European Account Preservation Order

National information and online forms concerning Regulation No. 655/2014

What is it?

The European Account Preservation Order (EAPO) lets a court in one EU country freeze funds in the bank account of a debtor in another EU country. The procedure may be used in cross-border cases only, whereby the court carrying out the procedure or the country of domicile of the creditor must be in a different Member State than the one in which the debtor's account is maintained.

It makes EU debt recovery easier.

The procedure for getting an EAPO is set out in Regulation (EU) No 655/2014.

It’s an alternative to existing legal procedures in each EU country.

It applies from 18 January 2017.

Advantages

The procedure is quick and happens without informing the debtor (ex parte).

This ‘surprise effect’ stops debtors moving, hiding or spending the money.

Does it apply in all EU countries?

No. The Regulation does not apply in Denmark and the UK.

This means that:

  • creditors based in Denmark or the UK can’t apply for an EAPO
  • you can’t get an EAPO on a Danish or UK bank account.

How to apply

You’ll find all the application forms and more information here.

You can fill in all the forms online.

Remember: You do not have to give precise details about the account to be frozen (e.g. account number) if you don't have them – only the name of the bank where the account is held. If you don’t know the name of the bank where the debtor’s account is held, under the Regulation you can ask the court to find out.

The content of all the EAPO-related forms is laid down in Commission Implementing Regulation (EU) 2016/1823.

Last update: 19/02/2019

This page is maintained by the European Commission. The information on this page does not necessarily reflect the official position of the European Commission. The Commission accepts no responsibility or liability whatsoever with regard to any information or data contained or referred to in this document. Please refer to the legal notice with regard to copyright rules for European pages.

Evropski nalog za zamrznitev bančnih računov - Nemčija

Člen 50(1)(a) – Sodišča, pristojna za izdajo evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov

Pristojna sodiščaPDF(211 Kb)de so Amtsgerichte (okrajna sodišča) in Landgerichte (deželna sodišča).

Krajevno pristojni organ za izdajo naloga za zamrznitev bančnih računov v primerih, v katerih je upnik že pridobil javno listino, je sodišče, v okrožju katerega je bila listina sestavljena.

Za določitev stvarne pristojnosti sodišč se uporabljajo splošne določbe nemškega zakona o sodiščih in veljavnih zakonikov o sodnem postopku.

Člen 50(1)(b) – Organ, pristojen za pridobitev informacij o računu

Pristojni organ za pridobitev informacij o računu v skladu s členom 14 Uredbe (EU) št. 655/2014 je Bundesamt für Justiz (zvezni urad za pravosodje).

Kontaktni podatki Bundesamt für Justiz so:

Bundesamt für Justiz
Adenauerallee 99-103
53113 Bonn
Nemčija
Telefon: +49 22899410-40
E-naslov: Povezava se odpre v novem oknuEU-Kontenpfaendung@bfj.bund.de

Člen 50(1)(c) – Načini pridobivanja informacij o računu

Za pridobitev informacij o računu v skladu s členom 14 Uredbe (EU) št. 655/2014 lahko Bundesamt für Justiz zaprosi Bundeszentralamt für Steuern (zvezni centralni davčni urad), naj pri kreditnih institucijah pridobi naslednje podatke:

datum odprtja in zaprtja računa, ime imetnika računa in datum rojstva za fizične osebe.

Člen 50(1)(d) – Sodišča, pri katerih se lahko vloži pritožba zoper zavrnitev izdaje evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov

Pristojna sodiščaPDF(233 Kb)de so Amtsgerichte (okrajna sodišča), Landgerichte (deželna sodišča), Oberlandesgerichte (višja deželna sodišča), Arbeitsgerichte (delovna sodišča) in Landesarbeitsgerichte (višja delovna sodišča).

Pritožba zoper zavrnitev izdaje naloga za zamrznitev se lahko vloži pri sodišču, ki je zavrnilo vlogo, ali, če je sodišče, ki je zavrnilo vlogo, sodišče prve stopnje, pri sodišču višje stopnje.

Člen 50(1)(e) – Organi, pristojni za sprejem, posredovanje in vročitev evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov in drugih dokumentov

Pristojna sodiščaPDF(194 Kb)de so Amtsgerichte (okrajna sodišča).

Člen 50(1)(f) – Organ, pristojen za izvršitev evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov

Pristojna sodiščaPDF(194 Kb)de so Amtsgerichte (okrajna sodišča).

Sodišče, ki je pristojno za izvršitev naloga za zamrznitev, je okrajno sodišče, ki je pristojno na podlagi splošnih določb. Vendar če je nalog izdalo nemško sodišče, je za njegovo izvršitev pristojno to sodišče.

Člen 50(1)(g) – Obseg zamrznitev skupnih in imenskih računov

Za sredstva na računih, ki glede na dokumente banke, pri kateri se vodi račun, niso v izključni lasti dolžnika, se uporablja nemško nacionalno pravo o rubežu, brez vpliva na morebitne pravice drugih oseb s pravico do razpolaganja.

Sredstva na računih dolžnika, s katerimi lahko v imenu dolžnika razpolaga tretja oseba, se na podlagi nemškega nacionalnega prava zarubijo zoper dolžnika.

Sredstva na računih tretje osebe, s katerimi lahko v imenu te tretje osebe razpolaga dolžnik, se na podlagi nemškega nacionalnega prava ne zarubijo zoper dolžnika.

Člen 50(1)(h) – Pravila za zneske, izvzete iz zasega

Nemška nacionalna pravila o zneskih, izvzetih iz rubeža, vsebujeta člena 850k in 850l zakonika o civilnem postopku (Zivilprozessordnung, ZPO).

Ta pravila so naslednja:

„Člen 850k Račun, izvzet iz rubeža

(1) Če so sredstva na dolžnikovem računu pri kreditni instituciji, ki je izvzet iz rubeža, zarubljena, lahko dolžnik do konca zadevnega koledarskega meseca razpolaga s sredstvi v višini mesečnega zneska, izvzetega iz rubeža, v skladu s členom 850c(1), prvi stavek, v povezavi s členom 850c(2a); v zvezi s tem zadevna sredstva niso predmet rubeža. Sredstva v smislu prvega stavka vključujejo tudi sredstva, ki se do izteka roka iz člena 835(4) ne smejo plačati ali nakazati upniku. Če dolžnik v zadevnem koledarskem mesecu ni razpolagal s sredstvi v višini zneska, ki je v skladu s prvim stavkom izvzet iz rubeža, ta sredstva v naslednjem koledarskem mesecu ne bodo predmet rubeža poleg sredstev, izvzetih iz rubeža na podlagi prvega stavka. Prvi do tretji stavek se uporabljajo smiselno, kadar so zarubljena sredstva na tekočem računu dolžnika, ki je bil pred iztekom štirih (4) tednov od vročitve sklepa sodišča o prenosu terjatve tretjemu dolžniku pretvorjen v račun, izvzet iz rubeža.

(2) V vseh drugih primerih se šteje, da je bil rubež sredstev odrejen pod pogojem, da se ne zarubijo naslednji zneski, s čimer se zviša izvzeti znesek v skladu z odstavkom 1:

1. zneski, izvzeti iz rubeža v skladu s členom 850c(1), drugi stavek, v povezavi s členom 850c(2a), prvi stavek, če:

(a) dolžnik plačuje preživnino eni ali več osebam na podlagi zakonskih obveznosti ali

(b) dolžnik prejema denarne dajatve na podlagi druge ali dvanajste knjige socialnega zakonika (Sozialgesetzbuch) za osebe, ki živijo z njim v gospodinjstvu v smislu člena 7(3) druge knjige socialnega zakonika ali členov 19, 20, 36, prvi stavek, ali 43 dvanajste knjige socialnega zakonika in v zvezi s katerimi dolžniku ni treba plačevati preživnine v skladu z zakonskimi določbami;

2. enkratne denarne dajatve v smislu člena 54(2) prve knjige socialnega zakonika in denarne dajatve za kritje dodatnih izdatkov, nastalih zaradi invalidnosti ali slabega zdravja, v smislu člena 54(3), točka 3, prve knjige socialnega zakonika;

3. otroški dodatki ali katere koli druge denarne dajatve za otroke, razen če se ti zarubijo zaradi preživninskega zahtevka otroka, za katerega so dajatve odobrene ali v zvezi s katerim se dajatve upoštevajo.

Za zneske iz prvega stavka se smiselno uporablja odstavek 1, tretji stavek.

(3) Zneski, izvzeti iz rubeža na podlagi odstavka 1 in odstavka 2, prvi stavek, točka 1, se nadomestijo z zneskom, ki ga je izvršilno sodišče v sklepu o rubežu pustilo nezarubljenega, če se sredstva zarubijo na podlagi terjatev, navedenih v členu 850d.

(4) Izvršilno sodišče lahko na ustrezno zahtevo določi znesek, izvzet iz rubeža, ki odstopa od zneskov, določenih v odstavku 1, odstavku 2, prvi stavek, točka 1, in odstavku 3. Smiselno se uporabljajo členi 850a, 850b, 850c, 850d(1) in (2), členi 850e, 850f, 850g in 850i ter člena 851c in 851d tega zakonika in člen 54(2), (3), točke 1, 2 in 3, (4) in (5) prve knjige socialnega zakonika, člen 17(1), drugi stavek, dvanajste knjige socialnega zakonika in člen 76 zakona o dohodnini (Einkommensteuergesetz). Izvršilno sodišče je poleg tega pristojno za izdajo odredb, določenih v členu 732(2).

(5) Kreditna institucija mora v okviru pogodbenih dogovorov izvršiti plačila za dolžnika, kar zadeva sredstva, ki niso predmet rubeža v skladu z odstavkoma 1 in 3. Za zneske, ki niso predmet rubeža v skladu z odstavkom 2, to velja le, če dolžnik s predložitvijo potrdila svojega delodajalca, institucije, ki izplačuje otroške dodatke (Familienkasse), organa, ki izplačuje preživnine, ali katere koli druge primerne osebe ali organa v smislu člena 305(1), točka 1, zakonika o insolventnosti (Insolvenzordnung, InsO) dokaže, da sredstva niso predmet rubeža. Izplačilo kreditne institucije dolžniku ima oprostilni učinek, če se ne zaveda, da je potrdilo nepravilno, vendar to ni posledica njene hude malomarnosti. Če dolžnik ne more predložiti dokazila iz drugega stavka, mora izvršilno sodišče na ustrezno zahtevo zneske določiti v skladu z odstavkom 2. Prvi do četrti stavek se uporabljajo tudi za kakršne koli položene zneske.

(6) Kadar so denarna dajatev v skladu s socialnim zakonikom ali otroški dodatki nakazani na račun, izvzet iz izvršbe, lahko kreditna institucija terjatev, ki izhaja iz nakazila, v obdobju 14 dni od datuma nakazila poravna samo s terjatvami, do katerih je upravičena kot nadomestilo za vodenje računa ali na podlagi razpolaganj z računom s strani upravičenca v navedenem obdobju. Do višine po tem preostalega zneska nakazila kreditna institucija ne sme v 14 dneh od datuma navedenega nakazila zavrniti izvedbe plačila zaradi nezadostnih sredstev, če upravičenec dokaže ali če je kreditni instituciji sicer znano, da je nakazilo denarna dajatev v skladu s socialnim zakonikom ali da gre za otroške dodatke. Plačilo kreditni instituciji za vodenje računa se lahko poravna tudi z zneski iz odstavkov od 1 do 4.

(7) V pogodbi o vodenju tekočega računa se lahko stranka, ki je fizična oseba, ali njen pravni zastopnik in kreditna institucija dogovorita, da se bo tekoči račun vodil kot račun, izvzet iz rubeža. Stranka lahko kadar koli zahteva, naj kreditna institucija njen tekoči račun vodi kot račun, izvzet iz rubeža. Če so bila sredstva na tekočem računu že zarubljena, lahko dolžnik zaprosi, naj se tekoči račun vodi kot račun, izvzet iz rubeža, od začetka četrtega (4.) delovnega dne banke po datumu, ko je podal ustrezno izjavo.

(8) Vsaka oseba ima lahko samo en račun, izvzet iz rubeža. Pri pogodbenih dogovorih mora stranka kreditni instituciji zagotoviti, da nima nobenega drugega računa, izvzetega iz rubeža. Kreditna institucija lahko informacijske službe obvesti, da za stranko vodi račun, izvzet iz rubeža. Informacijske službe lahko te informacije uporabijo le za to, da kreditne institucije, ki podajo ustrezne poizvedbe za preveritev pravilnosti zagotovila v skladu z drugim stavkom, obvestijo o tem, ali ima zadevna oseba račun, izvzet iz rubeža, ali ne. Zbiranje, obdelava in uporaba podatkov za katere koli druge namene, ki niso navedeni v četrtem stavku, niso dovoljeni niti s privolitvijo zadevne osebe.

