Evropski nalog za zamrznitev bančnih računov

Nemčija

Vsebino zagotavlja
Nemčija

Člen 50(1)(a) – Sodišča, pristojna za izdajo evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov

Pristojna sodišča PDF (211 Kb) de so Amtsgerichte (okrajna sodišča) in Landgerichte (deželna sodišča).

Krajevno pristojni organ za izdajo naloga za zamrznitev bančnih računov v primerih, v katerih je upnik že pridobil javno listino, je sodišče, v okrožju katerega je bila listina sestavljena.

Za določitev stvarne pristojnosti sodišč se uporabljajo splošne določbe nemškega zakona o sodiščih in veljavnih zakonikov o sodnem postopku.

Člen 50(1)(b) – Organ, pristojen za pridobitev informacij o računu

Pristojni organ za pridobitev informacij o računu v skladu s členom 14 Uredbe (EU) št. 655/2014 je Bundesamt für Justiz (zvezni urad za pravosodje).

Kontaktni podatki Bundesamt für Justiz so:

Bundesamt für Justiz
Adenauerallee 99-103
53113 Bonn
Nemčija
Telefon: +49 22899410-40
E-naslov: EU-Kontenpfaendung@bfj.bund.de

Člen 50(1)(c) – Načini pridobivanja informacij o računu

Za pridobitev informacij o računu v skladu s členom 14 Uredbe (EU) št. 655/2014 lahko Bundesamt für Justiz zaprosi Bundeszentralamt für Steuern (zvezni centralni davčni urad), naj pri kreditnih institucijah pridobi naslednje podatke:

datum odprtja in zaprtja računa, ime imetnika računa in datum rojstva za fizične osebe.

Člen 50(1)(d) – Sodišča, pri katerih se lahko vloži pritožba zoper zavrnitev izdaje evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov

Pristojna sodišča PDF (233 Kb) de so Amtsgerichte (okrajna sodišča), Landgerichte (deželna sodišča), Oberlandesgerichte (višja deželna sodišča), Arbeitsgerichte (delovna sodišča) in Landesarbeitsgerichte (višja delovna sodišča).

Pritožba zoper zavrnitev izdaje naloga za zamrznitev se lahko vloži pri sodišču, ki je zavrnilo vlogo, ali, če je sodišče, ki je zavrnilo vlogo, sodišče prve stopnje, pri sodišču višje stopnje.

Člen 50(1)(e) – Organi, pristojni za sprejem, posredovanje in vročitev evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov in drugih dokumentov

Pristojna sodišča PDF (194 Kb) de so Amtsgerichte (okrajna sodišča).

Člen 50(1)(f) – Organ, pristojen za izvršitev evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov

Pristojna sodišča PDF (194 Kb) de so Amtsgerichte (okrajna sodišča).

Sodišče, ki je pristojno za izvršitev naloga za zamrznitev, je okrajno sodišče, ki je pristojno na podlagi splošnih določb. Vendar če je nalog izdalo nemško sodišče, je za njegovo izvršitev pristojno to sodišče.

Člen 50(1)(g) – Obseg zamrznitev skupnih in imenskih računov

Za sredstva na računih, ki glede na dokumente banke, pri kateri se vodi račun, niso v izključni lasti dolžnika, se uporablja nemško nacionalno pravo o rubežu, brez vpliva na morebitne pravice drugih oseb s pravico do razpolaganja.

Sredstva na računih dolžnika, s katerimi lahko v imenu dolžnika razpolaga tretja oseba, se na podlagi nemškega nacionalnega prava zarubijo zoper dolžnika.

Sredstva na računih tretje osebe, s katerimi lahko v imenu te tretje osebe razpolaga dolžnik, se na podlagi nemškega nacionalnega prava ne zarubijo zoper dolžnika.

