o pogodbenih in zamudnih zakonskih obrestih za plačilne obveznosti ter ureditvi nekaterih finančnih in fiskalnih ukrepov v bančnem sektorju določa pravno ureditev:

– pogodbenih zakonskih obresti (tj. obresti, ki jih dolguje dolžnik na znesek, ki ga mora plačati v določenem roku, izračunane za obdobje pred datumom zapadlosti dolgovanega zneska) in

– zamudnih zakonskih obresti (tj. obresti, ki jih dolguje dolžnik na znesek, ki ga mora plačati zaradi neizpolnitve obveznosti do datuma zapadlosti).

Člen 2 vladnega odloka št. 13/2011 določa, da kadar se za plačilno obveznost v skladu s pravnimi določbami ali pogodbenimi pogoji obračunajo pogodbene in/ali zamudne obresti, odvisno od primera, in če se stranki nista izrecno dogovorili o obrestni meri, se obresti plačajo po ustrezni zakonski obrestni meri.

2 Če da, kakšen je znesek/obrestna mera in kaj je pravna podlaga zanj(-o)? Če so določene različne obrestne mere zakonskih obresti, v katerih okoliščinah in pod katerimi pogoji veljajo?

Določbe, na katerih temelji pravna ureditev pogodbenih/zamudnih zakonskih/konvencionalnih obresti, so členi 3 do 5 vladnega odloka št. 13/2011 o pogodbenih in zamudnih zakonskih obrestih za plačilne obveznosti ter ureditvi nekaterih finančnih in fiskalnih ukrepov v bančnem sektorju:

„Člen 3: (1) Obrestna mera pogodbenih zakonskih obresti je referenčna obrestna mera Narodne banke Romunije (Banca Națională a României), ki je obrestna mera monetarne politike, določena s sklepom upravnega odbora Narodne banke Romunije.

(2) Obrestna mera zamudnih zakonskih obresti je referenčna obrestna mera plus 4 odstotne točke.

(21) V pravnih poslih med strokovnjaki ter med strokovnjaki in organi naročniki je obrestna mera zamudnih zakonskih obresti referenčna obrestna mera plus 8 odstotnih točk.

(3) V pravnih razmerjih, ki ne izhajajo iz poslovanja pridobitnega podjetja, se v smislu člena 3(3) zakona št. 287/2009 o civilnem zakoniku, kot je bil ponovno objavljen, obrestna mera zakonskih obresti določi v skladu z odstavkoma (1) in (2) ter zmanjša za 20 %.

(4) Narodna banka Romunije v delu I Uradnega lista Romunije objavi referenčno obrestno mero Narodne banke Romunije, in sicer ob vsaki spremembi obrestne mere monetarne politike.

Člen 4: V pravnih razmerjih s čezmejnimi posledicami, v katerih se uporabi romunsko pravo in se plačilo izvede v tuji valuti, je zakonska obrestna mera 6 % letno.

Člen 5: (1) V pravnih razmerjih, ki ne izhajajo iz poslovanja pridobitnega podjetja, v smislu člena 3(3) zakona št. 287/2009 o civilnem zakoniku, kot je bil ponovno objavljen, obrestna mera ne sme presegati zakonskih obresti za več kot 50 % letno.

(2) Vsaka klavzula, ki krši določbe odstavka (1), je nična. V tem primeru upnik izgubi pravico zahtevati zakonske obresti.

(3) Veljavnost konvencionalne obrestne mere se določi ob upoštevanju zakonskih obresti, veljavnih na dan določitve.“

3 Ali so po potrebi na voljo dodatne informacije o izračunavanju zakonskih obresti?

Člen 3(1) vladnega odloka št. 13/2011 o pogodbenih in zamudnih zakonskih obrestih za plačilne obveznosti ter ureditvi nekaterih finančnih in fiskalnih ukrepov v bančnem sektorju določa, da je obrestna mera zakonskih obresti referenčna obrestna mera Narodne banke Romunije, ki je obrestna mera monetarne politike, določena s sklepom upravnega odbora Narodne banke Romunije. Objavljena je na spletišču Narodne banke Romunije: Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.bnr.ro/Monetary-Policy--3318.aspx.