(9) Če ima dolžnik v nasprotju z odstavkom 8, prvi stavek, več tekočih računov, ki se vodijo kot računi, izvzeti iz rubeža, izvršilno sodišče na ustrezen predlog upnika odredi, da se samo račun, ki ga je upnik določil v predlogu, ohrani kot račun, izvzet iz rubeža. Upnik mora sodišču dokazati, da so izpolnjeni pogoji iz prvega stavka, in sicer s predložitvijo ustreznih izjav tretjih dolžnikov. Dolžnik se ne zasliši. Odločba se vroči vsem tretjim dolžnikom. Po vročitvi odločbe tistim kreditnim institucijam, ki vodijo tekoče račune, ki niso bili določeni kot računi, izvzeti iz rubeža, učinki iz odstavkov od 1 do 6 prenehajo.

Člen 850l Odredba o nezarubljivosti sredstev na računih, izvzetih iz rubeža

Izvršilno sodišče lahko na ustrezen predlog dolžnika odredi, da se sredstva na računu, izvzetem iz rubeža, ne zarubijo do dvanajst (12) mesecev, če dolžnik dokaže, da je bila v zadnjih šestih (6) mesecih pred datumom vložitve predloga velika večina zneskov, nakazanih na navedeni račun, nezarubljivih zneskov, in če sodišču dokaže, da je mogoče pričakovati, da bo tudi v naslednjih dvanajstih (12) mesecih velika večina zneskov, nakazanih na račun, prav tako nezarubljivih zneskov. Sodišče lahko zavrne izdajo te odredbe, če je to v nasprotju s prevladujočimi interesi upnika. Odredba se na ustrezen predlog upnika razveljavi, če pogoji zanjo niso več podani ali če je v nasprotju s prevladujočimi interesi upnika.“

Zneski, upoštevani v členu 850k(1), prvi stavek, v skladu s členom 850c(1), prvi stavek, v povezavi s členom 850c(2a) ZPO trenutno izhajajo iz obvestila o lestvici zneskov, izvzetih iz rubeža, z dne 27. aprila 2015, ki je priloženo kot PrilogaPDF(114 Kb)de k temu informativnemu listu; v zvezi s tem se sklicujemo na obvestilo.

Člen 50(1)(i) – Pristojbine, če jih banke zaračunavajo, za izvajanje enakovrednih nacionalnih nalogov in posredovanje informacij o računu ter podatki o stranki, ki mora plačati te pristojbine

Na podlagi nemškega nacionalnega prava banke ne smejo zaračunavati pristojbin za izvajanje enakovrednih nacionalnih nalogov ali posredovanje informacij o računu.

Člen 50(1)(j) – Lestvico pristojbin ali drug niz pravil, s katerimi se določijo veljavne pristojbine, ki jih zaračunava kateri koli organ, ki sodeluje pri obdelavi ali izvrševanju naloga za zamrznitev

Pristojbine, ki jih zaračunavajo sodišča, ki sodelujejo pri obdelavi ali izvrševanju naloga za zamrznitev na podlagi Uredbe (EU) št. 655/2014, so določene v zakonu o sodnih stroških (Gerichtskostengesetz) in zakonu o sodnih stroških v družinskih zadevah (Gesetz über Gerichtskosten in Familiensachen, FamGKG). Navedena zakona sta brezplačno na voljo na naslednjih spletnih naslovih: Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.gesetze-im-internet.de/bundesrecht/gkg_2004/gesamt.pdf in Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.gesetze-im-internet.de/bundesrecht/famgkg/gesamt.pdf.

Za povzetek pristojbin, ki se zaračunavajo na podlagi zgoraj navedenih zakonov, glej odgovor na člen 50(1)(n).

Pristojbine, ki jih zaračunavajo sodni izvršitelji, ki sodelujejo pri obdelavi ali izvrševanju naloga za zamrznitev na podlagi Uredbe (EU) št. 655/2014, so določene v zakonu o stroških sodnih izvršiteljev (Gerichtsvollzieherkostengesetz, GvKostG). Navedeni zakon je brezplačno na voljo na naslednjem spletnem naslovu: Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.gesetze-im-internet.de/bundesrecht/gvkostg/gesamt.pdf.

Pristojbine se zaračunajo za vročitev banki evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov, izdanega v Nemčiji, če mora to vročitev opraviti sodni izvršitelj v Nemčiji. Če sodni izvršitelj nalog za zamrznitev vroči osebno, se na podlagi točke 100 taksne tarife zakona o stroških sodnih izvršiteljev (Kostenverzeichnis zum Gerichtsvollzieherkostengesetz, KV GvKostG) plačajo pristojbina v višini 10 EUR in potni stroški glede na razdaljo, ki jo prepotuje sodni izvršitelj: 3,25 EUR za razdaljo do 10 km, 6,50 EUR za razdaljo od 10 km do 20 km, 9,75 EUR za razdaljo od 20 km do 30 km, 13 EUR za razdaljo od 30 km do 40 km in 16,25 EUR za razdaljo, daljšo od 40 km (na podlagi točke 711 KV GvKostG). Če sodni izvršitelj nalog vroči drugače, se zaračuna pristojbina v višini 3,00 EUR (na podlagi točke 101 KV GvKostG). Poštni stroški se zaračunajo v celoti za vročitev z vročilnico (na podlagi točke 701 KV GvKostG). Za kritje kakršnih koli denarnih izdatkov se zaračuna pavšalni znesek v višini 20 % pristojbin, zaračunanih za vsak nalog, vendar najmanj 3,00 EUR in največ 10,00 EUR (na podlagi točke 716 KV GvKostG).

To velja v primerih, v katerih sodišče, ki je izdalo nalog za zamrznitev v Nemčiji, uporabi storitve sodnega izvršitelja za vročitev naloga dolžniku na pobudo upnika.

Pristojbina se ne zaračuna za posvetovanje z informacijskim organom na podlagi člena 14 Uredbe (EU) št. 655/2014, brez vpliva na odgovor na člen 50(1)(n) o zvišanju sodnih taks, ki se zaračunajo v postopkih za pridobitev naloga za zamrznitev v smislu člena 5(b) Uredbe (EU) št. 655/2014.

Člen 50(1)(k) – Razvrščenost enakovrednih nacionalnih nalogov

Razvrstitev rubežev sredstev na računih na podlagi nalogov po nacionalnem pravu, ki so enakovredni nalogom na podlagi Uredbe (EU) št. 655/2014, temelji na datumu vročitve nalogov banki, pri čemer imajo prej vročeni nalogi za rubež prednost pred nalogi, ki so vročeni pozneje.

Člen 50(1)(l) – Sodišča ali izvršitveni organ, pristojen za ugoditev pravnega sredstva

Za pravna sredstva na podlagi člena 33(1) Uredbe (EU) št. 655/2014 so pristojna naslednja sodiščaPDF(233 Kb)de.

To so Amtsgerichte (okrajna sodišča), Landgerichte (deželna sodišča), Oberlandesgerichte (višja deželna sodišča), Arbeitsgerichte (delovna sodišča) in Landesarbeitsgerichte (višja delovna sodišča).

Za pravna sredstva na podlagi člena 34(1) ali (2) Uredbe (EU) št. 655/2014 so pristojna naslednja sodiščaPDF(194 Kb)de.

To so Amtsgerichte (okrajna sodišča).

Za pravna sredstva na podlagi člena 33(1) Uredbe (EU) št. 655/2014 je pristojno sodišče, ki je izdalo nalog za zamrznitev.

V primeru pravnih sredstev dolžnika na podlagi člena 34(1) ali (2) Uredbe (EU) št. 655/2014 je za izvršitev naloga pristojno okrajno sodišče, ki je pristojno na podlagi splošnih določb.

Člen 50(1)(m) – Sodišča, pri katerih se vloži pritožba, in rok za vložitev pritožbe

Za pritožbe v smislu člena 37 Uredbe (EU) št. 655/2014 so pristojna naslednja sodiščaPDF(233 Kb)de.

To so Amtsgerichte (okrajna sodišča), Landgerichte (deželna sodišča), Arbeitsgerichte (delovna sodišča) in Landesarbeitsgerichte (višja delovna sodišča).

Pravica do pritožbe zoper odločbe o pravnih sredstvih, določena v členu 37 Uredbe (EU) št. 655/2014, se lahko uveljavlja pri sodišču, ki je izdalo odločbo o pravnem sredstvu, ali, če je sodišče, ki je izdalo odločbo o pravnem sredstvu, sodišče prve stopnje, pri sodišču višje stopnje.

Pritožbo je treba vložiti v enem mesecu.

Rok za vložitev pritožbe začne teči z dnem, ko je zadevni osebi vročena odločba, zoper katero se lahko vloži pritožba.

Člen 50(1)(n) – Sodne takse

V postopkih na podlagi člena 5(a) Uredbe (EU) št. 655/2014:

Znesek takse se vsakokrat določi na podlagi vrednosti spora in ustreznega količnika takse na podlagi metode izračuna, določene v členu 34 zakona o sodnih stroških (GKG) in/ali členu 28 zakona o sodnih stroških v družinskih zadevah (FamGKG).

Za postopek za pridobitev evropskega naloga za zamrznitev na podlagi člena 5(a) Uredbe (EU) št. 655/2014 se v skladu s točko 1410 taksne tarife zakona o sodnih stroških (Kostenverzeichnis Gerichtskostengesetz, KV GKG) navadno uporabi taksa s količnikom 1,5. V nekaterih primerih, v katerih je delovna obremenitev sodišča pri obdelavi manjša, se uporabi taksa z znižanim količnikom 1,0 (točka 1411 KV GKG). Če je nalog izdan na podlagi člena 91a ali člena 269(3), tretji stavek, ZPO, se navadno uporabi taksa z zvišanim količnikom 3,0 (točka 1412 KV GKG).

Taksa za postopek krije tudi vloge dolžnika za pravna sredstva v smislu člena 33 Uredbe (EU) št. 655/2014 za razveljavitev ali spremembo evropskega naloga za zamrznitev. Za vročitev z vročilnico, priporočenim pismom s povratnico ali obdelavo s strani sodnega uradnika se zaračuna taksa v višini 3,50 EUR, če postopek na isti stopnji vključuje več kot 10 vročitev ali je vročitev opravljena na pobudo upnika (točka 9002 KV GvKostG – zakon o stroških sodnih izvršiteljev, Gerichtsvollzieherkostengesetz).

V pritožbenem postopku se uporabi taksa s količnikom 1,5 (točka 1430 KV GKG). Kadar se celotni postopek konča z umikom pritožbe, se količnik zniža na 1,0 (točka 1431 KV GKG).

Vrednost spora vsakokrat določi sodišče po lastni presoji (člen 53 GKG v povezavi s členom 3 ZPO).

Taksa zapade takoj, ko je pri sodišču vložena vloga za evropski nalog za zamrznitev bančnih računov ali pritožba (člen 6 GKG).

Kadar na prvi stopnji okrajno sodišče (Amtsgericht) odloči kot družinsko sodišče, se navadno uporabi taksa s količnikom 1,5 v skladu s točko 1420 taksne tarife zakona o sodnih stroških v družinskih zadevah (KV FamGKG). Kadar se celotni postopek konča brez pravnomočne sodne odločbe, se količnik zniža na 0,5 (točka 1421 KV GKG).

Taksa za postopek krije tudi vloge dolžnika za pravna sredstva v smislu člena 33 Uredbe (EU) št. 655/2014 za razveljavitev ali spremembo evropskega naloga za zamrznitev. Za vročitev z vročilnico, priporočenim pismom s povratnico ali obdelavo s strani sodnega uradnika se zaračuna taksa v višini 3,50 EUR, če postopek na isti stopnji vključuje več kot 10 vročitev ali je vročitev opravljena na pobudo upnika (točka 2002 KV FamGKG).

V pritožbenem postopku se uporabi taksa s količnikom 2,0 (točka 1422 KV GKG). Kadar se celotni postopek konča z umikom pritožbe, preden sodišče prejme obrazložitev pritožbe, se količnik zniža na 0,5 (točka 1423 KV FamGKG). V drugih primerih končanja celotnega postopka brez sodne odločbe se uporabi taksa s količnikom 1,0 (točka 1424 KV FamGKG).

Vrednost spora vsakokrat določi sodišče ex aequo et bono (člen 42(1) FamGKG).

Taksa zapade takoj, ko je izdan brezpogojni sklep o taksah ali se postopek konča drugače (člen 11 FamGKG).

Kadar na prvi stopnji odloči delovno sodišče (Arbeitsgericht), se za postopek uporabi taksa s količnikom 0,4 (točka 8310 KV GKG). Če je nalog izdan na podlagi člena 91a ali člena 269(3), tretji stavek, ZPO, se količnik načeloma zviša na 2,0 (točka 8311 KV GKG).

Taksa za postopek krije tudi vloge dolžnika za pravna sredstva v smislu člena 33 Uredbe (EU) št. 655/2014 za razveljavitev ali spremembo evropskega naloga za zamrznitev. Za vročitev z vročilnico, priporočenim pismom s povratnico ali obdelavo s strani sodnega uradnika se zaračuna taksa v višini 3,50 EUR, če postopek na isti stopnji vključuje več kot 10 vročitev ali je vročitev opravljena na pobudo upnika (točka 9002 KV GKG).

V pritožbenem postopku se uporabi taksa s količnikom 1,2 (točka 8330 KV GKG). Kadar se celotni postopek konča z umikom pritožbe, se količnik zniža na 0,8 (točka 8331 KV GKG).

