The COVID-19 pandemic has affected the judiciary, national authorities and legal practitioners, as well as businesses and citizens. This page is dedicated to giving an overview of the relevant measures taken within the European Union in response to the pandemic in relation to civil law procedures, including family law and commercial law, and insolvency law.

As the situation is changing rapidly and information on this topic is still evolving, this page will be updated regularly to reflect new developments. The information given in this page is provided and maintained by the national Contact Points of the European Judicial Network in civil and commercial matters.

To obtain information on the measures undertaken in relation to other areas of law, you can consult the following page: Impact of COVID-19 on the justice field.

The Council of Europe has also created a webpage on national measures in the justice area in view of the COVID-19 pandemic. You can consult the page here.

CIVIL LAW

There may be situations where citizens and businesses need to take procedural action in a cross-border case, but are unable to do so due to emergency measures taken in an EU Member State in order to counter the spread of COVID-19. These measures may result in: complete or partial suspension of the work of courts and authorities that citizens and businesses might need, temporary inability to obtain legal aid, difficulty to access information normally provided by the competent authorities, Other practical issues, for instance delays in enforcing a decision in a cross-border context or in serving a judicial document, or temporary adjustments in terms of communication with the public (by email, by phone or by postal mail).

For additional information, please consult the webpages of the Ministry of Justice of the Member State for which you need information.

EFFECT OF COVID-19 PANDEMIC ON TIME LIMITS

Time limits laid down in the EU legislation on civil judicial and commercial matters are not directly affected by special measures adopted by Member States.

Most deadlines governed by EU law do not have direct consequences when they expire [1], and their expiry in most cases will not lead to any direct consequences for authorities, courts, and citizens except causing potential delays.

In a number of other cases, the EU instruments establishing fixed time limits may also provide exemptions in exceptional circumstances [2], which could cover the current extraordinary situation, when for instance authorities or courts activities are seriously disturbed or even came to a standstill.

However, the expiry of other deadlines provided by EU instruments may deprive citizens or courts from the possibility to take procedural steps, such as appealing against a decision, with irreversible consequences in the judicial proceedings [3] and with no scope for an extension or derogation provided in that particular EU instrument. In such cases, it cannot be presumed from the outset that the circumstances resulting from this crisis justify a derogation from applicable Union law on time limits. At the same time it is clear that the COVID-19 crisis creates an exceptional situation which presents significant challenges for citizens and authorities alike, and may create situations where respecting the obligations set out by Union law is temporarily not possible, or is excessively difficult.

For this reason, the preservation of effective access to justice should be an important criterion when assessing: whether a time limit has expired, which procedural consequences may arise from its expiry.

For instance, overall restrictions on societal life affecting courts but also postal services as well as the possibility to consult a lawyer and prepare submissions to a court could jeopardize the access of citizens to justice. As a result, depending on the specific circumstances, it may be justified to not count the duration of the crisis towards procedural time limits. This may vary for different situations: if courts operate normally for urgent family law matters because they are a priority, one may insist also on the same deadlines.

In carrying out this assessment, a Member State’s decision on time limits being interrupted under national law may serve as an important point of reference (even if not directly legally affecting deadlines provided by EU law ) in order to consider whether effective access to justice is hindered to such an extent that the suspension of deadlines may also be considered justified for deadlines provided by EU law.

[1] In particular as regards the cooperation between authorities or courts, for instance deadlines set by Article 6 of 1393/2007 Regulation for the acknowledgement of receipt by the receiving agency or Article 13(4) of Directive 2002/08 on legal aid.

[2] See Article 11(3) of Brussels II a Regulation, or Art 18 of the EAPO Regulation.

[3] See for example Article 15(5) of the Brussels II a Regulation sets a 6 weeks time limit for another court to accept jurisdiction, resulting otherwise in the court first seized to continue to exercise jurisdiction, Article 6 of the Service of documents Regulation sets a one week time limit for the recipient to refuse the service of a document, Article 19(2) of the Maintenance Regulation establishes a 45 days time limit to apply for a review of a maintenance decision etc.

INSOLVENCY LAW

The COVID-19 pandemic and the shutdown of large parts of the economy has led to a drastic drop in the cash-flow of companies and to a threat of mass insolvencies. The table below provides an overview of measures taken by Member States in order to cope with this situation and to prevent insolvencies of viable businesses caused by this temporary shock. Such measures may concern: substantive insolvency law, including the suspension of the duty (for debtors) and the possibility (for creditors) to file for insolvency or moratoria on the enforcement of claims or the termination of contracts, procedural insolvency law relating to the interruption of court proceedings, time-periods and various types of time-limitations, and additional measures directly or indirectly related to insolvency situations of businesses, including, where indicated by Member States, wider measures helping entrepreneurs to get over economic difficulties caused by the COVID-19 pandemic.

Please select the relevant country's flag to obtain detailed national information.