Za način izračuna obrestne mere zakonskih obresti za različne primere glej odgovor zgoraj.

4 Ali je na voljo brezplačen spletni dostop do zgoraj navedene pravne podlage?

Da, v romunščini za vladni odlok št. 13/2011 o pogodbenih in zamudnih zakonskih obrestih za plačilne obveznosti ter ureditvi nekaterih finančnih in fiskalnih ukrepov v bančnem sektorju. Glej spletišče Narodne banke Romunije: Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.bnr.ro/apage.aspx?pid=404&actId=324573.

Da, v angleščini za referenčno obrestno mero Narodne banke Romunije (BNR). Glej spletišče Narodne banke Romunije: Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.bnr.ro/Monetary-Policy--3318.aspx.

Zadnja posodobitev: 21/02/2017

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Predpisana obrestna mera - Slovenija

1 Ali so „zakonske obresti“ v državi članici določene? Če da, kako so „zakonske obresti“ opredeljene v tej državi članici?

Pojem obresti definira 374. člen Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. Povezava se odpre v novem oknu97/07 – uradno prečiščeno besedilo in Povezava se odpre v novem oknu64/16 – odl. US), ki določa, da dolžnik dolguje poleg glavnice tudi obresti, če tako določa zakon ali če se upnik in dolžnik tako dogovorita.

V primeru, da je dolžnik v zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, skladno s prvim odstavkom 378. člena OZ dolguje poleg glavnice še zamudne obresti.

Pogodbene obresti ureja 382. člen OZ, ki določa da se lahko pogodbeni stranki dogovorita, da mora dolžnik za obdobje od nastanka denarne obveznosti do njene zapadlosti poleg glavnice plačati tudi pogodbene obresti.

V Sloveniji velja prepoved obrestnih obresti, kar pomeni da od zapadlih, pa ne plačanih obresti, ne tečejo zamudne obresti, če zakon ne določa drugače. Posledično je nično pogodbeno določilo, da od zapadlih neplačanih obresti tečejo obresti. Vendar je lahko v pogodbi vnaprej dogovorjeno, da bo obrestna mera višja, če dolžnik ne bo pravočasno plačal zapadlih obresti.

Nasprotno 27.a člen Zakona o varstvu potrošnikov (Uradni list RS, št. 98/04 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUE, 126/07, 86/09, 78/11, 38/14 in 19/15) določa, da se ne glede na splošna pravila o obligacijskih razmerjih v primeru zamude pri plačilu s strani potrošnika kot pogodbene stranke, ne sme dogovoriti uporabe višjih zamudnih obresti, kot jih določa OZ.

Skladno z OZ se v primeru, da je dogovorjena obrestna mera zamudnih ali pogodbenih obresti za več kot 50% višja od predpisane obrestne mere zamudnih obresti, takšen dogovor šteje za oderuško pogodbo, razen če upnik dokaže, da ni izkoristil stiske ali težkega gmotnega stanja dolžnika, njegove nezadostne izkušenosti, lahkomiselnosti ali odvisnosti ali da korist, ki si jo je izgovoril zase ali za koga drugega, ni v očitnem nesorazmerju s tistim, kar je sam dal ali se zavezal dati ali storiti. Takšna domneva ne velja za gospodarsko pogodbo, tj za pogodbe, ki jih sklepajo med seboj gospodarski subjekti (gospodarske družbe in druge pravne osebe, ki opravljajo pridobitno dejavnost, ter samostojni podjetniki posamezniki).

2 Če da, kakšen je znesek/obrestna mera in kaj je pravna podlaga zanj(-o)? Če so določene različne obrestne mere zakonskih obresti, v katerih okoliščinah in pod katerimi pogoji veljajo?