Vrednost spora vsakokrat določi sodišče po lastni presoji (člen 53 GKG v povezavi s členom 3 ZPO).

Taksa zapade takoj, ko je izdan brezpogojni sklep o taksah ali se postopek konča na drug način (člen 9 GKG).

V postopku na podlagi člena 5(b) Uredbe (EU) št. 655/2014 in v vseh postopkih v zvezi z vlogami za omejitev ali ustavitev izvrševanja naloga za zamrznitev:

V postopku za pridobitev naloga za zamrznitev na podlagi člena 5(a) Uredbe (EU) št. 655/2014 se zaračuna taksa v višini 20 EUR (točka 2111 KV GKG). Če je med postopkom vložena zahteva za pridobitev informacij o računu, se taksa zviša na 33 EUR (točka 2122 KV GKG).

Taksa za postopek krije tudi vloge dolžnika za pravna sredstva v smislu člena 33 Uredbe (EU) št. 655/2014 za razveljavitev ali spremembo evropskega naloga za zamrznitev.

Za vloge za ustavitev ali omejitev izvrševanja se zaračuna taksa v višini 30 EUR (točka 2119 KV GKG).

Za pritožbe, ki so zavržene ali zavrnjene, se zaračuna taksa v višini 30 EUR (točka 2121 KV GKG). Če je pritožba samo delno zavržena ali zavrnjena, lahko sodišče takso zniža ex aequo et bono na polovico ali odloči, da je ne bo zaračunalo.

Taksa zapade takoj, ko je pri sodišču vložena vloga za evropski nalog za zamrznitev bančnih računov, za ustavitev ali omejitev izvrševanja ali pritožba (člen 6 GKG).

Člen 50(1)(o) – Jeziki, sprejemljivi za prevode dokumentov

Za dokumente, poslane sodišču ali pristojnemu organu v skladu z Uredbo (EU) št. 655/2014, je dovoljen samo nemški jezik.

Zadnja posodobitev: 04/03/2019

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Evropski nalog za zamrznitev bančnih računov - Irska

Člen 50(1)(a) – Sodišča, pristojna za izdajo evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov

Člen 50(1)(a) – imena in kontaktni podatki sodišč, ki so pristojna za izdajo evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov (člen 6(4)).

Irsko pravo ne pozna javnih listin, zato se ta določba na Irskem ne uporablja.

Člen 50(1)(b) – Organ, pristojen za pridobitev informacij o računu

Na Irskem:

Minister for Justice and Equality

Bishop’s Square

Redmond’s Hill

Dublin 2

Ireland

Povezava se odpre v novem oknuEAPOIA@justice.ie

Člen 50(1)(c) – Načini pridobivanja informacij o računu

Na Irskem se uporablja člen 14(5)(a), tj. vse banke na Irskem morajo na zahtevo informacijskega organa razkriti, ali ima dolžnik pri njih odprt račun.

Člen 50(1)(d) – Sodišča, pri katerih se lahko vloži pritožba zoper zavrnitev izdaje evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov

Na Irskem:

  • če je za izdajo naloga za zamrznitev pristojno okrajno sodišče, pri sodniku okrožnega sodišča, v katerega okrožju je bil nalog za zamrznitev izdan;
  • če je za izdajo naloga za zamrznitev pristojno okrožno sodišče, pri višjem sodišču;
  • če je za izdajo naloga za zamrznitev pristojno višje sodišče, pri pritožbenem sodišču. (Vendar je treba opozoriti, da je vrhovno sodišče v skladu z določbami irske ustave pristojno za odločanje o pravnih sredstvih zoper odločbe višjega sodišča, če meni, da izjemne okoliščine upravičujejo neposredno vložitev pravnega sredstva pri vrhovnem sodišču. Predpogoj za to je, da se zadevna odločba nanaša na zadevo splošnega javnega pomena in/ali da to zahtevajo interesi pravice).

Člen 50(1)(e) – Organi, pristojni za sprejem, posredovanje in vročitev evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov in drugih dokumentov

Na Irskem:

Minister for Justice and Equality

Bishop’s Square

Redmond’s Hill

Dublin 2

Ireland

Povezava se odpre v novem oknuEAPOCA@justice.ie

Člen 50(1)(f) – Organ, pristojen za izvršitev evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov

Na Irskem:

Minister for Justice and Equality

Bishop’s Square

Redmond’s Hill

Dublin 2

Ireland

Povezava se odpre v novem oknuEAPOCA@justice.ie

Člen 50(1)(g) – Obseg zamrznitev skupnih in imenskih računov

V skladu z irskim pravom je obseg zamrznitve skupnih in imenskih računov odvisen od okoliščin posameznega primera. Če ni v nalogu izrecno določeno drugače, velja glede skupnih računov splošno pravilo, da sodna odredba tipa Mareva (Mareva type injunction), izdana samo zoper toženo stranko, ne more imetniku skupnega računa preprečiti črpanja z bančnega računa.

Kar zadeva imenske račune, če ima tretja oseba sredstva v imenu tožene stranke na imenskem računu, se sodna odredba Mareva, izdana zoper toženo stranko, nanaša na ta sredstva, ker je tožena stranka upravičeni ali dejanski lastnik teh sredstev.

Imetnik skupnega ali imenskega računa, za katerega velja takšna odredba, lahko pri pristojnem sodišču vloži zahtevek, s katerim zahteva spremembo pogojev odredbe.

Člen 50(1)(h) – Pravila za zneske, izvzete iz zasega

V primeru enakovrednih nacionalnih postopkov sodišče na podlagi posameznega primera določi znesek, ki je na voljo dolžniku, pri čemer upošteva okoliščine zadevne stranke. Zadevni zahtevek vloži dolžnik, glede zneska, ki se lahko da na voljo, pa ni nobenih pravil.

Člen 50(1)(i) – Pristojbine, če jih banke zaračunavajo, za izvajanje enakovrednih nacionalnih nalogov in posredovanje informacij o računu ter podatki o stranki, ki mora plačati te pristojbine

Banke v primeru enakovrednih nacionalnih postopkov ne zaračunavajo pristojbin za izvajanje sodnih nalogov. Kadar se zahtevajo informacije o računu, ni nobenega pravila, ki bi bankam preprečevalo zaračunavanje pristojbin za zagotavljanje takih informacij. Kot splošno načelo je upnik dolžan plačati stroške, ki jih ima banka; plačilo takih stroškov pa se lahko naloži tudi dolžniku.

Člen 50(1)(j) – Lestvico pristojbin ali drug niz pravil, s katerimi se določijo veljavne pristojbine, ki jih zaračunava kateri koli organ, ki sodeluje pri obdelavi ali izvrševanju naloga za zamrznitev

Ni predvideno, da informacijski in pristojni organi zaračunavajo upravne pristojbine. Vendar je treba za osebno vročitev pisanj plačati 100 do 200 EUR, odvisno od stopnje težavnosti pri izvedbi vročitve.

Opomba: osebno vročitev pisanj na tej stopnji izvede družba zasebnega sektorja, lestvica pristojbin pa ni na voljo.

Člen 50(1)(k) – Razvrščenost enakovrednih nacionalnih nalogov

Razvrstitev se v skladu z irskim pravom ne prenese na podobne postopke, kot so sodne odredbe Mareva, ker upnik ne pridobi lastninske pravice na zadevnih sredstvih.

Člen 50(1)(l) – Sodišča ali izvršitveni organ, pristojen za ugoditev pravnega sredstva

Na Irskem:

Kar zadeva člen 33(1), je za pravno sredstvo pristojno sodišče, ki je izdalo nalog za zamrznitev, to pa je glede na okoliščine lahko okrajno, okrožno ali višje sodišče*.

Kar zadeva člen 34(1) in (2), je za pravno sredstvo pristojno:

  • sodišče, ki je izdalo nalog za zamrznitev, če je bil evropski nalog za zamrznitev bančnih računov izdan na Irskem;
  • višje sodišče*, če je bil evropski nalog za zamrznitev bančnih računov izdan v drugi državi članici.

*The High Court

Four Courts

Dublin 7

Povezava se odpre v novem oknuHighCourtCentralOffice@courts.ie

Člen 50(1)(m) – Sodišča, pri katerih se vloži pritožba, in rok za vložitev pritožbe

Na Irskem se lahko pritožba zoper odločbo, izdano v skladu s členi 33, 34 ali 35, vloži na naslednji način:

Člen 50(1)(n) – Sodne takse

Glede na okoliščine primera lahko sodne takse v postopku za pridobitev naloga za zamrznitev ali odobritev pravnega sredstva zoper nalog znašajo 80 do 200 EUR. Ustrezne informacije so na voljo na:

Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.irishstatutebook.ie/eli/2014/si/491/ (SI 491/2014)

Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.irishstatutebook.ie/eli/2014/si/492/ (SI 492/2014)

Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.irishstatutebook.ie/eli/2014/si/22/ (SI 22/2014)

Člen 50(1)(o) – Jeziki, sprejemljivi za prevode dokumentov

Za Irsko sta sprejemljiva jezika samo irščina in angleščina.

Zadnja posodobitev: 01/03/2019

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Evropski nalog za zamrznitev bančnih računov - Grčija

Člen 50(1)(a) – Sodišča, pristojna za izdajo evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov

Civilna okrožna sodišča (Eirinodikeía) in sodišča prve stopnje (Protodikeía).

Člen 50(1)(b) – Organ, pristojen za pridobitev informacij o računu

Sistem registrov bančnih računov in plačilnih računov (Sýstima Mitróon Trapezikón Logariasmón kai Logariasmón Pliromón) ministrstva za finance.

Generalni sekretariat za sisteme IT, (Genikí Grammateía Pliroforiakón Systimáton) Ministrstvo za finance, e-pošta: gen-gramm@gsis.gr; telefon: (+30) 2104802000, (+30) 2104803284, (+30) 2104803267.

Člen 50(1)(c) – Načini pridobivanja informacij o računu

Sistem registrov bančnih računov in plačilnih računov ministrstva za finance je bil vzpostavljen za posredovanje zahtev za informacije, ki jih pošiljajo organi, službe, organi javnega sektorja in drugi organi, kreditnim institucijam. Te zahteve se kreditnim institucijam pošljejo v elektronski obliki prek varnega tretjega subjekta (Tiresias), kreditne institucije pa pošljejo svoje odgovore s podatki o računu po istem kanalu (člen 14(5)(a)).

Člen 50(1)(d) – Sodišča, pri katerih se lahko vloži pritožba zoper zavrnitev izdaje evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov

Zoper odločbo okrožnega civilnega sodišča o zavrnitvi se je mogoče pritožiti na sodišče prve stopnje s sodnikom posameznikom (Monomelés Protodikeío), zoper odločbo sodišča prve stopnje s sodnikom posameznikom pa je mogoča pritožba na pritožbeno sodišče (Efeteío).

Člen 50(1)(e) – Organi, pristojni za sprejem, posredovanje in vročitev evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov in drugih dokumentov

Pristojni organ za posredovanje je sodišče prve stopnje. Sodni izvršitelji (dikastikoí epimelités) so odgovorni za prejemanje in vročanje naloga za zamrznitev in drugih dokumentov.

Člen 50(1)(f) – Organ, pristojen za izvršitev evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov

Sodni izvršitelji.

Člen 50(1)(g) – Obseg zamrznitev skupnih in imenskih računov

Zamrznejo se lahko samo skupni računi, ne pa imenski računi. Za zamrznitev skupnih računov ni nobenih drugih pogojev.

Člen 50(1)(h) – Pravila za zneske, izvzete iz zasega

Člen 982(2) Zakonika o civilnem postopku (Kódikas Politikís Dikonomías) določa , da so zahtevki za preživnino, plače, pokojnine, zavarovalnine itd. izvzeti iz zasega. Ni povezave na Zakonik o civilnem postopku na internetu. Zgoraj navedeni zneski so izvzeti iz zasega, ne da bi moral dolžnik za to predložiti kakršen koli zahtevek.

Člen 50(1)(i) – Pristojbine, če jih banke zaračunavajo, za izvajanje enakovrednih nacionalnih nalogov in posredovanje informacij o računu ter podatki o stranki, ki mora plačati te pristojbine

Ni posebnih določb, ki bi urejale vprašanje zaračunavanja stroškov in pristojbin za zamrznitev ali zaseg bančnega računa ali predložitev podatkov o računu. Vendar grško bančno združenje (Ellinikí Énosi Trapezón) meni, da imajo kreditne institucije smiselno pravico zahtevati plačilo stroškov, kot je izrecno določeno v členih 30A in 30B zakonu o pobiranju javnofinančnih prihodkov (Kódikas Eispráxeos Dimosíon Esódon (KEDE) – zakonodajni odlok št. 356/1974, kakor je bil spremenjen in je veljaven).

