Evropski nalog za zamrznitev bančnih računov

Avstrija

Vsebino zagotavlja
Avstrija

ISKANJE PRISTOJNIH SODIŠČ/ORGANOV

Z iskalnikom boste lahko poiskali sodišče(-a)/organ(-e), pristojne za posamezen evropski pravni akt. Opozorilo: čeprav si prizadevamo zagotoviti točnost rezultatov, nekateri izjemni primeri v zvezi z ugotavljanjem pristojnosti morda niso zajeti.

Avstrija

Evropski nalog za zamrznitev bančnih računov


*obvezen vnos

Člen 50(1)(a) – Sodišča, pristojna za izdajo evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov

Za izdajo evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov je pristojno okrožno sodišče dunajskega središča (Bezirksgericht Innere Stadt Wien), če se vloga vloži pred začetkom postopka izvršbe, in sicer za zahtevke, navedene v javni listini, v smislu člena 6(4) uredbe EU o zamrznitvi bančnih računov.

V drugih primerih je pristojno sodišče, pri katerem ob vložitvi prve vloge poteka postopek izvršbe, v zvezi s katerim bo izdan evropski nalog za zamrznitev bančnih računov.

Člen 50(1)(b) – Organ, pristojen za pridobitev informacij o računu

Kadar postopek za izdajo evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov poteka zunaj Avstrije, je organ, ki je pristojen za pridobitev informacij o računu v Avstriji, okrožno sodišče, ki je pristojno glede na okrožje, v katerem ima dolžnik stalno prebivališče (Wohnsitz) ali običajno prebivališče (gewöhnlicher Aufenthalt).

Če dolžnik v Avstriji nima stalnega ali običajnega prebivališča, je pristojni organ okrožno sodišče dunajskega središča (glej zgoraj pri členu 50(1)(a)). Kontaktni podatki okrožnega sodišča dunajskega središča so na voljo tukaj:

Če postopek za izdajo evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov poteka pred sodiščem v Avstriji, je zadevno sodišče pristojno tudi za pridobitev informacij o računu.

Člen 50(1)(c) – Načini pridobivanja informacij o računu

Obveznost spremlja nalog sodišča in personam. Z nalogom sodišča se od dolžnika zahteva, naj prijavi vse domače bančne račune. Z nalogom je treba dolžniku prepovedati razpolaganje s sredstvi na domačih bančnih računih, ki jih pokriva evropski nalog za zamrznitev bančnih računov, do višine zneska, ki se zamrzne na podlagi naloga. Z nalogom sodišča je treba od dolžnika tudi zahtevati, naj prekliče vse direktne obremenitve in trajnike, na podlagi katerih se bremenijo sredstva z računa, ki ga je treba zamrzniti, če ogrožajo povrnitev zneska, ki ga je treba zamrzniti na podlagi evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov in ga ni mogoče izplačati iz sredstev, ki niso predmet zamrznitve.

Člen 50(1)(d) – Sodišča, pri katerih se lahko vloži pritožba zoper zavrnitev izdaje evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov

Odločitve o vseh pravnih sredstvih sprejema sodišče, ki je izdalo evropski nalog za zamrznitev bančnih računov. Vloge za taka pravna sredstva je treba vložiti pri navedenem sodišču (glej zgoraj pri členu 50(1)(a)).

Člen 50(1)(e) – Organi, pristojni za sprejem, posredovanje in vročitev evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov in drugih dokumentov

Člen 10(2), tretji pododstavek: pristojni organ države članice izvršitve je okrožno sodišče dunajskega središča.

Člen 23(3): če je Avstrija le država članica izvršitve, je okrožno sodišče dunajskega središča pristojni organ, ki se mu dokumenti posredujejo.

Če se nalog izda v Avstriji, je za posredovanje pristojno sodišče, ki je izdalo nalog. Okrožno sodišče dunajskega središča je pristojno za izdajo evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov, če je bila vloga zanj vložena pred začetkom postopka o glavni stvari ali po izdaji pravnomočne sodbe v takem postopku, vendar pred začetkom postopka izvršbe. V drugih primerih je pristojno okrožno sodišče (Bezirksgericht) ali deželno sodišče (Landesgericht), pred katerim ob vložitvi prve vloge poteka postopek o glavni stvari ali postopek izvršbe, v zvezi s katerim je treba izdati evropski nalog za zamrznitev bančnih računov.

Člen 23(5) in (6) ter člen 27(2): če je bil nalog za zamrznitev računov izdan v Avstriji, je organ, pristojen za izvršitev, sodišče, ki je nalog izdalo. (Sodišče, ki je nalog izdalo: glej odgovor za člen 23(3).)

Če nalog za zamrznitev računov ni bil izdan v Avstriji, je organ, pristojen za izvršitev, okrožno sodišče dunajskega središča.

Člen 25(3): v takem primeru je treba izjavo posredovati okrožnemu sodišču dunajskega središča.

Člen 28(3): v takem primeru je treba dokumente posredovati okrožnemu sodišču dunajskega središča.