Drugi odstavek 378. člena OZ določa, da znaša obrestna mera zamudnih obresti 8% letno, če poseben zakon ne določa drugače. Skladno z 379. členom OZ se upnik in dolžnik lahko dogovorita, da je obrestna mera zamudnih obresti nižja ali višja od obrestne mere zamudnih obresti, določene z zakonom (pogodbeno dogovorjena obrestna mera). Kot že poudarjeno, dogovor o višji obrestni meri zamudnih obresti ni mogoč v primeru zamude pri plačilu s strani potrošnika kot pogodbene stranke.

Posebni zakon, ki ureja zamudne obresti je Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (Uradni list RS, št. 11/07 – uradno prečiščeno besedilo-v nadaljevanju ZPOMZO-1). Navedeni zakon v 2. členu določa da je predpisana obrestna mera zamudnih obresti, ob upoštevanju določbe (d) točke prvega odstavka 3. člena Direktive 2000/35/Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. junija 2000 o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih (UL L št. 200, z dne 8. 8. 2000, str. 35), vodilna obrestna mera, povečana za 8 odstotnih točk. Predpisana obrestna mera velja za šestmesečno obdobje, ki se začne s 1. januarjem oziroma 1. julijem. Vodilna obrestna mera je obrestna mera, ki jo uporablja Evropska centralna banka za operacije glavnega refinanciranja, ki jih je opravila pred prvim koledarskim dnem zadevnega šestmesečnega obdobja. Minister, pristojen za finance, objavi višino tako določene predpisane obrestne mere zamudnih obresti in vse spremembe v Uradnem listu RS. Predpisana obrestna mera zamudnih obresti, ki se začne uporabljati dne 1. januarja 2017 in velja za šestmesečno obdobje, znaša 8 odstotkov.

Višino pogodbenih obresti določa 382. člen OZ, in sicer velja, da je v primeru dogovorjenih pogodbenih obresti, kjer nista določeni obrestna mera in zapadlost, obrestna mera 6% letno, obresti pa zapadejo hkrati z zapadlostjo glavnice. Pogodbene obresti nehajo teči, ko vsota zapadlih, pa ne plačanih obresti doseže glavnico.

3 Ali so po potrebi na voljo dodatne informacije o izračunavanju zakonskih obresti?

Informacije v zvezi z višino temeljne in zamudnih obrestnih mer so dostopne tudi na Povezava se odpre v novem oknuspletni strani Banke Slovenije

Informativni izračun obresti je mogoče pridobiti s pomočjo programskega orodja na Povezava se odpre v novem oknuspletni strani Vrhovnega sodišča Republike Slovenije

4 Ali je na voljo brezplačen spletni dostop do zgoraj navedene pravne podlage?

Povezava se odpre v novem oknuObligacijski zakonik Republike Slovenije

Povezava se odpre v novem oknuZakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti

Povezava se odpre v novem oknuZakon o varstvu potrošnikov

Zadnja posodobitev: 27/03/2018

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Predpisana obrestna mera - Slovaška

1 Ali so „zakonske obresti“ v državi članici določene? Če da, kako so „zakonske obresti“ opredeljene v tej državi članici?

Zamudne obresti so kazen za zamudo pri plačilu dolga. Plačajo se poleg dolga, določene pa so kot delež neporavnanega zneska. Po zakonu se z zamudo pri plačilu dolga spremeni vsebina upnikovih pravic in dolžnikovih obveznosti, saj z njo nastanejo nove pravice in obveznosti poleg obveznosti plačila dolga, in sicer ne glede na to, ali je zamudo povzročil dolžnik ali ne.

V zvezi z zakonskimi zamudnimi obrestmi slovaška zakonodaja razlikuje med zamudnimi obrestmi na podlagi člena 517(2) zakona št. 40/1964, civilni zakonik (Občianský zákonník), in zamudnimi obrestmi na podlagi člena 369 trgovinskega zakonika (Obchodný zákonník). V civilnem pravu se o obrestni meri zamudnih obresti ni mogoče pogodbeno dogovoriti, tj. pogodbeni stranki se ne moreta dogovoriti za višjo obrestno mero, kot je določena z zakonom, medtem ko se v gospodarskem pravu spodbuja dogovor podjetij o obrestni meri zamudnih obresti, če pa se podjetja o njej ne dogovorijo, ima upnik pravico do zamudnih obresti po predpisani obrestni meri.