Člen 50(1)(h) – Pravila za zneske, izvzete iz zasega

Nemška nacionalna pravila o zneskih, izvzetih iz rubeža, vsebujeta člena 850k in 850l zakonika o civilnem postopku (Zivilprozessordnung, ZPO).

Ta pravila so naslednja:

„Člen 850k Račun, izvzet iz rubeža

(1) Če so sredstva na dolžnikovem računu pri kreditni instituciji, ki je izvzet iz rubeža, zarubljena, lahko dolžnik do konca zadevnega koledarskega meseca razpolaga s sredstvi v višini mesečnega zneska, izvzetega iz rubeža, v skladu s členom 850c(1), prvi stavek, v povezavi s členom 850c(2a); v zvezi s tem zadevna sredstva niso predmet rubeža. Sredstva v smislu prvega stavka vključujejo tudi sredstva, ki se do izteka roka iz člena 835(4) ne smejo plačati ali nakazati upniku. Če dolžnik v zadevnem koledarskem mesecu ni razpolagal s sredstvi v višini zneska, ki je v skladu s prvim stavkom izvzet iz rubeža, ta sredstva v naslednjem koledarskem mesecu ne bodo predmet rubeža poleg sredstev, izvzetih iz rubeža na podlagi prvega stavka. Prvi do tretji stavek se uporabljajo smiselno, kadar so zarubljena sredstva na tekočem računu dolžnika, ki je bil pred iztekom štirih (4) tednov od vročitve sklepa sodišča o prenosu terjatve tretjemu dolžniku pretvorjen v račun, izvzet iz rubeža.

(2) V vseh drugih primerih se šteje, da je bil rubež sredstev odrejen pod pogojem, da se ne zarubijo naslednji zneski, s čimer se zviša izvzeti znesek v skladu z odstavkom 1:

1. zneski, izvzeti iz rubeža v skladu s členom 850c(1), drugi stavek, v povezavi s členom 850c(2a), prvi stavek, če:

(a) dolžnik plačuje preživnino eni ali več osebam na podlagi zakonskih obveznosti ali

(b) dolžnik prejema denarne dajatve na podlagi druge ali dvanajste knjige socialnega zakonika (Sozialgesetzbuch) za osebe, ki živijo z njim v gospodinjstvu v smislu člena 7(3) druge knjige socialnega zakonika ali členov 19, 20, 36, prvi stavek, ali 43 dvanajste knjige socialnega zakonika in v zvezi s katerimi dolžniku ni treba plačevati preživnine v skladu z zakonskimi določbami;

2. enkratne denarne dajatve v smislu člena 54(2) prve knjige socialnega zakonika in denarne dajatve za kritje dodatnih izdatkov, nastalih zaradi invalidnosti ali slabega zdravja, v smislu člena 54(3), točka 3, prve knjige socialnega zakonika;

3. otroški dodatki ali katere koli druge denarne dajatve za otroke, razen če se ti zarubijo zaradi preživninskega zahtevka otroka, za katerega so dajatve odobrene ali v zvezi s katerim se dajatve upoštevajo.

Za zneske iz prvega stavka se smiselno uporablja odstavek 1, tretji stavek.

(3) Zneski, izvzeti iz rubeža na podlagi odstavka 1 in odstavka 2, prvi stavek, točka 1, se nadomestijo z zneskom, ki ga je izvršilno sodišče v sklepu o rubežu pustilo nezarubljenega, če se sredstva zarubijo na podlagi terjatev, navedenih v členu 850d.

(4) Izvršilno sodišče lahko na ustrezno zahtevo določi znesek, izvzet iz rubeža, ki odstopa od zneskov, določenih v odstavku 1, odstavku 2, prvi stavek, točka 1, in odstavku 3. Smiselno se uporabljajo členi 850a, 850b, 850c, 850d(1) in (2), členi 850e, 850f, 850g in 850i ter člena 851c in 851d tega zakonika in člen 54(2), (3), točke 1, 2 in 3, (4) in (5) prve knjige socialnega zakonika, člen 17(1), drugi stavek, dvanajste knjige socialnega zakonika in člen 76 zakona o dohodnini (Einkommensteuergesetz). Izvršilno sodišče je poleg tega pristojno za izdajo odredb, določenih v členu 732(2).

