Poišči informacije po področjih
Sodnik, pristojen za izvršbe, pri sodišču prve stopnje (člen 1395/2 sodnega zakonika (Code judiciaire)).
Nacionalna zbornica sodnih izvršiteljev (člen 555/1(1), prvi pododstavek, točka 25, sodnega zakonika).
Člen 555/1(2) sodnega zakonika, ki je zaradi potrebe po sprejetju še nekaterih izvedbenih ukrepov začel veljati 1. januarja 2019, določa kombinacijo možnosti (a) in (b) iz člena 14(5) Uredbe.
Nacionalna zbornica lahko torej na podlagi sodne zahteve potrebne podatke najprej zahteva od kontaktne točke pri nacionalni banki Belgije.
Zbornica lahko na podlagi tako pridobljenih informacij po potrebi pošlje zahtevo po informacijah eni ali več bankam.
Pritožbeno sodišče (člen 602, prvi odstavek, točka 6, sodnega zakonika).
Sodni izvršitelj (člen 196 zakona z dne 18. junija 2018 o različnih določbah na področju civilnega prava in določbah za spodbujanje alternativnih načinov reševanja sporov).
Sodni izvršitelj (člen 519(1), točka 1, sodnega zakonika).
V Belgiji je preventivni rubež pri dolžnikovem dolžniku urejen v poglavju IV naslova II petega dela sodnega zakonika (http://www.ejustice.just.fgov.be/eli/loi/1967/10/10/1967101056/justel). Mogoč je preventivni rubež na skupnem računu. Če je banka seznanjena s posameznimi deleži različnih imetnikov skupnega računa, preventivni rubež zadeva samo zneske, ki pripadajo dolžniku, zoper katerega je odrejen preventivni rubež; sicer se v izjavi dolžnikovega dolžnika navede celotni pozitivni saldo. V takem primeru lahko vsak soimetnik računa, zoper katerega ni odrejen preventivni rubež, zahteva delno odpravo rubeža, če lahko dokaže svoj delež v sredstvih na računu.
– Ta zahteva se lahko vloži pri sodniku, pristojnem za izvršbe, pri sodišču prve stopnje (člen 1395 sodnega zakonika).
– Kar zadeva fiduciarne račune (comptes de qualité ali comptes de tiers), je treba razlikovati naslednja položaja:
V Belgiji je izvzetje nekaterih zneskov iz rubeža urejeno s členi 1409, 1409a in 1410 sodnega zakonika (http://www.ejustice.just.fgov.be/eli/loi/1967/10/10/1967101056/justel). Te določbe se nanašajo na omejitve rubeža in izvzetje iz rubeža nekaterih dohodkov: plač, nadomestnih dohodkov, socialnih prejemkov in preživnin. Plače in nadomestni dohodki pod določenim pragom niso zarubljivi.
Da lahko izvršilni organi in po potrebi dolžnikovi dolžniki lažje presodijo, ali je mogoče zneske na računu zarubiti, člen 1411a(3) sodnega zakonika določa obveznost (za neizpolnjevanje katere so določene kazenske sankcije), da delodajalci in plačilne agencije ob izvedbi plačil navedejo posebno kodo, ki se razlikuje glede na vrsto zaščitenega dohodka, nakazanega na račun.
Ta zahteva po navedbi kode ne posega v pravico dolžnika, da z vsemi pravnimi sredstvi dokaže, da so zneski, nakazani na njegov tekoči račun, izvzeti iz rubeža (člen 1411a(2), prvi pododstavek, sodnega zakonika). Poleg tega člen 1411a(2), drugi pododstavek, sodnega zakonika določa izpodbojno domnevo delne nezarubljivosti zneskov, ki jih dolžnikov delodajalec nakaže na njegov tekoči račun. Ta domneva velja samo v razmerjih med dolžnikom in njegovimi upniki.
Člen 1454 sodnega zakonika določa, da stroške izjave dolžnikovega dolžnika krije dolžnik. Možnost izterjave drugih stroškov, ki banki nastanejo pri izvedbi ali (delni) odpravi preventivnega rubeža, ni določena.