Člen 50(1)(j) – Lestvico pristojbin ali drug niz pravil, s katerimi se določijo veljavne pristojbine, ki jih zaračunava kateri koli organ, ki sodeluje pri obdelavi ali izvrševanju naloga za zamrznitev

Neodvisni organ za javne prihodke (Anexártiti Archí Dimosíon Esódon) ne zaračunava pristojbin za svojo vlogo pri obdelavi naloga za zamrznitev. Ker izvrševanje naloga opravljajo sodni izvršitelji, svojim glavnim dolžnikom storitve zaračunavajo neposredno. V zvezi s pristojbinami sodnih izvršiteljev na internetu ni povezave na spletišče. Ministrstvo za finance ne zaračunava pristojbin za zagotavljanje informacij o računih v skladu s členom 14.

Člen 50(1)(k) – Razvrščenost enakovrednih nacionalnih nalogov

Evropski nalog za zamrznitev bančnih računov se obravnava kot enakovreden ukrepu zavarovanja (asfalistikó métro) v skladu z nacionalno zakonodajo. Za enakovredne nacionalne naloge ne velja nobena razvrstitev.

Člen 50(1)(l) – Sodišča ali izvršitveni organ, pristojen za ugoditev pravnega sredstva

Sodišče, pristojno za ugoditev pravnega sredstva, je sodišče, ki je izdalo evropski nalog za zamrznitev bančnih računov, tj. sodnik okrožnega civilnega sodišča za zahtevke, ki so v pristojnosti okrožnega civilnega sodišča, in sodišče prve stopnje s sodnikom posameznikom za vse druge zahtevke. V zvezi s pravnimi sredstvi iz člena 34(1) in (2) je za zneske do 20 000 evrov pristojno sodišče okrožno civilno sodišče. Za zneske, ki presegajo 20 000 evrov, je pristojno sodišče prve stopnje.

Člen 50(1)(m) – Sodišča, pri katerih se vloži pritožba, in rok za vložitev pritožbe

Zoper odločbo okrožnega civilnega sodišča o zavrnitvi se je mogoče pritožiti na sodišče prve stopnje s sodnikom posameznikom (Monomelés Protodikeío), zoper odločbo sodišča prve stopnje s sodnikom posameznikom pa je mogoča pritožba na pritožbeno sodišče (Efeteío). Pritožbe je treba vložiti v 30 dneh od vročitve odločitve dolžniku.

Člen 50(1)(n) – Sodne takse

Sodne takse se izračunajo kot približno štiri tisočinke zahtevanega zneska. Ta izračun se uporablja tako za predloge za pridobitev naloga kot tudi za predloge katerih koli pravnih sredstev zoper nalog.

Člen 50(1)(o) – Jeziki, sprejemljivi za prevode dokumentov

Dokumenti se sprejemajo samo v grščini.

Zadnja posodobitev: 25/03/2019

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Evropski nalog za zamrznitev bančnih računov - Hrvaška

Člen 50(1)(a) – Sodišča, pristojna za izdajo evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov

Sodišča, pristojna za izdajo naloga za zamrznitev, kot je navedeno v členu 6(4) Uredbe, so hrvaška sodišča, ki so pristojna za odločanje o vsebini zadeve v skladu z Zakonom o sodiščih (Zakon o sudovima) (Narodne Novine (NN; Uradni list Republike Hrvaške) št. 28/13, 33/15, 82/15 in 82/16), Zakonom o pravdnem postopku (Zakon o parničnom postupku) (NN št. 53/1991, 91/1992, 112/1999, 129/2000, 88/2001, 117/2003, 88/2005, 2/2007, 96/2008, 84/2008, 123/2008, 57/2011, 25/2013 in 89/2014; v nadaljnjem besedilu: ZPP) in drugimi posebnimi predpisi. V Republiki Hrvaški so ta sodišča občinska sodišča (općinski sudovi; ed. općinski sud) in gospodarska sodišča (trgovački sudovi; ed. trgovački sud), pred katerimi potekajo postopki na prvi stopnji.

Člen 50(1)(b) – Organ, pristojen za pridobitev informacij o računu

Organ, pristojen za pridobivanje informacij o dolžnikovih računih, kot je določeno v členu 14 Uredbe, je:

Finančna agencija (Financijska agencija)

Ulica grada Vukovara 70, 10000 Zagreb, Hrvaška

Brezplačni telefon: +385 08000080

E-naslov: info@fina.hr

Člen 50(1)(c) – Načini pridobivanja informacij o računu

Informacije o računu iz člena 14(5) Uredbe se pridobijo z dostopom informacijskega organa do ustreznih informacij, kadar jih imajo javni organi ali uprave v registrih ali drugih virih (člen 14(5)(b) Uredbe).

Člen 50(1)(d) – Sodišča, pri katerih se lahko vloži pritožba zoper zavrnitev izdaje evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov

Sodišče, pristojno za odločanje o pritožbi na podlagi člena 21 Uredbe, ki jo je upnik vložil pri prvostopenjskem sodišču zoper odločbo, s katero se v celoti ali delno zavrne upnikova vloga za nalog za zamrznitev, je višje sodišče, ki je bilo pristojno za odločanje o pritožbi zoper odločbo o zavrnitvi predloga za varščino (županijsko sodišče (županijski sud), ali Visoko gospodarsko sodišče Republike Hrvaške (Visoki trgovački sud Republike Hrvatske) – člena 34a in 34c ZPP, povezana s členom 21(1) Zakona o izvršbi (Ovršni zakon – OZ)) – povezava:  Povezava se odpre v novem oknuhttps://narodne-novine.nn.hr/.

Če se torej vloga za nalog za zamrznitev v celoti ali delno zavrne z odločbo občinskega sodišča, bo upnik prek občinskega sodišča vložil pritožbo pri županijskem sodišču, če pa takšno odločbo sprejme gospodarsko sodišče, bo upnik prek zadevnega gospodarskega sodišča vložil pritožbo zoper odločbo pri Visokem gospodarskem sodišču.

Člen 50(1)(e) – Organi, pristojni za sprejem, posredovanje in vročitev evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov in drugih dokumentov

Organ, pristojen za sprejem, posredovanje in vročitev naloga za zamrznitev ter drugih dokumentov na podlagi člena 14(4) Uredbe, je:

Občinsko civilno sodišče v Zagrebu (Općinski građanski sud u Zagrebu)

Ulica grada Vukovara 84

10000 Zagreb.

Člen 50(1)(f) – Organ, pristojen za izvršitev evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov

Organ, pristojen za izvršitev naloga za zamrznitev v skladu s poglavjem 3 Uredbe, je:

Finančna Agencija (FINA)

Ulica grada Vukovara 70, 10000 Zagreb, Hrvaška

Brezplačni telefon: +385 08000080

E-naslov: info@fina.hr

Člen 50(1)(g) – Obseg zamrznitev skupnih in imenskih računov

Plačilni račun, ki ga upravlja ponudnik plačilnih storitev v imenu enega ali več uporabnikov plačilnih storitev in se uporablja za izvajanje plačilnih transakcij, se lahko v celoti zamrzne.

Sredstva na fiduciarnem računu se ne smejo zamrzniti, če to prepoveduje zakon.

Člen 42 Zakona o stečaju potrošnikov (Zakon o stečaju potrošača) (NN št. 100/15 – Povezava se odpre v novem oknuhttps://narodne-novine.nn.hr/clanci/sluzbeni/2015_09_100_1936.html; v nadaljnjem besedilu: ZSP) določa, da je stečajni upravitelj dolžan odpreti ločen tekoči račun pri finančni instituciji za vsakega posameznega potrošnika, v zvezi s katerim se je na podlagi sodne odločbe začel stečajni postopek.

To je tekoči račun, ki ga stečajni upravitelj v potrošnikovem stečajnem postopku odpre pri finančni instituciji na svoje ime v imenu zadevnega potrošnika. Stečajni upravitelj lahko ta ločeni račun uporablja le za namene prejemanja in izvrševanja plačil, povezanih z upravljanjem stečajne mase potrošnika, ki je predmet stečajnega postopka, in razpolaganjem z njo, pri čemer je stečajni upravitelj obvezan, da vsa plačila na račun, povezana z upravljanjem stečajne mase in razpolaganjem z njo, loči od svojega premoženja.

Člen 42(4) ZSP določa, da sredstva na ločenem računu ne smejo biti predmet izvršitve, povezane s stečajnim upraviteljem, v primeru stečaja ali smrti stečajnega upravitelja pa takšna sredstva niso del njegove stečajne mase oziroma premoženja.

Glede na to, da stečajni upravitelj v primeru stečaja potrošnika deluje kot njegov zastopnik, se lahko šteje, da je ta račun fiduciarni račun, na katerem so tako sredstva stečajnega upravitelja kot sredstva enega ali več potrošnikov, zoper katere se je začel stečajni postopek, vendar sredstva potrošnika, ki ga zastopa stečajni upravitelj, ne smejo biti predmet izvršbe ali zamrznitve računa, če se postopek izvaja zoper stečajnega upravitelja.

Člen 50(1)(h) – Pravila za zneske, izvzete iz zasega

Zneski, izvzeti iz zasega, kot je navedeno v členu 31 Uredbe, so določeni v členu 172 OZ (izvzetje iz izvršbe) in členu 173 OZ (omejitev izvršbe).

Če dolžnik prejme plačila in nadomestila, kot so določena v členu 172 OZ, ki so izvzeta iz izvršbe, ali zneske iz člena 173 OZ (omejitev izvršbe), mora o tem v skladu s členom 212 OZ obvestiti FINA.

Povezave do Zakona o izvršbi (NN št. 112/12, 25/13, 93/14 in 55/16) so:

Povezava se odpre v novem oknuhttps://narodne-novine.nn.hr/clanci/sluzbeni/2012_10_112_2421.html

Povezava se odpre v novem oknuhttps://narodne-novine.nn.hr/clanci/sluzbeni/2013_02_25_405.html

Povezava se odpre v novem oknuhttps://narodne-novine.nn.hr/clanci/sluzbeni/2014_07_93_1877.html

Povezava se odpre v novem oknuhttps://narodne-novine.nn.hr/clanci/sluzbeni/2016_06_55_1440.html

V skladu s členom 173 OZ so iz izvršbe izvzeti naslednji zneski:

(1) če je predmet izvršbe plača dolžnika, ki mora poravnati dolg, je iz rubeža izvzet znesek, enak dvema tretjinama povprečne neto plače v Republiki Hrvaški. Če se izvršba izvede za zbiranje sredstev za zahtevek za zakonsko preživnino ali zahtevek za odškodnino za škodo, ki je nastala zaradi slabega zdravja ali zmanjšanja oziroma izgube zmožnosti za delo, in za odškodnino za izgubo preživnine zaradi smrti osebe, ki je zagotavljala preživnino, je znesek enak polovici povprečne neto plače v Republiki Hrvaški, razen če se izvršba ne izvede z namenom prisilnega zbiranja denarja, dolgovanega za preživnino za otroka. V takšnih primerih se iz rubeža izvzame znesek, enak eni četrtini povprečne neto plače na osebo, zaposleno pri pravni osebi v Republiki Hrvaški, v preteklem letu;

(2) če dolžnik, ki mora poravnati dolg, prejema plačo, ki je nižja od povprečne neto plače v Republiki Hrvaški, se iz rubeža izvzame znesek v višini dveh tretjin plače, izplačane dolžniku, ki mora poravnati dolg. Če se izvršba izvede za zbiranje sredstev za zahtevek za zakonsko preživnino ali zahtevek za odškodnino za škodo, ki je nastala zaradi slabega zdravja ali zmanjšanja oziroma izgube zmožnosti za delo, in za odškodnino za izgubo preživnine zaradi smrti osebe, ki je zagotavljala preživnino, je znesek enak polovici neto plače, izplačane dolžniku, ki mora poravnati dolg;

(3) pojem „povprečna neto plača“ v smislu odstavka 1 tega člena je povprečni znesek, izplačan kot mesečna neto plača na osebo, zaposleno pri pravni osebi v Republiki Hrvaški, v obdobju med januarjem in avgustom tekočega leta, ki ga določi hrvaški statistični urad (Državni zavod za statistiku) in je objavljen v NN najpozneje 31. decembra tekočega leta. Tako določen znesek se uporablja v naslednjem letu;

(4) določbe odstavkov 1 in 2 tega člena se za izvršbo uporabljajo tudi, če je kakršna koli odškodnina, plačana namesto plače, odškodnina za krajši delovni čas, odškodnina za nižjo plačo, pokojnina, plača vojaškega osebja in plača, ki jo prejmejo rezervne sile med služenjem vojaškega roka, ter kakršno koli drugo redno denarno nadomestilo, plačano civilnemu in vojaškemu osebju, predmet zaplembe, razen prihodkov iz odstavkov 5 in 6 tega člena;

(5) izvršba z zaplembo prihodkov, ki jih prejmejo invalidi kot denarno nadomestilo za telesno invalidnost in kot dodatek za nego, se lahko izvede le za zbiranje sredstev za zahtevek za zakonsko preživnino ali zahtevek za odškodnino za škodo, ki je nastala zaradi slabega zdravja ali zmanjšanja oziroma izgube zmožnosti za delo, in za odškodnino za izgubo preživnine zaradi smrti osebe, ki je zagotavljala preživnino, pri čemer je znesek enak polovici takšnih prihodkov;

(6) izvršba z zaplembo prihodkov, prejetih na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju in pogodbe o plačilu doživljenjske rente, in prihodkov, prejetih na podlagi pogodbe o življenjskem zavarovanju, se lahko izvede le na delu prihodkov, ki presega glavni znesek, uporabljen pri izračunu zneska podpore za vzdrževanje;

(7) določbe odstavkov 1 in 2 tega člena se uporabljajo tudi, kadar se izvršba izvede na prihodkih, ki niso plača, pokojnina ali prihodki iz trgovinskih in obrtnih dejavnostih samozaposlenih oseb, svobodnih poklicev, kmetijstva in gozdarstva, lastnine in lastninskih pravic, kapitala ali zavarovanja („drugi prihodki“ v skladu s posebnimi pravili), če lahko dolžnik, ki mora poravnati dolg, z javnimi dokumenti dokaže, da so ti prihodki njegovi edini redni denarni prihodki.