(5) Kreditna institucija mora v okviru pogodbenih dogovorov izvršiti plačila za dolžnika, kar zadeva sredstva, ki niso predmet rubeža v skladu z odstavkoma 1 in 3. Za zneske, ki niso predmet rubeža v skladu z odstavkom 2, to velja le, če dolžnik s predložitvijo potrdila svojega delodajalca, institucije, ki izplačuje otroške dodatke (Familienkasse), organa, ki izplačuje preživnine, ali katere koli druge primerne osebe ali organa v smislu člena 305(1), točka 1, zakonika o insolventnosti (Insolvenzordnung, InsO) dokaže, da sredstva niso predmet rubeža. Izplačilo kreditne institucije dolžniku ima oprostilni učinek, če se ne zaveda, da je potrdilo nepravilno, vendar to ni posledica njene hude malomarnosti. Če dolžnik ne more predložiti dokazila iz drugega stavka, mora izvršilno sodišče na ustrezno zahtevo zneske določiti v skladu z odstavkom 2. Prvi do četrti stavek se uporabljajo tudi za kakršne koli položene zneske.

(6) Kadar so denarna dajatev v skladu s socialnim zakonikom ali otroški dodatki nakazani na račun, izvzet iz izvršbe, lahko kreditna institucija terjatev, ki izhaja iz nakazila, v obdobju 14 dni od datuma nakazila poravna samo s terjatvami, do katerih je upravičena kot nadomestilo za vodenje računa ali na podlagi razpolaganj z računom s strani upravičenca v navedenem obdobju. Do višine po tem preostalega zneska nakazila kreditna institucija ne sme v 14 dneh od datuma navedenega nakazila zavrniti izvedbe plačila zaradi nezadostnih sredstev, če upravičenec dokaže ali če je kreditni instituciji sicer znano, da je nakazilo denarna dajatev v skladu s socialnim zakonikom ali da gre za otroške dodatke. Plačilo kreditni instituciji za vodenje računa se lahko poravna tudi z zneski iz odstavkov od 1 do 4.

(7) V pogodbi o vodenju tekočega računa se lahko stranka, ki je fizična oseba, ali njen pravni zastopnik in kreditna institucija dogovorita, da se bo tekoči račun vodil kot račun, izvzet iz rubeža. Stranka lahko kadar koli zahteva, naj kreditna institucija njen tekoči račun vodi kot račun, izvzet iz rubeža. Če so bila sredstva na tekočem računu že zarubljena, lahko dolžnik zaprosi, naj se tekoči račun vodi kot račun, izvzet iz rubeža, od začetka četrtega (4.) delovnega dne banke po datumu, ko je podal ustrezno izjavo.

(8) Vsaka oseba ima lahko samo en račun, izvzet iz rubeža. Pri pogodbenih dogovorih mora stranka kreditni instituciji zagotoviti, da nima nobenega drugega računa, izvzetega iz rubeža. Kreditna institucija lahko informacijske službe obvesti, da za stranko vodi račun, izvzet iz rubeža. Informacijske službe lahko te informacije uporabijo le za to, da kreditne institucije, ki podajo ustrezne poizvedbe za preveritev pravilnosti zagotovila v skladu z drugim stavkom, obvestijo o tem, ali ima zadevna oseba račun, izvzet iz rubeža, ali ne. Zbiranje, obdelava in uporaba podatkov za katere koli druge namene, ki niso navedeni v četrtem stavku, niso dovoljeni niti s privolitvijo zadevne osebe.