Člen 36(5): v takem primeru je treba odločitev posredovati okrožnemu sodišču dunajskega središča.

Člen 50(1)(f) – Organ, pristojen za izvršitev evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov

Če je bil nalog za zamrznitev računov izdan v Avstriji, je sodišče, ki je nalog izdalo, pristojno tudi za izvršitev.

Če je bil nalog za zamrznitev računov izdan v drugi državi članici, je organ, pristojen za izvršitev, okrožno sodišče dunajskega središča.

Člen 50(1)(g) – Obseg zamrznitev skupnih in imenskih računov

Če je imetnikov računa več in ga ima vsak pravico samostojno uporabljati, kot je to v primeru računa, pri katerem lahko transakcijo odobri kateri koli imetnik (račun Oder-Konto), je zahtevek še vedno mogoče učinkovito zavarovati, tudi če je bil evropski nalog za zamrznitev bančnih računov izdan le zoper enega od imetnikov računa, saj je dolžnik upravičen samostojno poravnati dolg.

Če se za izvedbo katere koli transakcije zahteva soglasje vseh imetnikov računa, kot je to v primeru računa, pri katerem morajo transakcijo odobriti vsi imetniki (račun Und-Konto), je mogoče zahtevek zavarovati le, če se evropski nalog za zamrznitev bančnih računov izda zoper vse imetnike računa (npr. kadar imajo vsi imetniki računa skupno odgovornost).

Če se postopek za izdajo evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov začne zoper skrbnika fiduciarnega računa (Treuhandkonto) kot dolžnika, lahko ustanovitelj sklada vloži ugovor na podlagi člena 37 zakonika o izvršbi (Exekutionsordnung). Na podlagi ugovora ustanovitelja sklada se tak račun, ki je kot sklad sicer v lasti dolžnika, ne šteje za del skrbnikovega premoženja, zato ni del sredstev, ki so na voljo za poplačilo upnikovega zahtevka.

Člen 50(1)(h) – Pravila za zneske, izvzete iz zasega

Pravila, ki se nanašajo na zneske, izvzete iz zasega na podlagi zahtevka, so navedena v členu 290 in naslednjih zakonika o izvršbi, pravila o s tem povezani zaščiti računov pa v členu 292i istega zakonika; na voljo so na naslovu http://www.ris.bka.gv.at/. Navedena pravila so pravno zavezujoča.

Tekoči osebni prejemki in izplačila pokojnin se lahko zamrznejo le v določenem obsegu; obseg dela zahtevka, ki ga ni mogoče zamrzniti (minimalna sredstva za preživljanje (Existenzminimum)), je odvisen od obsega izplačil in števila dolžnikovih preživninskih obveznosti. Ti zneski, ki se letno povečujejo, so navedeni v preglednicah, objavljenih na spletišču zveznega ministrstva za pravosodje (https://www.bmj.gv.at/service/publikationen/Drittschuldnererkl%C3%A4rung.html).

Namen pravila iz člena 292i zakonika o izvršbi o izvzetju računa iz zasega je preprečiti, da bi bilo mogoče ob prenosu minimalnih sredstev za preživljanje, ki ostanejo po odštetju sredstev, ki so na voljo za zaseg, na račun zaseči tudi ta minimalna sredstva. Če se na dolžnikov račun nakažejo sredstva, ki jih je mogoče zaseči le v omejenem obsegu, se zaseg na podlagi vloge ustavi, kolikor stanje na računu ustreza delu prihodka, ki ga ni mogoče zaseči, in sicer za obdobje od zasega do naslednjega datuma izplačila.

Nekateri zneski pa so na podlagi člena 290 zakonika o izvršbi povsem izvzeti iz zasega. Med njimi so naslednje kategorije plačil:

  1. plačilo izdatkov, kadar so namenjeni poravnavi dodatnih izdatkov, ki so dejansko nastali pri izvajanju poklicnih dolžnosti;
  2. nadomestila in nepovratna sredstva, ki se na podlagi zakona izplačujejo za kritje dodatnih izdatkov, ki nastanejo zaradi fizične invalidnosti ali duševne motnje, ranljivosti ali odvisnosti od oskrbe;
  3. prejeti zneski in stroški, plačani v zvezi s pravicami do prejemkov v naravi, povračila stroškov na podlagi zakonsko določene socialne varnosti ter odškodnina zaradi izdatkov, ki nastanejo zaradi stroškov zdravljenja;
  4. zakonsko določeni družinski prejemki.

Izvzetje iz zasega se ne uporablja, če se izvršba nanaša na tiste vrste zahtevek, ki naj bi se z določeno kategorijo izplačila poravnal. Dolžnik mora vložiti vlogo, če želi uveljavljati izvzetje iz naloga za zamrznitev.

Člen 50(1)(i) – Pristojbine, če jih banke zaračunavajo, za izvajanje enakovrednih nacionalnih nalogov in posredovanje informacij o računu ter podatki o stranki, ki mora plačati te pristojbine

Banke so upravičene do plačila fiksnih stroškov v višini 25 EUR za izvršitev evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov, enako kot velja pri izvršitvi začasne odredbe (einstweilige Verfügung), ki je na podlagi avstrijskega prava enakovreden instrument.