Povprečna neto mesečna plača za zaposlene pri pravni osebi v Republiki Hrvaški v obdobju januar–avgust 2016 je bila 5 664 HRK (Povezava se odpre v novem oknuhttps://narodne-novine.nn.hr/clanci/sluzbeni/2016_11_102_2187.html).

Člen 50(1)(i) – Pristojbine, če jih banke zaračunavajo, za izvajanje enakovrednih nacionalnih nalogov in posredovanje informacij o računu ter podatki o stranki, ki mora plačati te pristojbine

FINA in banke so upravičene do zaračunavanja takse za izvajanje nalogov za zamrznitev ter izvajanje izvršbe in varščin v zvezi s sredstvi na računih v skladu s Pravili o vrstah in zneskih taks za izvajanje nalog, določenih v Zakonu o izvajanju izvršbe na sredstva (NN, št. 105/10, 124/11, 52/12 in 6/13; v nadaljnjem besedilu: Pravila) – povezave:

Povezava se odpre v novem oknuhttps://narodne-novine.nn.hr/clanci/sluzbeni/2010_09_105_2831.html

Povezava se odpre v novem oknuhttps://narodne-novine.nn.hr/clanci/sluzbeni/2011_11_124_2491.html

Povezava se odpre v novem oknuhttps://narodne-novine.nn.hr/clanci/sluzbeni/2012_05_52_1278.html

Povezava se odpre v novem oknuhttps://narodne-novine.nn.hr/clanci/sluzbeni/2013_01_6_90.html

V členu 6 Pravil je določeno, da takso plača dolžnik.

V Pravilih je določena taksa za izvajanje nalog, določenih v Zakonu o izvajanju izvršbe na sredstva (NN št. 91/10 in 112/12).

Pravila določajo dve vrsti taks:

1. za izvršbo na sredstva dolžnika, ki mora poravnati dolg, ter

2. za vpogled in zagotavljanje podatkov iz Enotnega registra računov.

Takse za izvršbo na sredstva dolžnika, ki mora poravnati dolg, so razvrščene v štiri skupine:

  • proučitev možnosti izvršitve izvršilnega naslova,
  • izračun obresti,
  • izvršitev izvršilnega naslova,
  • zagotavljanje podatkov, kopij in potrdil iz Evidence zaporedij izvršilnih naslovov.

FINA takso za proučitev možnosti izvršitve izvršilnega naslova in takso za izračun obresti obračuna za prejetje izvršilnih naslovov (vsota zahtevkov, ki jih mora dolžnik plačati upniku v skladu z odločbo sodišča) in njihov vnos v Evidenco. Taksa se obračuna tudi za preverjanje, ali izvršilni naslov vsebuje potrebne podatke za izvršbo, in za izračun obresti. Ti dve taksi in takso za izvršitev izvršilnega naslova v celoti plača dolžnik.

Prihodki od taks za izvršitev izvršilnega naslova se razdelijo med FINA (55%) in banke (45%). Bankam se prihodki razdelijo glede na delež skupnega števila računov, ki jih ima dolžnik v posamezni banki na dan obračuna takse, v skladu s podatki iz Enotnega registra računov.

Takso za zagotavljanje podatkov, kopij in potrdil iz Evidence zaporedij izvršilnih naslovov plača vložnik vnaprej na podlagi zahtevka za plačilo. Oseba, ki na FINA vloži vlogo, mora zagotoviti dokazilo o plačilu, na podlagi katerega prejme zahtevane podatke in kopije ter račun za opravljene storitve.

FINA zaračunava za vpogled in zagotavljanje podatkov iz Enotnega registra računov, tako da obračuna takso za vpogled v podatke prek spletne storitve ali takso za zagotavljanje (oziroma prenos) podatkov iz Enotnega registra računov v elektronski ali papirni obliki.

FINA sprejme cenik z zneski taks na podlagi sklepa upravnega odbora, ministrstvo za finance pa predlagani cenik potrdi. Cenik je objavljen na uradnem spletnem mestu FINA. DDV se zaračuna za vse takse na ceniku.

Povezava se odpre v novem oknuPovezava do izvlečka cenika FINA – takse za izvajanje nalog, določenih v Zakonu o izvajanju izvršbe na sredstva.

Člen 50(1)(j) – Lestvico pristojbin ali drug niz pravil, s katerimi se določijo veljavne pristojbine, ki jih zaračunava kateri koli organ, ki sodeluje pri obdelavi ali izvrševanju naloga za zamrznitev

FINA in banke za izvršitev naloga za zamrznitev zaračunajo takse iz člena 43 Uredbe na podlagi Pravil. FINA zaračunava takso za zagotavljanje podatkov, kopij in potrdil iz Evidence ali podatkov o računu. Zneski teh taks so določeni v členu 8 Pravil.

Zneski taks iz člena 3 Pravil so:

Zap. št.

Opis storitve

Podlaga za izračun

Znesek v HRK

Izvršba na sredstva

1.

Proučitev možnosti izvršitve izvršilnega naslova

izvršilni naslov

65,00

2.

Izračun obresti

glavnica

7,00

3.

Izvršitev izvršilnega naslova

3.1.

Enkratna izterjava celotnega zneska iz sredstev, deponiranih v eni banki

izvršilni naslov

17,00

3.2.

Enkratna izterjava celotnega zneska iz sredstev, deponiranih v več bankah

izvršilni naslov

39,00

3.3.

Izvršitev v primeru zamrznitve računa in prepovedi dostopa do sredstev

izvršilni naslov

110,00

4.

Zagotavljanje podatkov, kopij in potrdil iz Evidence

4.1.

– na papirju

stran

43,00

4.2.

– v obliki datoteke

zlog

0,20

najmanj 21,00

Za takse iz točke 4 tega odstavka se zaračuna davek na dodano vrednost.

Zneski taks iz člena 7 Pravil so:

Zap. št.

Opis storitve

Podlaga za izračun

Znesek v HRK

Vpogled in zagotavljanje podatkov iz Enotnega registra računov

1.

Vpogled v podatke na spletnem mestu in prek spletnih storitev Agencije

1.1.

– vpogled

zahtevek

0,80

1.2.

– pregled posameznih delov

zlog

0,20

2.

Vpogled v podatke na spletnem mestu Agencije

2.1.

– polletna članarina

uporabnik

298,37

2.2.

– letna članarina

uporabnik

498,37

3.

Prenos

3.1.

– s spletnega mesta Agencije

zlog

0,10

3.2.

– prek spletnih storitev Agencije

zlog

0,10

3.3

– na CD-ju

zlog

0,10

4.

Pregled podatkov

4.1.

– na papirju

vsaka nova stran

19,51

4.2.

– v obliki datoteke

zlog

0,20

najmanj 19,51

Za takse iz tega odstavka se zaračuna davek na dodano vrednost.

Člen 5(1) navedenih pravil določa, da se morajo takse za izvršbo razdeliti med FINA in banke, ki jim FINA v postopku na podlagi izvršilnega naslova naroči, naj izvedejo izterjavo dolgovanih zneskov, pri čemer FINA prejme 55% posamezne takse, banke pa 45%.

V postopku za pridobitev naloga za zamrznitev ali pravnega sredstva zoper nalog za zamrznitev je treba plačati sodno takso na podlagi vrednosti vloge v skladu z Zakonom o sodnih taksah (NN, št. 74/95, 57/96, 137/02, 125/11, 112/12, 157/13 in 110/15; v nadaljnjem besedilu: ZSP) – glej obvestilo v zvezi s členom 50(1)(n) Uredbe.

Člen 50(1)(k) – Razvrščenost enakovrednih nacionalnih nalogov

Prednostno razvrščanje na podlagi člena 32 Uredbe določa člen 78 OZ, v katerem je navedeno, da je treba denarne zahtevke, ki jih proti istemu dolžniku za isti predmet izvršbe vloži več upnikov, poravnati v vrstnem redu, v katerem so upniki pridobili pravico do poravnave iz tega predmeta, razen če zakon ne določa drugače.

Prednostni vrstni red interesov več upnikov glede varščine se določi na podlagi datuma prejema naloga za zamrznitev (člen 180 OZ) – povezava: Povezava se odpre v novem oknuhttps://narodne-novine.nn.hr/.

Člen 50(1)(l) – Sodišča ali izvršitveni organ, pristojen za ugoditev pravnega sredstva

Organ, pristojen za odločanje o vlogi dolžnika za preklic ali spremembo naloga za zamrznitev, kot je določeno v členu 33 Uredbe, je hrvaško sodišče, ki je izdalo nalog za zamrznitev.

Organ, pristojen za odločanje o vlogi dolžnika za omejitev ali ustavitev izvršitve naloga za zamrznitev v Republiki Hrvaški, kot je določeno v členu 34(1) in (2) Uredbe, je:

Občinsko civilno sodišče v Zagrebu

Ulica grada Vukovara 84

10000 Zagreb.

Člen 50(1)(m) – Sodišča, pri katerih se vloži pritožba, in rok za vložitev pritožbe

Sodišče s pristojnostjo za odločanje o pritožbi zoper odločbo prvostopenjskega sodišča, kot je določeno v členu 37 Uredbe, povezanim s členi 33, 34 in 35 Uredbe, je višje sodišče, ki je bilo pristojno za odločanje o pritožbi zoper odločbo o varščini (županijska sodišča ali Visoko gospodarsko sodišče Republike Hrvaške – člen 34a in 34c Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s členom 21(1) OZ).

Pritožbo je treba vložiti v osmih dneh od dneva vročitve odločbe (člen 11 OZ), in sicer prek sodišča, ki je izdalo odločbo (člen 357 ZPP).

Člen 2(1)(9) OZ določa, da pojem „odločba o varščini“ pomeni odločbo, s katero se v celoti ali delno odobri predlog za varščino, ali odločbo o varščini po uradni dolžnosti.

Člen 50(1)(n) – Sodne takse

Kot je določeno v členu 42 Uredbe, se v postopku za pridobitev naloga za zamrznitev ali odobritev pravnega sredstva zoper nalog plačajo sodne takse na podlagi vrednosti vloge, in sicer:

  • za vlogo za nalog za zamrznitev kot predlog za varščino,
  • za odločitev o vlogi za nalog za zamrznitev kot odločitev o varščini,
  • za vloge iz člena 364b(2) do (5) OZ kot pritožbe zoper odločitev o varščini.

Če ni določeno drugače, obveznost za plačilo takse nastane ob vložitvi predloga za izvršitev naloga za zamrznitev ali pritožbe, kot je določeno v členu 4 ZSP.

Sodne takse se lahko izračunajo za vsako posamezno dejanje glede na vrednost predmeta spora v skladu z naslednjo preglednico:

Več kot

Do HRK

HRK

0,00

3 000,00

100,00

3 000,00

6 000,00

200,00

6 000,00

9 000,00

300,00

9 000,00

12 000,00

400,00

12 000,00

15 000,00

500,00

Pri zneskih nad 15 000,00 HRK je treba plačati takso v višini 500,00 HRK, ki se ji prišteje 1% zneska nad 15 000,00 HRK, in sicer do največ 5 000,00 HRK.

Člen 50(1)(o) – Jeziki, sprejemljivi za prevode dokumentov

Ni relevantno.

Zadnja posodobitev: 11/01/2019

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Evropski nalog za zamrznitev bančnih računov - Italija

Člen 50(1)(a) – Sodišča, pristojna za izdajo evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov

Sodišče okrožja, v katerem je bila pripravljena javna listina, ki odloča v sestavi sodnik posameznik.

Člen 50(1)(b) – Organ, pristojen za pridobitev informacij o računu

Predsednik sodišča okrožja, v katerem ima dolžnik stalno prebivališče ali kraj bivanja oziroma v katerem je statutarni sedež dolžnika, če je ta pravna oseba. Če dolžnik nima dejanskega prebivališča, stalnega prebivališča ali kraja bivanja oziroma, kadar je dolžnik pravna oseba, sedeža v Italiji, je pristojni organ predsednik sodišča v Rimu.

Člen 50(1)(c) – Načini pridobivanja informacij o računu

Italijanska zakonodaja določa, da lahko informacijski organ dostopa do informacij v javnih evidencah, da pridobi informacije o bančnih računih.

