Evropski nalog za zamrznitev bančnih računov

Belgija

Vsebino zagotavlja
Belgija

Člen 50(1)(a) – Sodišča, pristojna za izdajo evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov

Sodnik, pristojen za izvršbe, pri sodišču prve stopnje (člen 1395/2 sodnega zakonika (Code judiciaire)).

Člen 50(1)(b) – Organ, pristojen za pridobitev informacij o računu

Nacionalna zbornica sodnih izvršiteljev (člen 555/1(1), prvi pododstavek, točka 25, sodnega zakonika).

Člen 50(1)(c) – Načini pridobivanja informacij o računu

Člen 555/1(2) sodnega zakonika, ki je zaradi potrebe po sprejetju še nekaterih izvedbenih ukrepov začel veljati 1. januarja 2019, določa kombinacijo možnosti (a) in (b) iz člena 14(5) Uredbe.

Nacionalna zbornica lahko torej na podlagi sodne zahteve potrebne podatke najprej zahteva od kontaktne točke pri nacionalni banki Belgije.

Zbornica lahko na podlagi tako pridobljenih informacij po potrebi pošlje zahtevo po informacijah eni ali več bankam.

Člen 50(1)(d) – Sodišča, pri katerih se lahko vloži pritožba zoper zavrnitev izdaje evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov

Pritožbeno sodišče (člen 602, prvi odstavek, točka 6, sodnega zakonika).

Člen 50(1)(e) – Organi, pristojni za sprejem, posredovanje in vročitev evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov in drugih dokumentov

Sodni izvršitelj (člen 196 zakona z dne 18. junija 2018 o različnih določbah na področju civilnega prava in določbah za spodbujanje alternativnih načinov reševanja sporov).

Člen 50(1)(f) – Organ, pristojen za izvršitev evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov

Sodni izvršitelj (člen 519(1), točka 1, sodnega zakonika).

Člen 50(1)(g) – Obseg zamrznitev skupnih in imenskih računov

V Belgiji je preventivni rubež pri dolžnikovem dolžniku urejen v poglavju IV naslova II petega dela sodnega zakonika (http://www.ejustice.just.fgov.be/eli/loi/1967/10/10/1967101056/justel). Mogoč je preventivni rubež na skupnem računu. Če je banka seznanjena s posameznimi deleži različnih imetnikov skupnega računa, preventivni rubež zadeva samo zneske, ki pripadajo dolžniku, zoper katerega je odrejen preventivni rubež; sicer se v izjavi dolžnikovega dolžnika navede celotni pozitivni saldo. V takem primeru lahko vsak soimetnik računa, zoper katerega ni odrejen preventivni rubež, zahteva delno odpravo rubeža, če lahko dokaže svoj delež v sredstvih na računu.

– Ta zahteva se lahko vloži pri sodniku, pristojnem za izvršbe, pri sodišču prve stopnje (člen 1395 sodnega zakonika).

– Kar zadeva fiduciarne račune (comptes de qualité ali comptes de tiers), je treba razlikovati naslednja položaja:

  • dolžnik je imetnik računa:
    • ne glede na člen 8/1 hipotekarnega zakona, s katerim se izrecno priznava, da so nekateri zakonsko predpisani fiduciarni računi (tj. računi odvetnikov, sodnih izvršiteljev, notarjev in nepremičninskih posrednikov) ločeni od premoženja imetnika računa in da je to ločenost mogoče uveljavljati zoper tretje osebe, zakonodajalec ni določil, da zasebni upniki imetnika računa ne morejo zarubiti sredstev na teh fiduciarnih računih. Zato je preventivni rubež teh sredstev pri banki načeloma mogoč. Banka mora, kadar je pri njej izveden preventivni rubež, navesti posebno naravo računa (člen 1452 sodnega zakonika), vendar pa se lahko pri sodniku, pristojnem za izvršbe, vložijo morebitni ugovori. Dolžnik, zoper katerega je odrejen preventivni rubež, lahko torej zahteva njegovo odpravo;
  • dolžnik je upravičenec do fiduciarnega računa:
    • upravičenec do fiduciarnega računa ima v zvezi s sredstvi, ki se upravljajo za njegov račun, terjatev do imetnika računa. To terjatev lahko zarubijo upniki upravičenca. Vsak upnik lahko namreč pri tretji osebi preventivno zarubi to, kar ta oseba dolguje njegovemu dolžniku (člen 1445 sodnega zakonika). Ta preventivni rubež je treba izvesti pri imetniku računa (to je tretji osebi) in ne pri banki. V tem razmerju ima banka namreč dolgove zgolj do imetnika računa in ne do upravičenca do tega računa.