Zakonske obresti so torej neposredne obresti za zamudo pri plačilu, njihov znesek pa je opredeljen z zakonom in je odvisen od tega, ali se za zadevni primer uporablja civilno ali gospodarsko pravo. V civilnem pravu se zamudne obresti ne smejo obračunavati po višji obrestni meri, kot je določena z zakonom (tj. mogoč je dogovor za nižjo obrestno mero), če pa pogodbeni dogovor ne obstaja, se zamudne obresti, če jih upnik zahteva, samodejno obračunajo po predpisani obrestni meri. V gospodarskem pravu so lahko zamudne obresti višje ali nižje od zakonskih obresti, zakonske obresti pa se upoštevajo le ob neobstoju pogodbenega dogovora.

2 Če da, kakšen je znesek/obrestna mera in kaj je pravna podlaga zanj(-o)? Če so določene različne obrestne mere zakonskih obresti, v katerih okoliščinah in pod katerimi pogoji veljajo?

Na podlagi člena 517(2) civilnega zakonika je predpisana obrestna mera zamudnih obresti opredeljena z uredbo št. 87/1995 (nariadenie č. 87/1995 Z.z.) tako, da je obrestna mera zamudnih obresti za pet odstotnih točk višja od temeljne obrestne mere Evropske centralne banke na prvi dan zamude pri plačilu dolga. Temeljni obrestni meri ECB (tj. obrestni meri za operacije glavnega refinanciranja) se torej prišteje pet odstotnih točk. Obrestne mere ECB za posamezna obdobja so na voljo na spletnem naslovu: Povezava se odpre v novem oknuhttps://www.nbs.sk/en/statistics/financial-markets/interest-rates/interest-rates-of-the-ecb. Obrestna mera zamudnih obresti na prvi dan zamude pri plačilu se uporablja za celotno obdobje zamude, tako da poznejše prilagoditve temeljne obrestne mere ECB ne vplivajo na obrestno mero zamudnih obresti.

V gospodarskem pravu so zakonske obresti urejene s členom 369 trgovinskega zakonika, v skladu s katerim ima upnik v primeru zamude, če je izpolnil svoje zakonske in pogodbene obveznosti, pravico zahtevati zamudne obresti po obrestni meri, določeni v pogodbi, ne da bi bilo za to potrebno posebno obvestilo. Kot je bilo navedeno zgoraj, se lahko v poslovnih razmerjih obrestna mera zamudnih obresti spremeni s pogodbo. Vendar pa mora biti obrestna mera zamudnih obresti, tudi če je bila določena s pogodbo, v skladu z načeli poštenega trgovanja. Če ni, pravice na podlagi take pogodbe ni mogoče zaščititi, kar pomeni, da tudi če je bila obrestna mera pogodbeno dogovorjena, sodišče ne more dodeliti obresti po obrestni meri, ki je v nasprotju s temi načeli. Druga izjema se nanaša na dolgove na podlagi potrošniške pogodbe, kadar je potrošnik dolžnik, pri čemer dogovorjene zamudne obresti ne smejo biti višje od zneska, določenega v skladu s civilnim pravom.