(9) Če ima dolžnik v nasprotju z odstavkom 8, prvi stavek, več tekočih računov, ki se vodijo kot računi, izvzeti iz rubeža, izvršilno sodišče na ustrezen predlog upnika odredi, da se samo račun, ki ga je upnik določil v predlogu, ohrani kot račun, izvzet iz rubeža. Upnik mora sodišču dokazati, da so izpolnjeni pogoji iz prvega stavka, in sicer s predložitvijo ustreznih izjav tretjih dolžnikov. Dolžnik se ne zasliši. Odločba se vroči vsem tretjim dolžnikom. Po vročitvi odločbe tistim kreditnim institucijam, ki vodijo tekoče račune, ki niso bili določeni kot računi, izvzeti iz rubeža, učinki iz odstavkov od 1 do 6 prenehajo.

Člen 850l Odredba o nezarubljivosti sredstev na računih, izvzetih iz rubeža

Izvršilno sodišče lahko na ustrezen predlog dolžnika odredi, da se sredstva na računu, izvzetem iz rubeža, ne zarubijo do dvanajst (12) mesecev, če dolžnik dokaže, da je bila v zadnjih šestih (6) mesecih pred datumom vložitve predloga velika večina zneskov, nakazanih na navedeni račun, nezarubljivih zneskov, in če sodišču dokaže, da je mogoče pričakovati, da bo tudi v naslednjih dvanajstih (12) mesecih velika večina zneskov, nakazanih na račun, prav tako nezarubljivih zneskov. Sodišče lahko zavrne izdajo te odredbe, če je to v nasprotju s prevladujočimi interesi upnika. Odredba se na ustrezen predlog upnika razveljavi, če pogoji zanjo niso več podani ali če je v nasprotju s prevladujočimi interesi upnika.“

Zneski, upoštevani v členu 850k(1), prvi stavek, v skladu s členom 850c(1), prvi stavek, v povezavi s členom 850c(2a) ZPO trenutno izhajajo iz obvestila o lestvici zneskov, izvzetih iz rubeža, z dne 27. aprila 2015, ki je priloženo kot Priloga PDF (114 Kb) de k temu informativnemu listu; v zvezi s tem se sklicujemo na obvestilo.

Člen 50(1)(i) – Pristojbine, če jih banke zaračunavajo, za izvajanje enakovrednih nacionalnih nalogov in posredovanje informacij o računu ter podatki o stranki, ki mora plačati te pristojbine

Na podlagi nemškega nacionalnega prava banke ne smejo zaračunavati pristojbin za izvajanje enakovrednih nacionalnih nalogov ali posredovanje informacij o računu.

Člen 50(1)(j) – Lestvico pristojbin ali drug niz pravil, s katerimi se določijo veljavne pristojbine, ki jih zaračunava kateri koli organ, ki sodeluje pri obdelavi ali izvrševanju naloga za zamrznitev

Pristojbine, ki jih zaračunavajo sodišča, ki sodelujejo pri obdelavi ali izvrševanju naloga za zamrznitev na podlagi Uredbe (EU) št. 655/2014, so določene v zakonu o sodnih stroških (Gerichtskostengesetz) in zakonu o sodnih stroških v družinskih zadevah (Gesetz über Gerichtskosten in Familiensachen, FamGKG). Navedena zakona sta brezplačno na voljo na naslednjih spletnih naslovih: http://www.gesetze-im-internet.de/bundesrecht/gkg_2004/gesamt.pdf in http://www.gesetze-im-internet.de/bundesrecht/famgkg/gesamt.pdf.

Za povzetek pristojbin, ki se zaračunavajo na podlagi zgoraj navedenih zakonov, glej odgovor na člen 50(1)(n).

Pristojbine, ki jih zaračunavajo sodni izvršitelji, ki sodelujejo pri obdelavi ali izvrševanju naloga za zamrznitev na podlagi Uredbe (EU) št. 655/2014, so določene v zakonu o stroških sodnih izvršiteljev (Gerichtsvollzieherkostengesetz, GvKostG). Navedeni zakon je brezplačno na voljo na naslednjem spletnem naslovu: http://www.gesetze-im-internet.de/bundesrecht/gvkostg/gesamt.pdf.