Člen 50(1)(d) – Sodišča, pri katerih se lahko vloži pritožba zoper zavrnitev izdaje evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov

Sodišče, kamor spada sodnik, ki je izdal nalog za zamrznitev, ki odloča v senatu.

Člen 50(1)(e) – Organi, pristojni za sprejem, posredovanje in vročitev evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov in drugih dokumentov

Za sprejem in posredovanje dokumentov, uradno obveščanje o njih oziroma njihovo vročitev so pristojni:

(a) sodni uradnik v okoliščinah iz člena 23(5) Uredbe;

(b) sodno tajništvo sodišča, ki je izdalo nalog za zamrznitev, v okoliščinah iz členov 10(2), 23(3) in (6), 25(3) ter 36(5) Uredbe;

(c) sodno tajništvo sodišča, pristojnega za izvršitev, v primeru iz člena 27(2) Uredbe;

(d) sodno tajništvo sodišča v kraju, v katerem ima dolžnik stalno prebivališče, v okoliščinah iz člena 28(3) Uredbe.

Če je bil nalog za zamrznitev izdan v drugi državi članici v okoliščinah iz člena 10(2), 23(3), 23(6) ali 25(3), je pristojno sodišče redno sodišče, pristojno za izvršitev naloga za zamrznitev (glej člen 50(f)).

Člen 50(1)(f) – Organ, pristojen za izvršitev evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov

Redno sodišče v kraju dejanskega prebivališča tretje osebe (člen 678 Zakonika o pravdnem postopku), ki ukrepa v skladu s pravili za razlastitev tretjih oseb.

Člen 50(1)(g) – Obseg zamrznitev skupnih in imenskih računov

Na skupnih računih ali fiduciarnih računih z več kot enim imetnikom računa se lahko nalog za zamrznitev izvrši le v sorazmernem deležu dolžnika. Šteje se, da so deleži imetnikov računa enaki, razen če obstajajo dokazi o nasprotnem.

Člen 50(1)(h) – Pravila za zneske, izvzete iz zasega

Iz zasega so v skladu s povezanimi določbami iz členov 545 in 671 Zakonika o pravdnem postopku izvzeti:

(a) plačila preživnine, razen za namene preživnine, vendar le z odobritvijo predsednika sodišča ali sodnika, ki ga ta imenuje, in le v deležu, ki se določi s sodno odločbo;

(b) prejemki od dobrodelnih ustanov ali nadomestila za življenjske stroške osebam, ki se štejejo za revne, ter porodniška nadomestila, nadomestila za čas bolezni ali nadomestila za pogrebne stroške zavarovalnih skladov, organov za socialno varnost in dobrodelnih ustanov;

(c) zneski, ki jih dolgujejo zasebniki, v obliki plač ali drugih plačil, povezanih z delovnim razmerjem, vključno s tistimi za odpravnine, se lahko zaplenijo za plačila preživnin v obsegu, ki ga odobri predsednik sodišča ali sodnik, ki ga ta imenuje; zapleni se lahko največ ena petina teh zneskov; sočasni zasegi, ki izhajajo iz kombinacije zgoraj navedenih razlogov, ne smejo zajemati več kot polovice zneskov;

(d) renta, če je brezplačna in če obstaja določba, da se je ne sme zapleniti ali zaseči v znesku, ki presega mejo nujnih potreb upnika;

(e) zneski, ki jih zavarovatelj plača imetniku police ali upravičencu do zavarovanja, za katere glede na plačane premije veljajo določbe o reviziji aktov, ki škodijo upnikom, zbiranju, obdavčitvi in zmanjšanju daril;

(f) zneski za pokojnine, nadomestila za pokojnine ali druge pokojninske prejemke ob upoštevanju, da se lahko zapleni največ znesek, ki je enak najvišjemu znesku mesečnega socialnega prejemka in se mu prišteje ena polovica, ter da se lahko delež, ki presega ta znesek, zapleni v obsegu iz točk (c) in (d);

(g) posebna sredstva za socialno varnost in pomoč, ki jih vzpostavi podjetnik, med drugim brez prispevkov delodajalcev, če to zadeva plačila, ki jih izvedejo upniki ali delavci podjetnika.

Obstaja tudi določba, da se lahko zneski, dolgovani zaradi plač in drugih plačil, povezanih z zaposlitvijo ali delom, med drugim za odpravnine in pokojnine ter nadomestila za pokojnine ali druge pokojninske prejemke, kadar so knjiženi na bančni ali poštni račun na ime dolžnika, zaplenijo v znesku, ki presega trikratnik socialnih prejemkov, če se knjiženje na račun izvede pred zaplembo; če se knjiženje izvede na datum zaplembe ali pozneje, se lahko ti zneski zaplenijo v obsegu, določenem v odstavkih (3), (4), (5) in (7) ter posebni določbi Zakona.

Dolžnik je tisti, ki mora dokazati, da je zahtevek izvzet iz zamrznitve.

Člen 50(1)(i) – Pristojbine, če jih banke zaračunavajo, za izvajanje enakovrednih nacionalnih nalogov in posredovanje informacij o računu ter podatki o stranki, ki mora plačati te pristojbine

Splošno pravilo je, da ima skrbnik premoženja, za katerega je izdan nalog za zamrznitev, tj. banka v primeru bančnega računa, pravico zahtevati odškodnino za hrambo in varstvo sredstev; odškodnina se določi glede na veljavne cene ali cene, ki se običajno uporabijo, skupaj s povračilom dokumentiranih stroškov, ki so potrebni za varstvo premoženja. Ti stroški vključujejo stroške, ki nastanejo pri uradnem obveščanju o izjavi iz člena 25 Uredbe.

Stran, odgovorna za plačilo (začasno), je vložnik. Sodišče ugotovi, katera stran je na koncu odgovorna za plačilo.

Banka ni upravičena do zaračunavanja taks za zagotavljanje informacij o računih na podlagi člena 14. Banke so po zakonu dolžne posodabljati evidence, iz katerih se v Italiji pridobivajo informacije o bančnih računih na podlagi člena 14 Uredbe.

Člen 50(1)(j) – Lestvico pristojbin ali drug niz pravil, s katerimi se določijo veljavne pristojbine, ki jih zaračunava kateri koli organ, ki sodeluje pri obdelavi ali izvrševanju naloga za zamrznitev

Brez poseganja v sodne takse, ki jih je treba plačati na podlagi člena 42 Uredbe (EU) št. 655/2014, obdelava in izvršitev naloga za zamrznitev, za katerega se zaprosi v Italiji, vključujeta plačilo stroškov za pridobitev kopij sodnih ukrepov in taks, ki se plačajo sodnim uradnikom za vročitev dokumentov.

Stroški za kopije se določijo na podlagi preglednice iz Priloge 7 k Predsedniški uredbi št. 115 z dne 30. maja 2012 – „Prečiščene pravne določbe in predpisi o stroških postopka“ (Testo unico delle disposizioni legislative e regolamentari in tema di spese di giustizia).

Takse, ki se plačajo za vročitev dokumentov, bi bilo treba ločiti glede na to, ali sodni uradnik dokumente vroči neposredno prejemniku ali pa se vročijo po pošti. V prvem primeru je treba sodnemu uradniku v skladu s členom 27 zgoraj navedenih prečiščenih določb plačati nadomestilo stroškov prevoza, ki se izračuna v skladu s členom 35 navedenih določb, pri čemer se upoštevajo merila, ki se vsako leto posodobijo z odlokom pravosodnega ministrstva. V drugem primeru je treba namesto nadomestila stroškov prevoza povrniti stroške dostave. V obeh primerih, tj. pri osebnem uradnem obveščanju prejemnika in uradnem obveščanju po pošti, je treba plačati tudi takso, ki je določena v členu 27 prečiščenih določb in izračunana na podlagi člena 34. Če je uradno obvestilo nujno, se tako taksa kot nadomestilo povišata v skladu s členom 36 prečiščenih določb.

Glej zgoraj navedene člene in Prilogo 7 k Predsedniški uredbi št. 115/2014 na naslednji Povezava se odpre v novem oknupovezavi.

Člen 50(1)(k) – Razvrščenost enakovrednih nacionalnih nalogov

Nacionalni nalogi niso prednostno razvrščeni.

Člen 50(1)(l) – Sodišča ali izvršitveni organ, pristojen za ugoditev pravnega sredstva

Redno sodišče, ki odloča v sestavi sodnik posameznik.

Člen 50(1)(m) – Sodišča, pri katerih se vloži pritožba, in rok za vložitev pritožbe

V skladu s členi 33, 34 in 35 Uredbe se zoper sodbo lahko vloži pritožba na redno sodišče, ki odloča v senatu. Rok za pritožbo je petnajst dni in začne teči, ko sodišče izda nalog, ali z dnem obvestila o nalogu oziroma vročitve naloga, če je to prej.

Člen 50(1)(n) – Sodne takse

(A) Sodne takse za pridobitev naloga za zamrznitev se razlikujejo in so odvisne od vrednosti zahtevka in stopnje sodnega postopka glede na to, kdaj je bil nalog za zamrznitev zahtevan:

(a) za zahtevke do 1 100 EUR so stroški naslednji: 21,50 EUR, če sodni postopek poteka na prvi stopnji; 32,25 EUR, če sodni postopek poteka na drugi stopnji; 43 EUR v primeru kasacijske pritožbe;

(b) za zahtevke med 1 100 in 5 200 EUR so stroški naslednji: 49 EUR, če sodni postopek poteka na prvi stopnji; 73,50 EUR, če sodni postopek poteka na drugi stopnji; 98 EUR v primeru kasacijske pritožbe;

(c) za zahtevke med 5 200 in 26 000 EUR so stroški naslednji: 118,50 EUR, če sodni postopek poteka na prvi stopnji; 177,75 EUR, če sodni postopek poteka na drugi stopnji; 237 EUR v primeru kasacijske pritožbe;

(d) za zahtevke med 26 000 in 52 000 EUR so stroški naslednji: 259 EUR, če sodni postopek poteka na prvi stopnji; 388,50 EUR, če sodni postopek poteka na drugi stopnji; 518 EUR v primeru kasacijske pritožbe;

(e) za zahtevke med 52 000 in 260 000 EUR so stroški naslednji: 379,50 EUR, če sodni postopek poteka na prvi stopnji; 569,25 EUR, če sodni postopek poteka na drugi stopnji; 759 EUR v primeru kasacijske pritožbe;

(f) za zahtevke med 260 000 in 520 000 EUR so stroški naslednji: 607 EUR, če sodni postopek poteka na prvi stopnji; 910,50 EUR, če sodni postopek poteka na drugi stopnji; 1 214 EUR v primeru kasacijske pritožbe;

(g) za zahtevke nad 520 000 EUR so stroški naslednji: 843 EUR, če sodni postopek poteka na prvi stopnji; 1 264,50 EUR, če sodni postopek poteka na drugi stopnji; 1 686 EUR v primeru kasacijske pritožbe;

(h) za zahtevke nedoločene vrednosti so stroški naslednji: 259 EUR, če sodni postopek poteka na prvi stopnji; 388,50 EUR, če sodni postopek poteka na drugi stopnji; 518 EUR v primeru kasacijske pritožbe. Za zadeve v izključni pristojnosti mirovnega sodnika pa so stroški v skladu s členom 7 Zakonika o pravdnem postopku naslednji: 118,50 EUR, če sodni postopek poteka na prvi stopnji; 177,75 EUR, če sodni postopek poteka na drugi stopnji; 237 EUR v primeru kasacijske pritožbe.

Poleg zgoraj navedenih stroškov se za vsak postopek plača pavšalno predplačilo v višini 27 EUR za stroške uradnega obveščanja, če se nalog zahteva pred začetkom sodnega postopka o vsebini zadeve.

(B) Sodne takse za pritožbo zoper nalog za zamrznitev v vseh zadevah znašajo 147 EUR.

Poleg teh stroškov se za vsak postopek plača pavšalno predplačilo v višini 27 EUR za stroške uradnega obveščanja, če se nalog zahteva pred začetkom glavnega sodnega postopka.

Stroške je treba poravnati na začetku postopka ob vložitvi pritožbe.

Člen 50(1)(o) – Jeziki, sprejemljivi za prevode dokumentov

Sprejeti bodo le prevodi v italijanščino.

Zadnja posodobitev: 22/03/2019

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Evropski nalog za zamrznitev bančnih računov - Ciper

Člen 50(1)(a) – Sodišča, pristojna za izdajo evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov

Za izdajo naloga za zamrznitev so pristojna okrožna sodišča (eparchiaká dikastíria).