Člen 555/1(2) sodnega zakonika, ki je začel veljati 1. januarja 2019, določa, da kralj določi pristojbine za obdelavo zahteve za pridobitev informacij o računih ter pogoje in načine pobiranja. Del teh pristojbin po potrebi pripade banki, ki zagotovi informacije na zahtevo informacijskega organa, ki ga je imenovala Belgija (glej informacije pri členu 50(1)(b) Uredbe), če je bil z bankami ali predstavnikom, ki so ga imenovale banke, sklenjen pisni sporazum o ureditvi nadomestila, brez vpliva na člen 43(3) Uredbe (EU) št. 655/2014 (glej člen 3, točka 2, kraljevega odloka z dne 22. aprila 2019 o določitvi pristojbin za obdelavo zahteve za pridobitev informacij o računih iz člena 555/1(2), šesti pododstavek, sodnega zakonika ter pogojev in načinov pobiranja (http://www.ejustice.just.fgov.be/eli/arrete/2019/04/22/2019030412/justel). Trenutno tak sporazum o ureditvi nadomestila z bankami ne obstaja.
Te pristojbine, ki jih določi kralj, veljajo za belgijske zahteve za pridobitev informacij na podlagi novih členov 1447/1 in 1447/2 sodnega zakonika (ki bosta verjetno začela veljati v letu 2020) ter za zahteve za pridobitev informacij na podlagi člena 14 Uredbe.
Tarife za izvršitve, ki jih opravijo sodni izvršitelji, so urejene s kraljevim odlokom z dne 30. novembra 1976 o določitvi tarife za dejanja, ki jih sodni izvršitelji opravijo v civilnih in gospodarskih zadevah, ter tarife za nekatere dodatke.
Kar zadeva zagotovitev informacij, člen 555/1(2) sodnega zakonika, ki je začel veljati 1. januarja 2019, določa, da kralj določi pristojbine za obdelavo zahteve za pridobitev informacij o računih ter pogoje in načine pobiranja. Kraljevi odlok z dne 22. aprila 2019 o določitvi pristojbin za obdelavo zahteve za pridobitev informacij o računih iz člena 555/1(2), šesti pododstavek, sodnega zakonika ter pogojev in načinov pobiranja (http://www.ejustice.just.fgov.be/eli/arrete/2019/04/22/2019030412/justel) je z učinkom za nazaj začel veljati 1. januarja 2019.
Po belgijskem pravu se s preventivnim rubežem pri dolžnikovem dolžniku ne vzpostavi nikakršna prednostna pravica v zvezi s terjatvijo. V skladu s členom 17 in členom 19, točka 1, hipotekarnega zakona imajo prednost samo sodni stroški, ki so nastali neposredno zaradi preventivnega rubeža.
Zoper nalog za preventivni rubež: sodnik, pristojen za izvršbe, pri sodišču prve stopnje (člen 1395/2, točka 2, sodnega zakonika).
Zoper izvedbo preventivnega rubeža: sodnik, pristojen za izvršbe, pri sodišču prve stopnje (člen 1395/2, točka 2, sodnega zakonika).
Pritožbeno sodišče (člen 602, prvi odstavek, točka 7, sodnega zakonika).
V skladu s členom 1051 sodnega zakonika je rok za vložitev pritožbe načeloma en mesec od vročitve sodbe ali uradnega obvestila o njej.
Stroški in izdatki v okviru civilnega postopka so urejeni s členi 1017 do 1022 sodnega zakonika.
Sodni stroški se razlikujejo od ene zadeve do druge in jih je treba presojati in concreto.
Člen 1017 sodnega zakonika kot splošno načelo določa, da se v vsaki dokončni sodbi plačilo stroškov – tudi po uradni dolžnosti – naloži stranki, ki v pravdi ni uspela, razen če ni s posebnimi zakoni določeno drugače in brez vpliva na dogovor med strankami, ki je po potrebi potrjen s sodbo. Vendar pa se plačilo nepotrebnih stroškov, vključno z nadomestilom za postopek iz člena 1022, tudi po uradni dolžnosti naloži stranki, ki je kriva za njihov nastanek.
V členu 1018 sodnega zakonika so navedeni zadevni stroški:
Takse za registracijo (3 % glavnice) se plačajo za odločbe, ki se nanašajo na glavnico, višjo od 12 500 EUR (brez sodnih stroškov);
Noben drug jezik.
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.