Plačilo denarnih kazni

Načelo vzajemnega priznavanja zajema tudi izvrševanje denarnih kazni v čezmejnih zadevah, in sicer z olajšanjem izvršbe takšnih kazni v državi članici, ki ni država, kjer je bila kazen naložena.

Zakonodaja EU, zlasti Okvirni sklep 2005/214/PNZ, uveljavlja načelo vzajemnega priznavanja za denarne kazni, ki sodnim ali upravnim organom omogoča prenos denarne kazni neposredno organu v drugi državi članici EU ter priznanje in izvršitev take kazni brez kakršnih koli dodatnih formalnosti.

Načelo se uporablja za vsa kazniva dejanja, za katera se lahko izrečejo denarne kazni, in obstoj identitete norme se ne preverja v povezavi z 39 kaznivimi dejanji na seznamu (npr. sodelovanje v kriminalni združbi, terorizem, trgovina z ljudmi, posilstvo, tatvina, prekrški v cestnem prometu). Kazni morajo naložiti sodni ali upravni organi držav članic in njihova odločba mora biti pravnomočna, kar pomeni, da zoper njo ni več mogoče vložiti pravnega sredstva.

Odločbo skupaj s potrdilom  PDF (107 Kb) en, ki ga določa isti okvirni sklep, je mogoče posredovati pristojnim organom države članice, v kateri ima fizična ali pravna oseba, zoper katero je bila izdana odločba, premoženje ali dohodke, tam običajno prebiva ali ima, v primeru pravne osebe, tam registriran sedež. Vsaka država članica določi enega ali več organov, ki so v skladu z njeno nacionalno zakonodajo pristojni za upravljanje posredovanja odločb o plačilu denarnih kazni v čezmejnih zadevah. Leta 2017 je bilo na pobudo nekaterih držav članic oblikovanih pet standardiziranih obrazcev. Obrazci so nezavezujoči, njihov namen pa je olajšati delovanje mehanizma za izvrševanje čezmejnih finančnih kazni, kot je določeno v okvirnem sklepu. Privedejo lahko do zmanjšanja finančnega in upravnega bremena, povezanega s tem postopkom.

Država, v katero je bila posredovana odločba, lahko njeno izvršitev zavrne le v omejenih primerih (npr. če je predloženo potrdilo nepopolno; denarna kazen znaša manj kot 70 EUR; je bil zadevni osebi omejen dostop do pravnega sredstva itd.) Za izvršbo odločbe velja pravo države izvršiteljice. Naloži lahko zaporno kazen ali drugo kazen, ki jo predvideva nacionalno pravo v primeru neizterjane denarne kazni. Prihodek od izvršbe odločb pripada državi izvršiteljici, razen če se zadevni državi članici dogovorita drugače.

Za podrobnejše informacije o izvajanju v različnih državah članicah kliknite tukaj (preusmerjeni boste na spletno stran Evropske pravosodne mreže v kazenskih zadevah).

Zadnja posodobitev: 26/03/2020

Stran vzdržuje Evropska komisija. Informacije na teh straneh ne izražajo nujno uradnega stališča Evropske komisije. Komisija ne sprejema nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki, vsebovanimi ali navedenimi v tem dokumentu. Pravila glede avtorskih pravic spletnih strani EU so navedena v pravnem obvestilu.