Okrožno sodišče v Nikoziji

  • naslov: Charalambou Mouskou, 1405 Nicosia, Ciper
  • telefon: +357 22865518
  • telefaks: +357 22304212/22805330
  • e-naslov: Povezava se odpre v novem oknuchief.reg@sc.judicial.gov.cy

Okrožno sodišče v Limassolu

  • naslov: Leoforos Lordou Byronos 8, P.O. Box 54619, 3726 Limassol, Ciper
  • telefon: +357 25806100/25806128
  • telefaks: +357 25305311
  • e-naslov: Povezava se odpre v novem oknuchief.reg@sc.judicial.gov.cy

Okrožno sodišče v Larnaci

  • naslov: Leoforos Artemidos, 6301 Larnaca P.O. Box 40107, Ciper
  • telefon: +357 24802721
  • telefaks: +357 24802800
  • e-naslov: Povezava se odpre v novem oknuchief.reg@sc.judicial.gov.cy

Okrožno sodišče v Paphosu

  • naslov: Corner of Odos Neophytou and Odos Nikou Nikolaidi, 8100 Paphos, P.O. Box 60007, Ciper
  • telefon: +357 26802601
  • telefaks: +357 26306395
  • e-naslov: Povezava se odpre v novem oknuchief.reg@sc.judicial.gov.cy

Okrožno sodišče v Famagusti

  • naslov: Sotiras 2, Megaro Tzivani, 5286 Paralimni, Ciper
  • telefon: +357 23730950/23742075
  • telefaks: +357 23741904
  • e-naslov: Povezava se odpre v novem oknuchief.reg@sc.judicial.gov.cy

Člen 50(1)(b) – Organ, pristojen za pridobitev informacij o računu

Za pridobitev informacij o računu je pristojna centralna banka.

Kontaktni podatki:

Poštni naslov:

Central Bank

John Kennedy Avenue 80

1076 Nicosia

Ciper

ali P.O. Box 25529, 1395 Nicosia

Člen 50(1)(c) – Načini pridobivanja informacij o računu

Banke ali kreditne institucije zagotovijo informacije informacijskemu organu, opredeljenemu v členu 6(2A) zakonov o Centralni banki Cipra iz let 2002 do 2017, tj. Centralni banki Cipra (člen 14(5)(a) Uredbe (EU) št. 655/2014).

Člen 50(1)(d) – Sodišča, pri katerih se lahko vloži pritožba zoper zavrnitev izdaje evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov

Pritožba zoper odločbo okrožnega sodišča se lahko vloži pri vrhovnem sodišču.

Vrhovno sodišče

Člen 50(1)(e) – Organi, pristojni za sprejem, posredovanje in vročitev evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov in drugih dokumentov

Za opravljanje navedenih nalog je pristojno ministrstvo za pravosodje in javni red.

Člen 50(1)(f) – Organ, pristojen za izvršitev evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov

Za izvršitev naloga v skladu s členom 23(2) Uredbe (EU) št. 655/2014 je pristojen sodni izvršitelj (dikastikós epidótis).

Člen 50(1)(g) – Obseg zamrznitev skupnih in imenskih računov

Ni nacionalne zakonodaje, ki bi urejala vprašanje zamrznitve skupnih in imenskih računov v civilnih in gospodarskih zadevah. Stranka, ki želi zamrzniti tak račun, vloži ustrezno vlogo pri sodišču, sodišče pa v okviru splošnejših pooblastil ob upoštevanju vseh okoliščin zadeve odredi zamrznitev dela računa ali celotnega računa ali je ne odredi.

Člen 50(1)(h) – Pravila za zneske, izvzete iz zasega

Ni posebnih pravil, ki bi urejala izvzetje zneskov iz zasega v civilnih in gospodarskih zadevah, razen zneskov, ki se zamrznejo na podlagi kazenskega postopka ter ki so izvzeti iz zamrznitve in zasega za namen zbiranja davka na podlagi člena 9(B) zakonov o zbiranju davka iz let 1962 in 2014 ter odstavka 13 Priloge X k zakonom o davku na dodano vrednost iz let 2000 do 2014.

Člen 50(1)(i) – Pristojbine, če jih banke zaračunavajo, za izvajanje enakovrednih nacionalnih nalogov in posredovanje informacij o računu ter podatki o stranki, ki mora plačati te pristojbine

Ni posebne določbe na podlagi nacionalnega prava, ki bi prepovedovala zaračunavanje takih pristojbin s strani bank, ki jih naložijo imetnikom računa.

Člen 50(1)(j) – Lestvico pristojbin ali drug niz pravil, s katerimi se določijo veljavne pristojbine, ki jih zaračunava kateri koli organ, ki sodeluje pri obdelavi ali izvrševanju naloga za zamrznitev

Ni stroškov.

Člen 50(1)(k) – Razvrščenost enakovrednih nacionalnih nalogov

Ni take določbe.

Člen 50(1)(l) – Sodišča ali izvršitveni organ, pristojen za ugoditev pravnega sredstva

Okrožna sodišča, kot pri členu 50(1)(a).

Člen 50(1)(m) – Sodišča, pri katerih se vloži pritožba, in rok za vložitev pritožbe

Pritožba zoper odločbo okrožnega sodišča se lahko vloži pri vrhovnem sodišču (člen 21) v 42 dneh, kot je določeno v členu 35(2) pravil o civilnem postopku. Pritožbo zoper začasno odločbo je treba vložiti v 14 dneh od dneva izdaje začasne odločbe.

Člen 50(1)(n) – Sodne takse

Podrobnosti o stroških so na voljo na Povezava se odpre v novem oknunaslednji povezavi, in sicer na straneh 19–30.

Člen 50(1)(o) – Jeziki, sprejemljivi za prevode dokumentov

Poleg grščine se sprejemajo prevodi dokumentov v angleščino.

Zadnja posodobitev: 18/04/2019

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Evropski nalog za zamrznitev bančnih računov - Slovenija

Člen 50(1)(a) – Sodišča, pristojna za izdajo evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov

Sodišča, ki so pristojna za izdajo naloga za zamrznitev, kadar je upnik pridobil javno listino (člen 6(4)), so okrajna sodišča (prvi odstavek 279.b člena Zakona o izvršbi in zavarovanju; Uradni list RS, št. /07 – uradno prečiščeno besedilo, 93/07, 37/08 – ZST-1, 45/08 – ZArbit, 28/09, 51/10, 26/11, 17/13 – odl. US, 45/14 – odl. US, 53/14, 58/14 – odl. US, 54/15, 76/15 – odl. US in 11/18; v nadaljevanju ZIZ).

Seznam okrajnih sodišč najdete Povezava se odpre v novem oknutukaj.

Člen 50(1)(b) – Organ, pristojen za pridobitev informacij o računu

Organ, ki je pristojen za pridobitev informacij o računu (člen 14), je okrožno sodišče, ki izvaja mednarodno pravno pomoč in ima elektronski dostop do registra transakcijskih računov (101. člen Zakona o sodiščih, Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 96/09, 86/10 – ZJNepS, 33/11, 75/12 – ZSPDSLS-A, 63/13 in 17/15; v nadaljevanju ZS, v zvezi z 4. členom ZIZ).

Seznam vseh okrožnih sodišč najdete Povezava se odpre v novem oknutukaj.

Člen 50(1)(c) – Načini pridobivanja informacij o računu

Načini pridobivanja informacij o računu (člen 14(5)):

a) AJPES, ki je določen kot informacijski organ, upravlja Register transakcijskih računov, ki predstavlja enotno informatizirano bazo podatkov o transakcijskih računih fizičnih in pravnih oseb (191. člen in nasl. Zakona o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih; Ur.l. RS, št. 7/18, Povezava se odpre v novem oknu9/18 – popr.; v nadaljevanju ZPlaSSIED). To pomeni, da je pridobivanje informacij zelo učinkovito, saj ni potrebna zahteva informacijskega organa (točka a) petega odstavka 14. člena) banki, da razkrije ali ima dolžnik pri njen odprt račun.

Pridobivanje informacij o dolžnikovem računu na način, kot je določen v točki c) petega odstavka 14. člena, je v slovenski zakonodaji sicer možno (glej 31. člen ZIZ), vendar se ga sodišča praktično ne poslužujejo, ker lahko informacije o dolžnikovem bančnem računu pridobijo z elektronskim vpogledom v register transakcijskih računov (4. člen ZIZ; 13. člen Zakona o sodiščih; Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 96/09, 86/10 – ZJNepS, 33/11, 75/12 – ZSPDSLS-A, 63/13, 17/15 in 23/17 – ZSSve; v nadaljevanju ZS).

Člen 50(1)(d) – Sodišča, pri katerih se lahko vloži pritožba zoper zavrnitev izdaje evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov

Pritožba (člen 21) se vloži;

- pri sodišču, ki zavrača upnikovo vlogo za izdajo naloga za zamrznitev (okrajno oziroma okrožno sodišče).

Povezava se odpre v novem oknuSeznam okrajnih sodišč, Povezava se odpre v novem oknuseznam okrožnih sodišč.

Člen 50(1)(e) – Organi, pristojni za sprejem, posredovanje in vročitev evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov in drugih dokumentov

Organ, ki je pristojen za sprejem, posredovanje in vročitev naloga za zamrznitev in drugih dokumentov (točka 14 člena 4) je:

-          v skladu s členom 10(2), členom 23(3), (5) in (6), 25(3), 27(2), 28(3) in drugim pododstavkom člena 36(5) Uredbe(EU) št. 655/2014: Okrajno sodišče v Mariboru.

Člen 50(1)(f) – Organ, pristojen za izvršitev evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov

Organ pristojen za izvršitev naloga za zamrznitev (poglavje 3):

Za izvršitev naloga za zamrznitev, ki ga je izdalo sodišče druge države članice Evropske unije, je krajevno pristojno Okrajno sodišče v Mariboru (279.d člen ZIZ).

Člen 50(1)(g) – Obseg zamrznitev skupnih in imenskih računov

Obseg zamrznitve na skupnem in imenskem računu (člen 30):

Skupni plačilni račun je plačilni račun, ki ga odpre ponudnik plačilnih storitev v imenu dveh ali več fizičnih oseb ali v imenu dveh ali več pravnih oseb (prvi odstavek 14. člena Zakona o plačilnih storitvah in sistemih - ZPlaSS).

Vsak posamezni imetnik skupnega plačilnega računa lahko razpolaga s celotnimi denarnimi sredstvi na skupnem plačilnem računu, razen če so v pogodbi o vodenju skupnega plačilnega računa določena drugačna pooblastila za razpolaganje z denarnimi sredstvi na skupnem plačilnem računu (drugi odstavek 14. člena ZPlaSS).

Denarna sredstva na skupnem plačilnem računu se lahko v celoti uporabijo za poplačilo obveznosti posameznega imetnika do tretjih oseb. Dogovor med imetniki skupnega plačilnega računa o višini deležev posameznih imetnikov in odgovornosti posameznega imetnika ne omejuje pravic tretjih oseb, da v postopku izvršbe ali stečaja posameznega imetnika poplačajo svoje terjatve do tega imetnika v breme celotnih denarnih sredstev na skupnem plačilnem računu (tretji odstavek 14. člena ZPlaSS). Denarna sredstva na skupnem plačilnem računu se lahko torej uporabljajo za poplačilo obveznosti posameznega imetnika do tretjih oseb.

Kadar posebni zakon določa, da je izvršba na določena sredstva dolžnika omejena, se v postopku izvršbe zoper posameznega imetnika skupnega plačilnega računa te omejitve upoštevajo glede vsakega posameznega imetnika skupnega plačilnega računa (četrti odstavek 14. člena ZPlaSS).

Člen 50(1)(h) – Pravila za zneske, izvzete iz zasega

Za zneske, izvzete iz zasega in za zneske za katere je izvršba omejena se uporabljajo pravila (člen 31):

Iz izvršbe so izvzeti prejemki, katerih skupna značilnost je, da niso osnovni prejemki, kot je na primer plača, temveč so praviloma dodatni, nižji prejemki, ki predstavljajo večinoma socialni korektiv (101. člen Povezava se odpre v novem oknuZakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)).

Po 102. členu ZIZ je izvršba omejena na prejemke, ki so praviloma osnovni prejemki, kot je npr. plača; to so prejemki, ki štejejo za dohodek iz delovnega razmerja. Na prejemke je dovoljeno poseči praviloma do 2/3 teh prejemkov, vendar pa mora dolžniku ostati znesek v višini 76% minimalne plače. Ta znesek mora ostati vsakemu dolžniku enako. Pri določenih privilegiranih terjatvah mora dolžniku ostati nižji znesek - 50% minimalne plače. V obeh primerih se znesek, ki mora ostati dolžniku poviša, če dolžnik preživlja družinske člane.

Izvzetja in omejitve izvršbe morajo upoštevati izvrševalci sklepa o izvršbi (banka) brez predloga dolžnika, razen v primeru upravičenosti do višje omejitve zaradi preživljanja, ki jo pri izvrševalcu sklepa o izvršbi izkaže dolžnik z javno listino (peti odstavek 102. člena ZIZ).

Točen seznam iz zasega izvzetih oziroma omejenih zneskov je določen v 101., 102. in 103. členu ZIZ.

Člen 50(1)(i) – Pristojbine, če jih banke zaračunavajo, za izvajanje enakovrednih nacionalnih nalogov in posredovanje informacij o računu ter podatki o stranki, ki mora plačati te pristojbine

Zaračunavanje pristojbine (člen 43): banke lahko v skladu s svojo poslovno politiko z vsakokratnimi tarifami plačil za storitve zaračunavajo nadomestila za izvajanje dejanj (sprejem naloga in prenos sredstev) na podlagi enakovrednih nacionalnih nalogov.

