Evropski nalog za zamrznitev bančnih računov

Portugalska

Vsebino zagotavlja
Portugalska

ISKANJE PRISTOJNIH SODIŠČ/ORGANOV

Z iskalnikom boste lahko poiskali sodišče(-a)/organ(-e), pristojne za posamezen evropski pravni akt. Opozorilo: čeprav si prizadevamo zagotoviti točnost rezultatov, nekateri izjemni primeri v zvezi z ugotavljanjem pristojnosti morda niso zajeti.

Portugalska

Evropski nalog za zamrznitev bančnih računov


*obvezen vnos

Člen 50(1)(a) – Sodišča, pristojna za izdajo evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov

Glede na pristojnost sodišč na podlagi predmeta in vrednosti, kakor je določena z zakonom o organizaciji pravosodnega sistema (zakon št. 62/2013 z dne 26. avgusta 2013), so v zadevah, ki se nanašajo na postopke v zvezi z evropskim nalogom za zamrznitev bančnih računov, pristojna naslednja krajevno pristojna sodišča:

  • osrednji civilni oddelki (Juízos Centrais Cíveis);
  • okrajni civilni oddelki (Juízos Locais Cíveis) in oddelki splošne pristojnosti (Juízos de competência genérica);
  • oddelki za družinske zadeve in mladoletnike (Juízos de família e menores);
  • delovnopravni oddelki (Juízos do Trabalho);
  • gospodarski oddelki (Juízos de Comércio);
  • izvršilni oddelki (Juízos de Execução);
  • Sodišče za varstvo intelektualne lastnine (Tribunal da Propriedade Intelectual);
  • Sodišče za varstvo konkurence, regulatorje in nadzor (Tribunal da Concorrência, Regulação e Supervisão);
  • Pomorsko sodišče (Tribunal Marítimo).

Člen 50(1)(b) – Organ, pristojen za pridobitev informacij o računu

Zbornica pravnih zastopnikov in izvršiteljev (A Ordem dos Solicitadores e Agentes de Execução – (OSAE)).

Rua Artilharia 1, no 63

1250-038 Lizbona

Telefon: +351 213894200

Telefaks: +351 213534870

E-naslov: geral@osae.pt

http://osae.pt/pt/pag/osae/osae/1/1/1/1

Člen 50(1)(c) – Načini pridobivanja informacij o računu

Na podlagi nacionalnega prava sta na voljo naslednja načina:

  • za vse banke na Portugalskem velja obveznost, da razkrijejo informacijo, ali ima dolžnik pri njih odprt račun (člen 14(5)(a));
  • informacijski organ lahko dostopa do vseh zadevnih informacij, ki jih imajo javni organi ali uprave v registrih ali drugih virih (člen 14(5)(b)).

Ta načina sta določena v členu 749 zakonika o civilnem postopku in urejena s členom 17 ministrske izvedbene uredbe št. 282/2013 z dne 29. avgusta 2013, kakor je bila nazadnje spremenjena.

Za dostop pristojnega organa (Zbornica pravnih zastopnikov in izvršiteljev – OSAE) do informacij o obstoju računov na Portugalskem, je treba poslati zahtevek Centralni banki Portugalske. Na Portugalskem se lahko taki zahtevki za informacije vložijo le ob uporabi davčne identifikacijske številke (NIF) ali identifikacijske številke pravne osebe (NIPC) dolžnika. Tako se za hitro obravnavo zahtevkov priporoča, da vsebujejo naslednje informacije:

  • davčno identifikacijsko številko (NIF) dolžnika ali
  • identifikacijsko številko pravne osebe (NIPC), če je dolžnik podjetje,
  • dolžnikov naslov.

Člen 50(1)(d) – Sodišča, pri katerih se lahko vloži pritožba zoper zavrnitev izdaje evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov

Za obravnavo pritožb so pristojna pritožbena sodišča.

Vendar je treba v skladu z nacionalnim pravom pritožbo vložiti pri sodišču, ki je izdalo izpodbijano odločbo.

Člen 50(1)(e) – Organi, pristojni za sprejem, posredovanje in vročitev evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov in drugih dokumentov

  • Sodišča, natančneje sodni uradniki;
  • zbornica pravnih zastopnikov in izvršiteljev (OSAE), natančneje izvršitelji.

Na splošno so za izvedbo potrebnih vročitev pooblaščeni izvršitelji.