Pristojbine se zaračunajo za vročitev banki evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov, izdanega v Nemčiji, če mora to vročitev opraviti sodni izvršitelj v Nemčiji. Če sodni izvršitelj nalog za zamrznitev vroči osebno, se na podlagi točke 100 taksne tarife zakona o stroških sodnih izvršiteljev (Kostenverzeichnis zum Gerichtsvollzieherkostengesetz, KV GvKostG) plačajo pristojbina v višini 10 EUR in potni stroški glede na razdaljo, ki jo prepotuje sodni izvršitelj: 3,25 EUR za razdaljo do 10 km, 6,50 EUR za razdaljo od 10 km do 20 km, 9,75 EUR za razdaljo od 20 km do 30 km, 13 EUR za razdaljo od 30 km do 40 km in 16,25 EUR za razdaljo, daljšo od 40 km (na podlagi točke 711 KV GvKostG). Če sodni izvršitelj nalog vroči drugače, se zaračuna pristojbina v višini 3,00 EUR (na podlagi točke 101 KV GvKostG). Poštni stroški se zaračunajo v celoti za vročitev z vročilnico (na podlagi točke 701 KV GvKostG). Za kritje kakršnih koli denarnih izdatkov se zaračuna pavšalni znesek v višini 20 % pristojbin, zaračunanih za vsak nalog, vendar najmanj 3,00 EUR in največ 10,00 EUR (na podlagi točke 716 KV GvKostG).

To velja v primerih, v katerih sodišče, ki je izdalo nalog za zamrznitev v Nemčiji, uporabi storitve sodnega izvršitelja za vročitev naloga dolžniku na pobudo upnika.

Pristojbina se ne zaračuna za posvetovanje z informacijskim organom na podlagi člena 14 Uredbe (EU) št. 655/2014, brez vpliva na odgovor na člen 50(1)(n) o zvišanju sodnih taks, ki se zaračunajo v postopkih za pridobitev naloga za zamrznitev v smislu člena 5(b) Uredbe (EU) št. 655/2014.

Člen 50(1)(k) – Razvrščenost enakovrednih nacionalnih nalogov

Razvrstitev rubežev sredstev na računih na podlagi nalogov po nacionalnem pravu, ki so enakovredni nalogom na podlagi Uredbe (EU) št. 655/2014, temelji na datumu vročitve nalogov banki, pri čemer imajo prej vročeni nalogi za rubež prednost pred nalogi, ki so vročeni pozneje.

Člen 50(1)(l) – Sodišča ali izvršitveni organ, pristojen za ugoditev pravnega sredstva

Za pravna sredstva na podlagi člena 33(1) Uredbe (EU) št. 655/2014 so pristojna naslednja sodišča PDF (233 Kb) de.

To so Amtsgerichte (okrajna sodišča), Landgerichte (deželna sodišča), Oberlandesgerichte (višja deželna sodišča), Arbeitsgerichte (delovna sodišča) in Landesarbeitsgerichte (višja delovna sodišča).

Za pravna sredstva na podlagi člena 34(1) ali (2) Uredbe (EU) št. 655/2014 so pristojna naslednja sodišča PDF (194 Kb) de.

To so Amtsgerichte (okrajna sodišča).

Za pravna sredstva na podlagi člena 33(1) Uredbe (EU) št. 655/2014 je pristojno sodišče, ki je izdalo nalog za zamrznitev.

V primeru pravnih sredstev dolžnika na podlagi člena 34(1) ali (2) Uredbe (EU) št. 655/2014 je za izvršitev naloga pristojno okrajno sodišče, ki je pristojno na podlagi splošnih določb.

Člen 50(1)(m) – Sodišča, pri katerih se vloži pritožba, in rok za vložitev pritožbe

Za pritožbe v smislu člena 37 Uredbe (EU) št. 655/2014 so pristojna naslednja sodišča PDF (233 Kb) de.