V skladu s členom 369 trgovinskega zakonika mora dolžnik, če obrestna mera zamudnih obresti ni bila dogovorjena, zamudne obresti plačati po obrestni meri, ki jo je slovaška vlada določila v uredbi št. 21/2013 (nariadenie č. 21/2013 Z.z.). Z zakonodajo so dovoljene fiksne in variabilne zamudne obresti. Fiksna obrestna mera je enaka temeljni obrestni meri ECB na prvi dan zamude plačila plus devet odstotnih točk; ta obrestna mera se uporablja za celotno obdobje zamude pri plačilu dolga, poznejše prilagoditve temeljne obrestne mere ECB pa ne vplivajo na obrestno mero zamudnih obresti (zato se ta obrestna mera zamudnih obresti imenuje fiksna obrestna mera). Vendar lahko upnik namesto fiksnih obresti od dolžnika zahteva variabilne zamudne obresti in lahko torej od njega zahteva, naj plača zamudne obresti po temeljni obrestni meri ECB, veljavni na prvi dan zadevnega koledarskega polletja, plus osem odstotnih točk. Če se upnik odloči za variabilne zamudne obresti, se ta metoda izračuna obresti (ne obrestna mera, določena ob nastanku zamude, ampak metoda za izračun obrestne mere) uporablja za celotno obdobje zamude pri plačilu dolga. Variabilne zamudne obresti torej pomenijo, da se lahko obrestna mera zamudnih obresti spreminja v skladu s spremembami temeljne obrestne mere ECB, veljavne na prvi dan zadevnega koledarskega polletja, tj. 1. januarja in 1. julija. Obrestne mere ECB za posamezna obdobja so na voljo na spletnem naslovu: Povezava se odpre v novem oknuhttps://www.nbs.sk/en/statistics/financial-markets/interest-rates/interest-rates-of-the-ecb.

3 Ali so po potrebi na voljo dodatne informacije o izračunavanju zakonskih obresti?

Metoda izračuna zamudnih obresti je jasno in razumljivo določena v zakonodaji. Veljavno obrestno mero zamudnih obresti objavi ministrstvo Slovaške republike za pravosodje (Ministerstvo spravodlivosti Slovenskej republiky) (Povezava se odpre v novem oknuhttps://www.justice.gov.sk/Stranky/Nase-sluzby/Civilne-pravo/Aktualna-sadzba-zakonnych-urokov-z-omeskania/Uvod.aspx). Neformalno je na voljo tudi na spletnem naslovu Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.najpravo.sk/, ki ga slovaški upniki in dolžniki ter njihovi odvetniki pogosto uporabljajo. To spletišče omogoča tudi preproste izračune zamudnih obresti z računalom, oblikovanim posebej za ta namen.

4 Ali je na voljo brezplačen spletni dostop do zgoraj navedene pravne podlage?

Poleg zgoraj navedenih povezav je veljavno besedilo relevantne zakonodaje (civilnega in trgovinskega zakonika) ter uredb (uredbe št. 87/1995 in uredbe št. 21/2013) mogoče najti na spletiščih Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.zbierka.sk/ in Povezava se odpre v novem oknuhttps://www.slov-lex.sk/domov.

Zadnja posodobitev: 14/01/2019

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Izvirna jezikovna različica te strani finščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.
Opozarjamo, da so že na voljo naslednje jezikovne različice.

Predpisana obrestna mera - Finska

1 Ali so „zakonske obresti“ v državi članici določene? Če da, kako so „zakonske obresti“ opredeljene v tej državi članici?

„Zakonske obresti“ v finski zakonodaji pomenijo obrestno mero, ki se uporablja za neporavnani dolg pred datumom zapadlosti, in zamudne obresti za zamude pri plačilu. Določbe o obeh vrstah zakonskih obresti vsebuje zakon o obrestih (633/1982). Obveznost plačila obresti ali zamudnih obresti za zamude pri plačilu se določi v skladu z zakonom o obrestih, če ne izhaja drugače iz obveznosti dolžnika ali poslovne prakse ali če ni z zakonom drugače določeno (zakon o obrestih, člen 2(1)).

2 Če da, kakšen je znesek/obrestna mera in kaj je pravna podlaga zanj(-o)? Če so določene različne obrestne mere zakonskih obresti, v katerih okoliščinah in pod katerimi pogoji veljajo?

Obresti na dolgove: Dolžnik ni zavezan plačati obresti za obdobje pred datumom zapadlosti dolga (zakon o obrestih, člen 3(1)). Vendar se je mogoče dogovoriti, da je obresti treba plačati. Če je bila obveznost plačila obresti dogovorjena brez določitve obrestne mere, mora dolžnik plačati letne obresti v skladu z referenčno obrestno mero iz člena 12 zakona o obrestih (zakon o obrestih, člen 3(2)).