Sodišče na podlagi vloge banke odredi upniku, naj banki povrne stroške.

Člen 50(1)(j) – Lestvico pristojbin ali drug niz pravil, s katerimi se določijo veljavne pristojbine, ki jih zaračunava kateri koli organ, ki sodeluje pri obdelavi ali izvrševanju naloga za zamrznitev

Za obravnavo ali izvršitev naloga za zamrznitev ali zagotavljanje informacij o računu se ne zaračunavajo nobene ločene pristojbine.

Člen 50(1)(k) – Razvrščenost enakovrednih nacionalnih nalogov

Instrumenti za zavarovanje zahtevkov na podlagi avstrijskega izvršilnega prava so izvršba v zavarovanje (Exekution zur Sicherstellung) in začasne odredbe (einstweilige Verfügungen).

Izvršba v zavarovanje (členi 370 in naslednji zakonika o izvršbi) je namenjena varovanju upnikovega zahtevka, še preden ta postane pravnomočen, da se nato lahko izvrši. V nasprotju z začasno odredbo se pri izvršbi v zavarovanje zahteva listina, s katero se podeljuje pravni naslov, vendar ta še ni izvršljiva. Izvršba v zavarovanje je mogoča le za poplačilo denarnih zahtevkov. Ena od oblik izvršbe v zavarovanje, navedenih v členu 374(1) zakonika o izvršbi, je rubež (Pfändung von Forderungen), pri katerem upnik prejme zastavno pravico (Pfandrecht).

Pri izvršbi v zavarovanje upnik pridobi zastavno pravico. V skladu s členom 32 uredbe EU o zamrznitvi bančnih računov je nalog za zamrznitev uvrščen na enako prednostno raven, če ta obstaja, kot enakovreden nacionalni nalog v državi članici izvršitve. Zato avstrijsko pravo zaradi ohranitve vzporednosti z avstrijskimi instrumenti določa, da se z evropskim nalogom za zamrznitev bančnih računov ustvari zastavna pravica, če je bila upniku že izdana sodba ali javna listina ali je sklenil sodno poravnavo. Dejstvo, da je vzpostavljena zastavna pravica, je treba sporočiti banki in dolžniku. S tem se zagotavlja skladnost z izvršbo v zavarovanje.

V primeru začasnih odredb za zavarovanje denarnih zahtevkov (členi 378 in naslednji zakonika o izvršbi) se ne pridobi zastavna pravica ali posebna raven. Za izdajo začasne odredbe ogrožena stranka ne potrebuje listine, s katero se podeli pravni naslov.

Člen 50(1)(l) – Sodišča ali izvršitveni organ, pristojen za ugoditev pravnega sredstva

Odločitve o vseh pravnih sredstvih sprejema sodišče, ki je izdalo evropski nalog za zamrznitev bančnih računov. Vloge za taka pravna sredstva je treba vložiti pri navedenem sodišču (glej zgoraj pri členu 50(1)(a)).

Člen 34(1) in (2): če je nalog za zamrznitev bančnih računov izdan v drugi državi članici, je za pravna sredstva pristojno okrožno sodišče dunajskega središča. Vloge za taka pravna sredstva je treba vložiti pri navedenem sodišču.

Člen 50(1)(m) – Sodišča, pri katerih se vloži pritožba, in rok za vložitev pritožbe

Oblika pritožbe, ki jo je mogoče vložiti zoper odločbe na podlagi členov 33, 34 ali 35 Uredbe, se imenuje Rekurs. Tako pritožbo je treba vložiti v 14 dneh pri sodišču, ki je izdalo sporni nalog, naslovljena pa mora biti na deželno ali višje deželno sodišče, ki je pristojno za zadevno okrožno ali deželno sodišče. Pritožbo mora podpisati odvetnik.

Rok za vložitev pritožbe začne teči na datum vročitve pisnega odpravka sporne odločbe.

Člen 50(1)(n) – Sodne takse

Sodne takse se za izdajo evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov plačajo le, če se vloga za izdajo naloga ne vloži v okviru sodnega postopka pred civilnim sodiščem. Poleg tega se za pritožbe zoper nalog za zamrznitev bančnih računov plača pavšalna taksa. Zakon o sodnih taksah (Gerichtsgebührengesetz) vsebuje določbe o taksah v postavki 1, točka 2, postavki 2, točka 1a, in postavki 3, točka 1a. Višina sodne takse je odvisna od višine zahtevka in znaša polovico pavšalnega zneska v civilnih sodnih postopkih. Pravne določbe in preglednice so na voljo na naslovu http://www.ris.bka.gv.at/.

Zadevne sodne takse so pavšalni zneski.

Člen 50(1)(o) – Jeziki, sprejemljivi za prevode dokumentov

Jih ni.

Zadnja posodobitev: 18/10/2023

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.