To so Amtsgerichte (okrajna sodišča), Landgerichte (deželna sodišča), Arbeitsgerichte (delovna sodišča) in Landesarbeitsgerichte (višja delovna sodišča).

Pravica do pritožbe zoper odločbe o pravnih sredstvih, določena v členu 37 Uredbe (EU) št. 655/2014, se lahko uveljavlja pri sodišču, ki je izdalo odločbo o pravnem sredstvu, ali, če je sodišče, ki je izdalo odločbo o pravnem sredstvu, sodišče prve stopnje, pri sodišču višje stopnje.

Pritožbo je treba vložiti v enem mesecu.

Rok za vložitev pritožbe začne teči z dnem, ko je zadevni osebi vročena odločba, zoper katero se lahko vloži pritožba.

Člen 50(1)(n) – Sodne takse

V postopkih na podlagi člena 5(a) Uredbe (EU) št. 655/2014:

Znesek takse se vsakokrat določi na podlagi vrednosti spora in ustreznega količnika takse na podlagi metode izračuna, določene v členu 34 zakona o sodnih stroških (GKG) in/ali členu 28 zakona o sodnih stroških v družinskih zadevah (FamGKG).

Za postopek za pridobitev evropskega naloga za zamrznitev na podlagi člena 5(a) Uredbe (EU) št. 655/2014 se v skladu s točko 1410 taksne tarife zakona o sodnih stroških (Kostenverzeichnis Gerichtskostengesetz, KV GKG) navadno uporabi taksa s količnikom 1,5. V nekaterih primerih, v katerih je delovna obremenitev sodišča pri obdelavi manjša, se uporabi taksa z znižanim količnikom 1,0 (točka 1411 KV GKG). Če je nalog izdan na podlagi člena 91a ali člena 269(3), tretji stavek, ZPO, se navadno uporabi taksa z zvišanim količnikom 3,0 (točka 1412 KV GKG).

Taksa za postopek krije tudi vloge dolžnika za pravna sredstva v smislu člena 33 Uredbe (EU) št. 655/2014 za razveljavitev ali spremembo evropskega naloga za zamrznitev. Za vročitev z vročilnico, priporočenim pismom s povratnico ali obdelavo s strani sodnega uradnika se zaračuna taksa v višini 3,50 EUR, če postopek na isti stopnji vključuje več kot 10 vročitev ali je vročitev opravljena na pobudo upnika (točka 9002 KV GvKostG – zakon o stroških sodnih izvršiteljev, Gerichtsvollzieherkostengesetz).

V pritožbenem postopku se uporabi taksa s količnikom 1,5 (točka 1430 KV GKG). Kadar se celotni postopek konča z umikom pritožbe, se količnik zniža na 1,0 (točka 1431 KV GKG).

Vrednost spora vsakokrat določi sodišče po lastni presoji (člen 53 GKG v povezavi s členom 3 ZPO).

Taksa zapade takoj, ko je pri sodišču vložena vloga za evropski nalog za zamrznitev bančnih računov ali pritožba (člen 6 GKG).

Kadar na prvi stopnji okrajno sodišče (Amtsgericht) odloči kot družinsko sodišče, se navadno uporabi taksa s količnikom 1,5 v skladu s točko 1420 taksne tarife zakona o sodnih stroških v družinskih zadevah (KV FamGKG). Kadar se celotni postopek konča brez pravnomočne sodne odločbe, se količnik zniža na 0,5 (točka 1421 KV GKG).

Taksa za postopek krije tudi vloge dolžnika za pravna sredstva v smislu člena 33 Uredbe (EU) št. 655/2014 za razveljavitev ali spremembo evropskega naloga za zamrznitev. Za vročitev z vročilnico, priporočenim pismom s povratnico ali obdelavo s strani sodnega uradnika se zaračuna taksa v višini 3,50 EUR, če postopek na isti stopnji vključuje več kot 10 vročitev ali je vročitev opravljena na pobudo upnika (točka 2002 KV FamGKG).