Pri kreditnih pogodbah, ki jih sklenejo potrošniki za dvige gotovine, se uporablja tudi člen 17a iz poglavja 7 zakona o varstvu potrošnikov (38/1978), ki določa, da če je znesek kredita ali kreditnega limita manjši od 2 000 EUR, letna obrestna mera kredita ne sme presegati referenčne obrestne mere iz člena 12 zakona o obrestih, povečane za 50 %.

Zamudne obresti za zamude pri plačilih: Za pogodbe, ki spadajo na področje uporabe zakona o plačilnih pogojih za poslovne pogodbe (30/2013), je zakonska obrestna mera za zamude pri plačilu za osem odstotnih točk višja od referenčne obrestne mere, ki velja v zadevnem trenutku (zakon o obrestih, člen 4a(1)), tj. trenutno obrestna mera znaša 8,5 %. Za druge pogodbe je zakonska obrestna mera za zamude pri plačilu za sedem odstotnih točk višja od referenčne obrestne mere, ki velja v zadevnem trenutku (zakon o obrestih, člen 4), tj. trenutno znaša 7,5 %.

Kar zadeva potrošniški dolg, so določbe zakona o obrestih glede zamudnih obresti za zamude pri plačilu kogentne in se ni mogoče dogovoriti o višji obrestni meri za zamude pri plačilu (zakon o obrestih, člen 2(2)). Pri drugih dolgovih se je mogoče dogovoriti o obrestni meri za zamude pri plačilu. Vendar se v pogodbah, ki spadajo na področje uporabe zakona o plačilnih pogojih za poslovne pogodbe, ni mogoče dogovoriti, da upnik nima pravice zaračunati zamudnih obresti za zamude pri plačilu, in če je dolžnik naročnik, se ni mogoče dogovoriti o nižji obrestni meri za zamude pri plačilu od tiste, ki je določena v skladu s členom 4a(1) zakona o obrestih (zakon o plačilnih pogojih za poslovne pogodbe, člen 8).

3 Ali so po potrebi na voljo dodatne informacije o izračunavanju zakonskih obresti?

Referenčna obrestna mera iz zakona o obrestih je obrestna mera, ki jo uporablja Evropska centralna banka za zadnje operacije glavnega refinanciranja, opravljene pred prvim koledarskim dnem zadevnega polletja, zaokrožena na najbližjo polovico odstotne točke (zakon o obrestih, člen 12).

4 Ali je na voljo brezplačen spletni dostop do zgoraj navedene pravne podlage?

Neuradni angleški prevod zakona o obrestih: Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.finlex.fi/fi/laki/kaannokset/1982/en19820633.pdf.

Finska in švedska različica zakona: Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.finlex.fi/en/laki/kaannokset/1982/en19820633?search%5Btype%5D=pika&search%5Bpika%5D=Korkolaki.

Zakon o plačilnih pogojih za poslovne pogodbe: Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.finlex.fi/fi/laki/ajantasa/2013/20130030?se.

Zakon o varstvu potrošnikov: Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.finlex.fi/fi/laki/ajantasa/1978/19780038?se.

Zadnja posodobitev: 22/02/2017

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Predpisana obrestna mera - Švedska

1 Ali so „zakonske obresti“ v državi članici določene? Če da, kako so „zakonske obresti“ opredeljene v tej državi članici?

Pravila o obrestih so določena v zakonu o obrestih (räntelagen, 1975:635). Ta pravila se uporabljajo, če ni drugače določeno s pogodbo, obljubo ali drugim posebnim pravnim aktom. Vendar zakon nekatere pogodbene pogoje določa kot nične.

2 Če da, kakšen je znesek/obrestna mera in kaj je pravna podlaga zanj(-o)? Če so določene različne obrestne mere zakonskih obresti, v katerih okoliščinah in pod katerimi pogoji veljajo?