V skladu s portugalskim procesnim pravom sodni uradniki posredujejo samo v naslednjih primerih:

  • pri izvršbah, pri katerih je upnik država;
  • pri izvršbah, pri katerih upnika zastopa državno tožilstvo (Ministério Público);
  • če v okrožju, kjer poteka izvršilni postopek, „izvršitelj“ ni na voljo in bi sodelovanje „izvršitelja“ iz drugega okrožja povzročilo nesorazmerne stroške. O tem posredovanju odloči sodnik na zahtevo upnika;
  • če bi potrebna procesna dejanja povzročila nesorazmerne potne stroške in na območju, kjer je treba izvesti ta dejanja, „izvršitelj“ ni na voljo. O tem posredovanju odloči sodnik na zahtevo „izvršitelja“;
  • pri izvršbah, katerih vrednost ne presega 10 000 evrov, če so upniki posamezniki in se predlog ne nanaša na poslovno ali industrijsko dejavnost, pod pogojem, da se posredovanje zahteva v predlogu za izvršbo in so ustrezni procesni stroški poravnani;
  • pri izvršbah, katerih vrednost ne presega 30 000 evrov, če je predlog povezan z delovnim razmerjem ter stranka, ki predlaga izvršbo, posredovanje zahteva v predlogu za izvršbo in poravna ustrezne procesne stroške.

Člen 50(1)(f) – Organ, pristojen za izvršitev evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov

Zbornica pravnih zastopnikov in izvršiteljev.

Člen 50(1)(g) – Obseg zamrznitev skupnih in imenskih računov

Na podlagi portugalskega prava se domneva, da imajo stranke enak delež v terjatvi, tako da se, razen če ni dokazano drugače, domneva, da ima vsak vlagatelj v lasti polovico sredstev, položenih na računu (člena 513 in 516 civilnega zakonika). Nalog za zamrznitev se torej nanaša na dolžnikov delež na skupnem računu, pri čemer se predpostavlja, da so deleži enaki (člen 780(5) zakonika o civilnem postopku (CPC)).

Ta predpostavka se lahko izpodbija s predložitvijo dokazov o nasprotnem; dokazati je treba, da sredstva na bančnem računu pripadajo samo enemu imetniku računa ali enemu od imetnikov računa ali da imajo ti različne deleže na računu ali celo da sredstva pripadajo tretji osebi.

Če je vloga za izdajo naloga za zamrznitev vložena samo zoper enega od zakoncev, vendar pa se zarubijo sredstva na skupnem računu zakoncev, ker se za dolžnika šteje, da nima zadostnih sredstev, je treba zakonca osebe, zoper katero je vložena vloga za izdajo naloga za zamrznitev, pozvati, naj zahteva ločitev premoženja ali izjavi, da se strinja s tem, da gre za skupni dolg; to se stori na zahtevo zakonca, zoper katerega je vložena vloga za izdajo naloga za zamrznitev. Če je bila vloga za izdajo naloga za zamrznitev vložena samo zoper enega od zakoncev in zoper račun, ki je odprt samo na njegovo ime, lahko ta zakonec trdi, da je dolg skupen, in v takem primeru se lahko nalog za zamrznitev izda zoper skupni račun zakoncev, če ga imata (člen 740(1), člen 741(1) in člen 742(1) CPC).

Če je imetnik računa tudi dolžnik, vendar sredstva na računu domnevno pripadajo tretji osebi, lahko tretja oseba vloži ugovor (člen 342(1) CPC). Če se izkaže, da je dolžnik lastnik sredstev, ki so položena na računu tretje osebe, se lahko tretja oseba pritoži zoper nalog za zamrznitev ali vloži ugovor, pri čemer navede dejstva ali predloži dokaze, ki jih sodišče ni upoštevalo in bi lahko ovrgli razloge za izdajo naloga za zamrznitev (člen 372(1) CPC). V prvem primeru bo rubež sredstev poskušala preprečiti tretja oseba, v drugem pa dolžnik.

Člen 50(1)(h) – Pravila za zneske, izvzete iz zasega

V skladu s členom 391(2) zakonika o civilnem postopku (CPC) se za naloge za zamrznitev uporabljajo določbe o rubežu, ki so po potrebi prilagojene.

Rubež mora biti omejen na sredstva, potrebna za plačilo izvršljivega dolga in pričakovanih stroškov izvršbe (člen 735(3) CPC).

V skladu s členom 738 CPC so iz rubeža izvzeti: dve tretjini neto dohodkov, plač, rednih zneskov, ki se prejemajo kot pokojnina ali kateri koli drug socialni prejemek, zavarovalnine, odškodnine za nezgodo ali rente ali katerega koli drugega podobnega plačila, ki dolžniku zagotavlja preživetje. Za izračun likvidnega dela zgoraj navedenih plačil se upoštevajo le zakonsko predpisani prispevki. Najvišji znesek, ki je izvzet iz rubeža, ustreza trem nacionalnim minimalnim plačam v času posameznega rubeža; če dolžnik nima drugih dohodkov, najnižji znesek, ki je izvzet iz rubeža, ustreza eni nacionalni minimalni plači.

V posebnem primeru rubeža na bančnem računu je iz rubeža izvzet skupni znesek, ki ustreza nacionalni minimalni plači.

Sodnik lahko ob upoštevanju zneska, vrste preostalega dolga, potreb osebe, zoper katero se predlaga izvršba, in njenih družinskih razmer na zahtevo osebe, zoper katero se predlaga izvršba, izjemoma zniža zarubljivi znesek dohodka za tako dolgo, kot se mu zdi razumno (vendar največ za eno leto), lahko pa ga celo izvzame iz rubeža.