Člen 50(1)(h) – Pravila za zneske, izvzete iz zasega

V Belgiji je izvzetje nekaterih zneskov iz rubeža urejeno s členi 1409, 1409a in 1410 sodnega zakonika (http://www.ejustice.just.fgov.be/eli/loi/1967/10/10/1967101056/justel). Te določbe se nanašajo na omejitve rubeža in izvzetje iz rubeža nekaterih dohodkov: plač, nadomestnih dohodkov, socialnih prejemkov in preživnin. Plače in nadomestni dohodki pod določenim pragom niso zarubljivi.

Da lahko izvršilni organi in po potrebi dolžnikovi dolžniki lažje presodijo, ali je mogoče zneske na računu zarubiti, člen 1411a(3) sodnega zakonika določa obveznost (za neizpolnjevanje katere so določene kazenske sankcije), da delodajalci in plačilne agencije ob izvedbi plačil navedejo posebno kodo, ki se razlikuje glede na vrsto zaščitenega dohodka, nakazanega na račun.

Ta zahteva po navedbi kode ne posega v pravico dolžnika, da z vsemi pravnimi sredstvi dokaže, da so zneski, nakazani na njegov tekoči račun, izvzeti iz rubeža (člen 1411a(2), prvi pododstavek, sodnega zakonika). Poleg tega člen 1411a(2), drugi pododstavek, sodnega zakonika določa izpodbojno domnevo delne nezarubljivosti zneskov, ki jih dolžnikov delodajalec nakaže na njegov tekoči račun. Ta domneva velja samo v razmerjih med dolžnikom in njegovimi upniki.

Člen 50(1)(i) – Pristojbine, če jih banke zaračunavajo, za izvajanje enakovrednih nacionalnih nalogov in posredovanje informacij o računu ter podatki o stranki, ki mora plačati te pristojbine

Člen 1454 sodnega zakonika določa, da stroške izjave dolžnikovega dolžnika krije dolžnik. Možnost izterjave drugih stroškov, ki banki nastanejo pri izvedbi ali (delni) odpravi preventivnega rubeža, ni določena.

Člen 555/1(2) sodnega zakonika, ki je začel veljati 1. januarja 2019, določa, da kralj določi pristojbine za obdelavo zahteve za pridobitev informacij o računih ter pogoje in načine pobiranja. Del teh pristojbin po potrebi pripade banki, ki zagotovi informacije na zahtevo informacijskega organa, ki ga je imenovala Belgija (glej informacije pri členu 50(1)(b) Uredbe), če je bil z bankami ali predstavnikom, ki so ga imenovale banke, sklenjen pisni sporazum o ureditvi nadomestila, brez vpliva na člen 43(3) Uredbe (EU) št. 655/2014 (glej člen 3, točka 2, kraljevega odloka z dne 22. aprila 2019 o določitvi pristojbin za obdelavo zahteve za pridobitev informacij o računih iz člena 555/1(2), šesti pododstavek, sodnega zakonika ter pogojev in načinov pobiranja (http://www.ejustice.just.fgov.be/eli/arrete/2019/04/22/2019030412/justel). Trenutno tak sporazum o ureditvi nadomestila z bankami ne obstaja.

Te pristojbine, ki jih določi kralj, veljajo za belgijske zahteve za pridobitev informacij na podlagi novih členov 1447/1 in 1447/2 sodnega zakonika (ki bosta verjetno začela veljati v letu 2020) ter za zahteve za pridobitev informacij na podlagi člena 14 Uredbe.

Člen 50(1)(j) – Lestvico pristojbin ali drug niz pravil, s katerimi se določijo veljavne pristojbine, ki jih zaračunava kateri koli organ, ki sodeluje pri obdelavi ali izvrševanju naloga za zamrznitev

Tarife za izvršitve, ki jih opravijo sodni izvršitelji, so urejene s kraljevim odlokom z dne 30. novembra 1976 o določitvi tarife za dejanja, ki jih sodni izvršitelji opravijo v civilnih in gospodarskih zadevah, ter tarife za nekatere dodatke.

Kar zadeva zagotovitev informacij, člen 555/1(2) sodnega zakonika, ki je začel veljati 1. januarja 2019, določa, da kralj določi pristojbine za obdelavo zahteve za pridobitev informacij o računih ter pogoje in načine pobiranja. Kraljevi odlok z dne 22. aprila 2019 o določitvi pristojbin za obdelavo zahteve za pridobitev informacij o računih iz člena 555/1(2), šesti pododstavek, sodnega zakonika ter pogojev in načinov pobiranja (http://www.ejustice.just.fgov.be/eli/arrete/2019/04/22/2019030412/justel) je z učinkom za nazaj začel veljati 1. januarja 2019.

Člen 50(1)(k) – Razvrščenost enakovrednih nacionalnih nalogov

Po belgijskem pravu se s preventivnim rubežem pri dolžnikovem dolžniku ne vzpostavi nikakršna prednostna pravica v zvezi s terjatvijo. V skladu s členom 17 in členom 19, točka 1, hipotekarnega zakona imajo prednost samo sodni stroški, ki so nastali neposredno zaradi preventivnega rubeža.