V pritožbenem postopku se uporabi taksa s količnikom 2,0 (točka 1422 KV GKG). Kadar se celotni postopek konča z umikom pritožbe, preden sodišče prejme obrazložitev pritožbe, se količnik zniža na 0,5 (točka 1423 KV FamGKG). V drugih primerih končanja celotnega postopka brez sodne odločbe se uporabi taksa s količnikom 1,0 (točka 1424 KV FamGKG).

Vrednost spora vsakokrat določi sodišče ex aequo et bono (člen 42(1) FamGKG).

Taksa zapade takoj, ko je izdan brezpogojni sklep o taksah ali se postopek konča drugače (člen 11 FamGKG).

Kadar na prvi stopnji odloči delovno sodišče (Arbeitsgericht), se za postopek uporabi taksa s količnikom 0,4 (točka 8310 KV GKG). Če je nalog izdan na podlagi člena 91a ali člena 269(3), tretji stavek, ZPO, se količnik načeloma zviša na 2,0 (točka 8311 KV GKG).

Taksa za postopek krije tudi vloge dolžnika za pravna sredstva v smislu člena 33 Uredbe (EU) št. 655/2014 za razveljavitev ali spremembo evropskega naloga za zamrznitev. Za vročitev z vročilnico, priporočenim pismom s povratnico ali obdelavo s strani sodnega uradnika se zaračuna taksa v višini 3,50 EUR, če postopek na isti stopnji vključuje več kot 10 vročitev ali je vročitev opravljena na pobudo upnika (točka 9002 KV GKG).

V pritožbenem postopku se uporabi taksa s količnikom 1,2 (točka 8330 KV GKG). Kadar se celotni postopek konča z umikom pritožbe, se količnik zniža na 0,8 (točka 8331 KV GKG).

Vrednost spora vsakokrat določi sodišče po lastni presoji (člen 53 GKG v povezavi s členom 3 ZPO).

Taksa zapade takoj, ko je izdan brezpogojni sklep o taksah ali se postopek konča na drug način (člen 9 GKG).

V postopku na podlagi člena 5(b) Uredbe (EU) št. 655/2014 in v vseh postopkih v zvezi z vlogami za omejitev ali ustavitev izvrševanja naloga za zamrznitev:

V postopku za pridobitev naloga za zamrznitev na podlagi člena 5(a) Uredbe (EU) št. 655/2014 se zaračuna taksa v višini 20 EUR (točka 2111 KV GKG). Če je med postopkom vložena zahteva za pridobitev informacij o računu, se taksa zviša na 33 EUR (točka 2122 KV GKG).

Taksa za postopek krije tudi vloge dolžnika za pravna sredstva v smislu člena 33 Uredbe (EU) št. 655/2014 za razveljavitev ali spremembo evropskega naloga za zamrznitev.

Za vloge za ustavitev ali omejitev izvrševanja se zaračuna taksa v višini 30 EUR (točka 2119 KV GKG).

Za pritožbe, ki so zavržene ali zavrnjene, se zaračuna taksa v višini 30 EUR (točka 2121 KV GKG). Če je pritožba samo delno zavržena ali zavrnjena, lahko sodišče takso zniža ex aequo et bono na polovico ali odloči, da je ne bo zaračunalo.

Taksa zapade takoj, ko je pri sodišču vložena vloga za evropski nalog za zamrznitev bančnih računov, za ustavitev ali omejitev izvrševanja ali pritožba (člen 6 GKG).

Člen 50(1)(o) – Jeziki, sprejemljivi za prevode dokumentov

Za dokumente, poslane sodišču ali pristojnemu organu v skladu z Uredbo (EU) št. 655/2014, je dovoljen samo nemški jezik.

Zadnja posodobitev: 04/03/2019

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.