Obrestne mere

1 Ali so „zakonske obresti“ v državi članici določene? Če da, kako so „zakonske obresti“ opredeljene v tej državi članici?

Pravila o obrestih so določena v zakonu o obrestih (räntelagen, 1975:635). Ta pravila se uporabljajo, če ni drugače določeno s pogodbo, obljubo ali drugim posebnim pravnim aktom. Vendar zakon nekatere pogodbene pogoje določa kot nične.

2 Če da, kakšen je znesek/obrestna mera in kaj je pravna podlaga zanj(-o)? Če so določene različne obrestne mere zakonskih obresti, v katerih okoliščinah in pod katerimi pogoji veljajo?

Zahtevki za vračilo

V primeru zahtevka za vračilo plačila, na primer zaradi kršitve pogodbe, je obrestna mera referenčna obrestna mera (ki je februarja 2016 znašala 0 %) plus dve odstotni točki. Obresti se plačajo od datuma, ko je bilo plačilo izvedeno, do vključno datuma povračila, ali če povračilo ni izvedeno pravočasno, do vključno datuma, od katerega se plačujejo obresti na podlagi pravil o zapadlih terjatvah.

Zapadle terjatve

V primeru zapadlih terjatev se obresti plačajo po referenčni obrestni meri (0 % februarja 2016) plus osem odstotnih točk. Uporabljajo se naslednja splošna pravila.

(a) Če je bil datum zapadlosti določen vnaprej, se obresti na terjatev plačajo od tega datuma.

(b) Če terjatev temelji na dolžnosti osebe, da poroča o uporabi denarja, ki ga je prejela od naročnika ali tretje osebe, se obresti plačajo od dneva, ko je poročilo predloženo, ali če ni predloženo, od dneva, ko bi moralo biti predloženo.

(c) za druge zapadle terjatve je splošno pravilo, da se obresti plačajo od tridesetega dne po tem, ko upnik pošlje račun ali kako drugače predloži zahtevek za plačilo določenega zneska, v katerem je navedeno, da bo v primeru neplačila nastala obveznost plačila obresti. Dolžniku ni treba plačati obresti za čas pred prejetjem računa ali zahtevka.

V trgovinskih poslih med trgovci je treba obresti plačati ne glede na to, ali je v zahtevku za plačilo navedeno, da bo v primeru neplačila nastala obveznost plačila obresti. Enako velja, kadar ima trgovec v okviru svojih poslovnih dejavnosti zahtevek zoper javni organ ali drugo javno telo v zvezi z dobavljenim blagom ali opravljenimi storitvami.

V primeru odškodninskega zahtevka (skadestånd) ali drugega podobnega nadomestila, ki ga ni mogoče določiti brez nadaljnjih preverjanj, se plačajo obresti na dolgovani znesek od tridesetega dne po tem, ko upnik zahteva plačilo in predloži izjavo o tem, kaj lahko razumno zahteva. Dolžniku ni treba plačati obresti za čas pred prejetjem zahtevka in izjave.

Ne glede na katero koli drugo pravilo se obresti na zapadlo terjatev v vsakem primeru plačajo najpozneje od datuma uradnega obvestila o zahtevku za plačilni nalog (betalningsföreläggande) ali sodnega poziva (stämning i mål) v okviru tožbe, s katero se zahteva plačilo terjatve.

Če se zahteva odškodnina za škodo zaradi namerne kršitve zakona in se zahtevana odškodnina ne izplača v obliki doživljenjske rente (livränta), se obresti plačajo od dne, ko je nastala škoda.

Terjatve, na katere se obračunajo obresti pred datumom zapadlosti

Če se na terjatev obračunajo obresti pred zapadlostjo v plačilo in plačilo ni izvedeno pravočasno, se še naprej uporablja obrestna mera, ki se je uporabljala pred datumom zapadlosti. Obrestna mera pa nikoli ne sme biti nižja od tiste, ki bi jo bilo treba plačati na zapadlo terjatev, na katero se obresti niso obračunale pred datumom zapadlosti.

Prilagoditev obrestne mere

Obrestna mera se lahko prilagodi, če dolžnik zaradi bolezni, brezposelnosti ali katere koli druge podobne okoliščine, na katero ni mogel vplivati, ni mogel pravočasno izvesti plačila in bi bilo nerazumno od njega zahtevati plačilo celotnih obresti za zamudo, ki je zaradi tega nastala.

3 Ali so po potrebi na voljo dodatne informacije o izračunavanju zakonskih obresti?

Ne.

4 Ali je na voljo brezplačen spletni dostop do zgoraj navedene pravne podlage?

To je povezava na neuradno različico zakona o obrestih (räntelagen).