Člen 50(1)(l) – Sodišča ali izvršitveni organ, pristojen za ugoditev pravnega sredstva

Zoper nalog za preventivni rubež: sodnik, pristojen za izvršbe, pri sodišču prve stopnje (člen 1395/2, točka 2, sodnega zakonika).

Zoper izvedbo preventivnega rubeža: sodnik, pristojen za izvršbe, pri sodišču prve stopnje (člen 1395/2, točka 2, sodnega zakonika).

Člen 50(1)(m) – Sodišča, pri katerih se vloži pritožba, in rok za vložitev pritožbe

Pritožbeno sodišče (člen 602, prvi odstavek, točka 7, sodnega zakonika).

V skladu s členom 1051 sodnega zakonika je rok za vložitev pritožbe načeloma en mesec od vročitve sodbe ali uradnega obvestila o njej.

Člen 50(1)(n) – Sodne takse

Stroški in izdatki v okviru civilnega postopka so urejeni s členi 1017 do 1022 sodnega zakonika.

Sodni stroški se razlikujejo od ene zadeve do druge in jih je treba presojati in concreto.

Člen 1017 sodnega zakonika kot splošno načelo določa, da se v vsaki dokončni sodbi plačilo stroškov – tudi po uradni dolžnosti – naloži stranki, ki v pravdi ni uspela, razen če ni s posebnimi zakoni določeno drugače in brez vpliva na dogovor med strankami, ki je po potrebi potrjen s sodbo. Vendar pa se plačilo nepotrebnih stroškov, vključno z nadomestilom za postopek iz člena 1022, tudi po uradni dolžnosti naloži stranki, ki je kriva za njihov nastanek.

V členu 1018 sodnega zakonika so navedeni zadevni stroški:

  • 1. različne sodne takse in takse za registracijo ter kolkovine, ki so se plačevale pred razveljavitvijo zakonika o kolkovinah (Code des droits de timbre); sodne takse vključujejo takse za vpis zadev v vpisnik, takse za sestavo sodnih pisanj in stroške prepisa sodnih pisanj (člen 268 zakonika o taksah za registracijo, taksah za hipoteke in sodnih taksah (Code des droits d’enregistrement, d’hypothèque et de greffe)).
    • Taksa za vpis zadeve v vpisnik načeloma znaša od 100 do 500 EUR (sodnik, pristojen za izvršbe) ali od 210 do 800 EUR (pritožbeno sodišče), odvisno od vrednosti zahtevka (člen 269/1 istega zakonika). To takso je treba plačati, da se zadeva vpiše v vpisnik.
    • Taksa za sestavo sodnih pisanj načeloma znaša 35 EUR za pisanja sodnih tajnikov sodišč ali pisanja, ki so jim predložena brez posredovanja sodnikov (člen 270/1 istega zakonika).
    • Taksa za prepise, kopije ali izpiske, izdane v sodnih tajništvih, načeloma znaša od 0,85 do 3 EUR na stran (člena 271 in 272 istega zakonika).

Takse za registracijo (3 % glavnice) se plačajo za odločbe, ki se nanašajo na glavnico, višjo od 12 500 EUR (brez sodnih stroškov);

  • 2. stroški ter nagrade in plačila, povezani s sodnimi pisanji;
  • 3. stroški prepisa sodbe, od 0,85 do 3 EUR na stran;
  • 4. stroški vseh pripravljalnih ukrepov, med drugim stroški prič in izvedencev;
  • 5. potni stroški in dnevnice sodnikov, sodnih tajnikov in strank, kadar je njihovo pot odredil sodnik, in stroški sodnih pisanj, sestavljenih izključno za namene postopka;
  • 6. nadomestilo za postopek iz člena 1022, ki ga načeloma plača stranka, ki v pravdi ni uspela, in je nadomestilo stroškov in nagrad odvetnika stranke, ki je v pravdi uspela. Znesek tega nadomestila za postopek se določi glede na vrednost spora. S kraljevim odlokom z dne 26. oktobra 2007 so določeni osnovni, najnižji in najvišji znesek. Sodnik lahko osnovni znesek zniža ali zviša, vendar ne sme prekoračiti najvišjega in najnižjega zneska. Ti zneski so povezani z indeksom cen življenjskih potrebščin;
  • 7. nagrade, plačila in stroški mediatorja, postavljenega v skladu s členom 1734;
  • 8. prispevek iz člena 4(2) zakona z dne 19. marca 2017 o vzpostavitvi proračunskega sklada za sekundarno pravno pomoč.

Člen 50(1)(o) – Jeziki, sprejemljivi za prevode dokumentov

Noben drug jezik.

Zadnja posodobitev: 12/10/2020

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije države članice posodabljajo strani z nacionalno vsebino na tem spletišču. Če spletna stran vključuje vsebino, ki še ne odraža izstopa Združenega kraljestva, je nenamerna in jo bomo ustrezno odpravili.

Povratne informacije

S spodnjim obrazcem sporočite svoje pripombe in povratne informacije o našem novem spletišču