Ponudniki plačilnih storitev na svojih spletnih straneh objavijo pravilne in popolne podatke o višini nadomestil, ki jih zaračunavajo za izvajanje dejanj na podlagi sklepa o izvršbi ali zavarovanju (190. členZPlaSSIED).

Posredovanje informacij o računu zagotavlja AJPES. Podatki v registru transakcijskih računov pravnih oseb in fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost, so javni in brezplačno dostopni na spletni strani AJPES (194. člen ZPlaSSIED). Za posredovanje podatkov iz registra transakcijskih računov o računu fizične osebe AJPES prosilcu zaračuna stroške v skladu s tarifo, ki jo določi v soglasju z ministrom, pristojnim za finance (195. člen ZPlaSSIED). Tarifa nadomestil stroškov za posredovanje podatkov o transakcijskih računih fizičnih oseb iz registra transakcijskih računov (Uradni list RS, št. 49/10) je objavljena tudi na spletni strani AJPES. Višina nadomestila stroškov po tej tarifi se določa glede na način vlaganja zahtev za pridobitev podatkov iz računa (za elektronsko posredovanje podatkov je tarifa nižja kot za posredovanje podatkov na podlagi vložene zahteve v pisni obliki) in število enot posredovanih podatkov.

Nadomestilo za izvajanje enakovrednih nacionalnih nalogov plača dolžnik, za posredovanje informacij o računu pa tisti, ki je podal poizvedbo (praviloma upnik).

Sodišče brezplačno dostopa do informacij o računih z vpogledom v register, ki ga upravlja AJPES ali od organizacije za plačilni promet (banke) zahteva, da razkrije, ali ima dolžnik pri njih odprt račun (prvi odstavek 4. člena ZIZ, 13. člen ZS).

AJPES zagotovi sodiščem, davčnemu organu in drugim organom, ki so pristojni za izvršbo neposredni elektronski dostop do podatkov iz registra transakcijskih računov.

Člen 50(1)(j) – Lestvico pristojbin ali drug niz pravil, s katerimi se določijo veljavne pristojbine, ki jih zaračunava kateri koli organ, ki sodeluje pri obdelavi ali izvrševanju naloga za zamrznitev

Lestvica pristojbin ali drug niz pravil, s katerimi se določijo veljavne pristojbine, ki jih zaračunava kateri koli organ, ki sodeluje pri obdelavi ali izvrševanju naloga za zamrznitev (člen 44):

Ob vložitvi predloga za zavarovanje z nalogom za zamrznitev mora biti plačana sodna taksa (prvi odstavek 29.b člena v zvezi z 239. in 279.a členom ZIZ). Za predlog za izdajo naloga za zamrznitev je treba plačati sodno takso v višini 30 EUR (tar. št. 4012 Zakona o sodnih taksah; Uradni list RS, št. Povezava se odpre v novem oknu37/08, Povezava se odpre v novem oknu97/10, Povezava se odpre v novem oknu63/13, Povezava se odpre v novem oknu58/14 – odl. US, Povezava se odpre v novem oknu19/15 – odl. US, Povezava se odpre v novem oknu30/16, Povezava se odpre v novem oknu10/17 – ZPP-E in Povezava se odpre v novem oknu11/18 – ZIZ-L; v nadaljevanju ZST-1) oziroma v višini 24 EUR (tar. št. 4041 in 4012 ZST-1), če je predlog vložen v elektronski obliki;

Sodna taksa v primeru, ko je nalog za zamrznitev izdalo slovensko sodišče in je banka v Sloveniji, sodišče pa skupaj z izdajo naloga izda tudi sklep, s katerim banki odredi dejanja iz 4. točke prvega odstavka 260. člena ali iz 4. točke prvega ostavka 271. člena ZIZ (prvi odstavek 279.e člena), vključuje tudi izdajo omenjenega sklepa, saj ga sodišče dejansko izda v postopku izdaje naloga za zamrznitev (tj. v postopku o predlogu za zavarovanje).

Kadar nalog za zamrznitev izda tuje sodišče in ga slovensko sodišče prejme v izvršitev, ker je banka v Sloveniji, se sklep, s katerim sodišče banki odredi dejanja iz 4. točke prvega odstavka 260. člena ali iz 4. točke prvega odstavka 271. člena ZIZ (drugi odstavek 279.e člena) izda v postopku, ki se začne na podlagi prejetega naloga za zamrznitev. Na podlagi 24. člena Uredbe se v tem primeru sodna taksa ne plača, saj sklepa ne moremo šteti za sklep o začasni odredbi ali predhodni odredbi oziroma postopka, v katerem se izda ta sklep, ne moremo šteti za postopek za zavarovanje, temveč gre za sklep, s katerim sodišče da banki navodila za izvršitev naloga, izdanega v tujini.

Člen 50(1)(k) – Razvrščenost enakovrednih nacionalnih nalogov

Razvrščenost enakovrednih nacionalnih nalogov po nacionalnem pravu (člen 32):

Več upnikov, ki uveljavljajo svoje denarne terjatve proti istemu dolžniku in na istem predmetu izvršbe, se poplača po tistem vrstnem redu, po katerem so pridobili pravico do poplačila iz tega predmeta, razen v primerih, v katerih ta zakon določa drugače (12. člen ZIZ).

Nalog za zamrznitev, ki ga je izdalo sodišče druge države članice Evropske unije, se izvrši tako, da sodišče s sklepom odredi dejanje iz 4. točke prvega odstavka 271. člena ZIZ, torej izda začasno odredbo (tretji odstavek 279.e člena ZIZ). S sklepom o začasni odredbi naloži sodišče organizaciji za plačilni promet, da mora dolžniku ali komu drugemu po dolžnikovemu nalogu odreči izplačilo denarnega zneska, za katerega je izdalo začasno odredbo, z dolžnikovega računa (4. točka prvega odstavka 271. člena ). S tako začasno odredbo, ki jo izda slovensko sodišče na podlagi evropskega naloga za zamrznitev druge države članice, se ne pridobi zastavna pravica na predmetu zavarovanja (drugi odstavek 271. člena ZIZ). Takšno začasno odredbo izda sodišče, če sodišče še ni odločilo o glavni stvari. Če upnik predlogu za izdajo naloga za zamrznitev priloži tudi sodno odločbo, sodno poravnavo ali javno listino, ki je bila izdana pred nalogom za zamrznitev, se odredi ukrep iz 4. točke prvega odstavka 260. člena ZIZ, torej se izda sklep o predhodni odredbi, s katerim odredi rubež denarnega zneska na dolžnikovem računu pri organizaciji za plačilni promet (tretji odstavek 279.e člena, 4. točka prvega odstavka 260. člena ZIZ). Z rubežem pridobi upnik zastavno pravico na dolžnikovih denarnih sredstvih na bančnih računih (tretji odstavek 107. člena v zvezi s petim odstavkom 138. člena in 239. členom ZIZ).

Člen 50(1)(l) – Sodišča ali izvršitveni organ, pristojen za ugoditev pravnega sredstva

Sodišča ali, kadar je ustrezno, izvršitveni organ pristojen za ugoditev pravnega sredstva (člen 33(1), člen 34(1) ali (2)):

- pravno sredstvo (ugovor) po členu 33 (1) se vloži pri sodišču, ki je izdalo nalog za zamrznitev. To je okrajno ali okrožno sodišče. O pravnem sredstvu odloča to sodišče (54. v zvezi z 239. členom ZIZ);

- pravno sredstvo po členu 34 (1) se vloži pri Okrajnem sodišču v Mariboru, ki je na podlagi naloga za zamrznitev druge države članice izdalo sklep o zavarovanju (s predhodno ali začasno odredbo) in ga vročilo organizaciji za plačilni promet. O pravnem sredstvu odloča to sodišče (279.f člen ZIZ,);

- pravno sredstvo (ugovor javnega reda) po členu 34 (2) uredbe se vloži pri Okrajnem sodišču v Mariboru .

Člen 50(1)(m) – Sodišča, pri katerih se vloži pritožba, in rok za vložitev pritožbe

Sodišča, pri katerem se vloži pritožba, rok za vložitev take pritožbe v skladu z nacionalnim pravom, in dogodek, ki označuje začetek tega roka (člen 37):

Zoper sklep o ugovoru je dovoljena pritožba (prvi odstavek 9. člena v zvezi z 239. členom ZIZ). Pritožba se vloži pri sodišču, ki je izdalo nalog za zamrznitev (okrajno oziroma okrožno sodišče) ali pri okrajnem sodišču, ki je pristojno za izvršitev naloga za zamrznitev po členu 23 uredbe.

Pritožbo je treba vložiti v osmih dneh od vročitve sklepa, s katerim je sodišča prve stopnje odločilo o ugovoru (tretji odstavek 9. člena ZIZ).

O pritožbi odloča višje sodišče.

Kontaktni podatki pristojnih višjih sodišč:

1. Višje sodišče v Celju
Prešernova ulica 22
3102 Celje - p.p. 1034

tel.: (03) 427 51 00
fax.: (03) 427 52 70
e-mail: Povezava se odpre v novem oknuurad.visce@sodisce.si

2. Višje sodišče v Kopru
Ferrarska 9
6000 Koper

tel.: (05) 668 30 00
fax.: (05) 639 52 45
e-mail: Povezava se odpre v novem oknuurad.viskp@sodisce.si

3. Višje sodišče v Ljubljani
Tavčarjeva 9
1000 Ljubljana

tel.: (01) 366 44 44
fax.: (01) 366 40 70
e-mail: Povezava se odpre v novem oknuurad.vislj@sodisce.si

4. Višje sodišče v Mariboru
Sodna ulica 14
2000 Maribor

tel.: (02) 234 71 00
fax.: (02) 234 73 18
e-mail: Povezava se odpre v novem oknuurad.vismb@sodisce.si

 

Člen 50(1)(n) – Sodne takse

Podatki o sodnih taksah (člen 42):

Sodne takse v postopku za pridobitev naloga za zamrznitev ali odobritev pravnega sredstva zoper nalog so enake kot sodne takse za pridobitev enakovrednega nacionalnega naloga ali pravnega sredstva zoper tak nacionalni nalog.

Plačilo sodne takse določa 29.b člen ZIZ. Sodna taksa mora biti plačana ob vložitvi predloga za izvršbo, ugovora in pritožbe oziroma najpozneje v osmih dneh od vročitve naloga za plačilo sodne takse.

Če je mogoče avtomatsko izračunati sodne takse, se pri elektronski vložitvi vloge izda plačilni nalog, s katerim se vlagatelju naloži, da plača sodno takso z nakazilom v dobro računa in z navedbo referenčne številke, navedene v nalogu za plačilo sodne takse. Velja, da je nalog za plačilo sodne takse vročen, ko vlagatelj sam ali njegov pooblaščenec elektronsko vloži vlogo.

Če sodna taksa ni plačana pravočasno, se šteje, da je vloga umaknjena.

V plačilnem nalogu mora sodišče stranko opozoriti na posledice neplačila sodne takse.

Višino sodnih taks določa Zakon o sodnih taksah (Uradni list RS, št. 37/08, 97/10, 63/13, 58/14 – odl. US, 19/15 – odl. US in 30/16; v nadaljevanju ZST-1). Zaračunavajo se enake sodne takse, kot se zaračunavajo v postopkih v zvezi z enakovrednim nacionalnim nalogom, konkretno za sklep o zavarovanju.

Te takse so določene v naslednjih fiksnih zneskih:

 

Vloga je vložena v fizični (papirni) obliki

Vloga je vložena v e-obliki

Postopek o vlogi za izdajo naloga za zamrznitev

30 EUR (Tar. št. 4012 ZST-1)

24 EUR (Tar. št. 4041 in 4012 ZST-1)

Postopek o ugovoru

30 EUR (Tar. št. 4022 ZST-1)

24 EUR (Tar. št. 4041 in 4022 ZST-1)

Postopek o pritožbi

33 EUR (Tar. št. 4033 ZST-1)

26,4 EUR (Tar. št. 4041 in 4033 ZST-1)

Člen 50(1)(o) – Jeziki, sprejemljivi za prevode dokumentov

Jeziki sprejemljivi za prevode dokumentov (člen 49(2)):

Uradni jeziki so slovenščina, ter dva jezika narodnih skupnosti, ki sta v uradni rabi pri sodiščih na območju teh narodnih skupnosti (6. ín 104. člen ZPP). Jezika narodnih skupnosti sta italijanski in madžarski jezik. V italijanščini posluje Okrajno sodišče v Piranu, Okrajno sodišče v Kopru in Okrožno sodišče v Kopru, v madžarščini pa Okrajno sodišče v Lendavi.

Narodnostno mešana območja določa Zakon o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij (Uradni list RS, št. 108/06 - uradno prečiščeno besedilo in 9/11; v nadaljevanju ZUODNO). 5. člen ZUODNO določa: “Narodnostno mešana območja so po tem zakonu tista, ki jih kot taka opredeljujejo sedanji statuti občin Lendava, Hodoš - Šalovci, Moravske Toplice, Koper, Izola in Piran."

Zadnja posodobitev: 19/12/2018

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.