Zahtevki za vračilo

V primeru zahtevka za vračilo plačila, na primer zaradi kršitve pogodbe, je obrestna mera referenčna obrestna mera (ki je februarja 2016 znašala 0 %) plus dve odstotni točki. Obresti se plačajo od datuma, ko je bilo plačilo izvedeno, do vključno datuma povračila, ali če povračilo ni izvedeno pravočasno, do vključno datuma, od katerega se plačujejo obresti na podlagi pravil o zapadlih terjatvah.

Zapadle terjatve

V primeru zapadlih terjatev se obresti plačajo po referenčni obrestni meri (0 % februarja 2016) plus osem odstotnih točk. Uporabljajo se naslednja splošna pravila.

(a) Če je bil datum zapadlosti določen vnaprej, se obresti na terjatev plačajo od tega datuma.

(b) Če terjatev temelji na dolžnosti osebe, da poroča o uporabi denarja, ki ga je prejela od naročnika ali tretje osebe, se obresti plačajo od dneva, ko je poročilo predloženo, ali če ni predloženo, od dneva, ko bi moralo biti predloženo.

(c) za druge zapadle terjatve je splošno pravilo, da se obresti plačajo od tridesetega dne po tem, ko upnik pošlje račun ali kako drugače predloži zahtevek za plačilo določenega zneska, v katerem je navedeno, da bo v primeru neplačila nastala obveznost plačila obresti. Dolžniku ni treba plačati obresti za čas pred prejetjem računa ali zahtevka.

V trgovinskih poslih med trgovci je treba obresti plačati ne glede na to, ali je v zahtevku za plačilo navedeno, da bo v primeru neplačila nastala obveznost plačila obresti. Enako velja, kadar ima trgovec v okviru svojih poslovnih dejavnosti zahtevek zoper javni organ ali drugo javno telo v zvezi z dobavljenim blagom ali opravljenimi storitvami.

V primeru odškodninskega zahtevka (skadestånd) ali drugega podobnega nadomestila, ki ga ni mogoče določiti brez nadaljnjih preverjanj, se plačajo obresti na dolgovani znesek od tridesetega dne po tem, ko upnik zahteva plačilo in predloži izjavo o tem, kaj lahko razumno zahteva. Dolžniku ni treba plačati obresti za čas pred prejetjem zahtevka in izjave.

Ne glede na katero koli drugo pravilo se obresti na zapadlo terjatev v vsakem primeru plačajo najpozneje od datuma uradnega obvestila o zahtevku za plačilni nalog (betalningsföreläggande) ali sodnega poziva (stämning i mål) v okviru tožbe, s katero se zahteva plačilo terjatve.

Če se zahteva odškodnina za škodo zaradi namerne kršitve zakona in se zahtevana odškodnina ne izplača v obliki doživljenjske rente (livränta), se obresti plačajo od dne, ko je nastala škoda.

Terjatve, na katere se obračunajo obresti pred datumom zapadlosti

Če se na terjatev obračunajo obresti pred zapadlostjo v plačilo in plačilo ni izvedeno pravočasno, se še naprej uporablja obrestna mera, ki se je uporabljala pred datumom zapadlosti. Obrestna mera pa nikoli ne sme biti nižja od tiste, ki bi jo bilo treba plačati na zapadlo terjatev, na katero se obresti niso obračunale pred datumom zapadlosti.

Prilagoditev obrestne mere

Obrestna mera se lahko prilagodi, če dolžnik zaradi bolezni, brezposelnosti ali katere koli druge podobne okoliščine, na katero ni mogel vplivati, ni mogel pravočasno izvesti plačila in bi bilo nerazumno od njega zahtevati plačilo celotnih obresti za zamudo, ki je zaradi tega nastala.

3 Ali so po potrebi na voljo dodatne informacije o izračunavanju zakonskih obresti?

Ne.

4 Ali je na voljo brezplačen spletni dostop do zgoraj navedene pravne podlage?

To je povezava na neuradno različico Povezava se odpre v novem oknuzakona o obrestih (räntelagen).

Zadnja posodobitev: 23/02/2017

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.