Nazadnje, v skladu s členom 739 CPC so iz rubeža izvzeti bančni depoziti, če izhajajo iz plačila posojila, ki je samo izvzeto iz rubeža.

Člen 50(1)(i) – Pristojbine, če jih banke zaračunavajo, za izvajanje enakovrednih nacionalnih nalogov in posredovanje informacij o računu ter podatki o stranki, ki mora plačati te pristojbine

Banke imajo pravico do plačila za storitve, ki jih opravijo, samo v primerih, v katerih je upnik gospodarska družba, ki je v preteklem letu pri sodišču, v sodnem tajništvu ali pri kontaktni točki vložila vsaj 200 predlogov za izdajo začasne odredbe (člen 780(12) CPC).

V izvedbeni uredbi št. 202/2011 z dne 20. maja 2011, kakor je bila nazadnje spremenjena, so določeni višina, načini plačila in izterjave ter razdelitev zneskov v zvezi s tem plačilom.

To plačilo se nanaša na stroške, nastale v zadevi, za katere je odgovoren izključno upnik, in ne vključuje nagrad in stroškov izvršitelja ali stroškov izvršbe; prav tako se ne more zahtevati iz naslova stroškov strank (člen 1(2) izvedbene uredbe št. 202/2011 z dne 20. maja 2011).

V primeru rubeža sredstev na bančnem računu na ime osebe, zoper katero se predlaga izvršba, je treba plačati eno petino (1/5) obračunske enote, kar znaša 20,40 EUR.

Če rubež ni mogoč (če ni bančnih računov ali bančnih sredstev na ime osebe, zoper katero se predlaga izvršba), je treba plačati eno desetino (1/10) obračunske enote, kar znaša 10,20 EUR.

Člen 50(1)(j) – Lestvico pristojbin ali drug niz pravil, s katerimi se določijo veljavne pristojbine, ki jih zaračunava kateri koli organ, ki sodeluje pri obdelavi ali izvrševanju naloga za zamrznitev

Na Portugalskem informacije o bančnih računih zagotavljajo banke v skladu s pogoji in v zneskih, navedenih v členu 50(1)(i).

Za obdelavo ali izvršitev naloga za zamrznitev se plačajo naslednje pristojbine:

  • 25 evrov, če ima dolžnik stalno prebivališče v državi članici izvora;
  • 51 evrov, če ima dolžnik stalno prebivališče v drugi državi članici, ki ni država članica izvora.

Člen 50(1)(k) – Razvrščenost enakovrednih nacionalnih nalogov

Ni relevantno.

Člen 50(1)(l) – Sodišča ali izvršitveni organ, pristojen za ugoditev pravnega sredstva

Pritožbe zoper nalog za zamrznitev v skladu s členom 33(1):

  • za obravnavo in odločanje o pritožbi je pristojno prvostopenjsko sodišče, ki je izdalo nalog za zamrznitev.

Pritožbe zoper izvršitev naloga za zamrznitev v skladu s členom 34:

  • pri izvršbah, katerih vrednost presega 50 000 evrov* – oddelki osrednjih sodišč;
  • pri izvršbah, katerih vrednost je 50 000 evrov* ali manj – okrajni civilni oddelki, če jih ni pa oddelki splošne pristojnosti.

* Ta znesek vključuje glavnico in obresti/kazni, izračunane do datuma predložitve naloga za zamrznitev.

Člen 50(1)(m) – Sodišča, pri katerih se vloži pritožba, in rok za vložitev pritožbe

Pritožbo je treba vložiti pri sodišču, ki je izdalo izpodbijani nalog (člen 637(1) zakonika o civilnem postopku). Vložene pritožbe se nato v obravnavo predložijo pritožbenemu sodišču (Tribunal da Relação).

Rok za vložitev pritožbe je 15 dni od vročitve naloga (člen 638(1) in člen 363(1) zakonika o civilnem postopku).

Člen 50(1)(n) – Sodne takse

  • V primeru postopka za izdajo začasne odredbe mora vložnik plačati sodno takso v višini 306 evrov.
  • V primeru pritožbe zoper odločbo mora vložnik plačati sodno takso v višini od 306 evrov do 612 evrov.

V skladu s členom 145(1) CPC je treba sodno takso plačati na začetku zadevnega postopka.

Preglednici II in III iz člena 7(1), (4), (5) in (7) uredbe o procesnih stroških (uredba z zakonsko močjo št. 34/2008 z dne 26. februarja 2008) sta na voljo na spletnem naslovu: http://data.dre.pt/eli/dec-lei/34/2008/p/cons/20161228/pt/html

Člen 50(1)(o) – Jeziki, sprejemljivi za prevode dokumentov

Ni relevantno.

Zadnja posodobitev: 26/02/2024

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.