1 Vpliv COVID-19 na civilne postopke

1.1 Roki v civilnih postopkih

Zastaralni roki in roki za vložitev pravnih sredstev, ki se iztečejo med 8. aprilom 2020 in 17. majem 2020, se podaljšajo za en mesec po izteku tega obdobja (tj. do 17. junija 2020). Vlada lahko po potrebi končni datum tega obdobja preloži na poznejši datum.

Roki v sodnih postopkih v civilnih zadevah, ki se iztečejo med 8. aprilom 2020 in 17. majem 2020 ter katerih iztek bi lahko privedel do zasega premoženja ali kakršne koli druge škode, se podaljšajo za en mesec po izteku kriznega obdobja (tj. do 17. junija 2020). Vlada lahko po potrebi končni datum kriznega obdobja preloži na poznejši datum. To ne velja za nujne zadeve.

Šestmesečno podaljšanje rokov v okviru sodnih dražb nepremičnega premoženja, ki se iztečejo med 18. marcem 2020 in 3. junijem 2020.

Začasna ustavitev nekaterih izvršilnih postopkov zoper družbe med 24. aprilom 2020 in 17. majem 2020.

1.2 Organizacija pravosodja in sodstvo

V civilnih zadevah se sodne obravnave, ki bi morale potekati med 10. aprilom 2020 in 17. junijem 2020 (vlada lahko to obdobje podaljša), odpovejo, če so vse stranke že predložile pisna stališča. Sodnik o zadevi odloči brez obravnave, zgolj na podlagi pisnih stališč, razen če stranke temu nasprotujejo. V takem primeru se zadeva preloži.

Civilna sodišča pri nadaljnjem obravnavanju zadev na sodišču uporabljajo videokonferenčna orodja.

Med 4. majem in 3. junijem 2020 se prisege lahko sprejemajo na daljavo.

Zakonski roki za seje, ki so določeni v notarskem pravu in se iztečejo med 18. marcem 2020 in 4. avgustom 2020, se podaljšajo za tri mesece.

Notarska pooblastila se lahko prejmejo na daljavo in elektronsko (na elektronskem nosilcu ter z elektronsko identifikacijo in podpisom).

Odprava zahteve po pričah in navzočnosti več notarjev pri notarski oporoki med 4. majem 2020 in 3. junijem 2020.

Notarska pooblastila, prejeta od 13. marca 2020 do 30. junija 2020, ki veljajo samo od 13. marca do 30. junija 2020, bodo brezplačna.

1.3 Pravosodno sodelovanje v EU

Po izbruhu COVID-19 se način dela in organizacija belgijskih osrednjih organov v civilnih zadevah nista spremenila, razen da večina osebja za obravnavo zadev v belgijskih osrednjih organih dela le na daljavo. Nekaj uslužbencev je en dan na teden še vedno prisotnih na delovnem mestu, da pregledajo prejeto pošto in poskrbijo za odhodno pošto, na primer v zvezi z vročanjem dokumentov.

Prek Evropske pravosodne mreže je bilo vsem kontaktnim točkam sporočeno, da se lahko sporočila osebju za obravnavo zadev še naprej pošiljajo izključno po elektronski pošti. Belgijski osrednji organi ostajajo dosegljivi po telefonu in elektronski pošti. Priporočeno je, da se novi zahtevki in zaprosila v zvezi s protipravnim odvzemom otrok, pridobivanjem dokazov, pravno pomočjo, preživninskimi obveznostmi in varstvom otrok pošiljajo v namenske poštne predale.

Posamezne zadeve bi se lahko zaradi manjšega števila osebja obravnavale z zamudo. Zaenkrat vsi uslužbenci ostajajo aktivni in zadeve se še naprej obravnavajo dnevno kot pred izbruhom COVID-19.

2 Ukrepi v zvezi z insolventnostjo, ki so bili sprejeti ali katerih sprejetje se načrtuje v državah članicah po izbruhu pandemije

2.1 Materialnopravni ukrepi zaradi insolventnosti in s tem povezani ukrepi, ki vplivajo na pogodbe

2.1.1 Začasna odložitev insolventnosti

2.1.1.1 Začasna odložitev obveznosti vložitve predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti (dolžniki)

-

2.1.1.2 Varstvo dolžnikov v zvezi z vložitvijo predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti s strani upnikov

-

2.1.2 Začasna odložitev izvrševanja zahtevkov in začasna odložitev prekinitve pogodb

2.1.2.1 Splošni/posebni moratoriji na izvršbo terjatev/izvršbo nekaterih vrst terjatev

-

2.1.2.2 Začasna odložitev prekinitve pogodb (splošnih/posebnih pogodb)

-

2.2 Začasna odložitev opravljanja dejanj pri civilnih sodiščih, vključno s stečajnimi, ter procesna zadržanja

Roki v zvezi s sodnimi dražbami in zasebnimi prodajami v sodni obliki, ki potečejo med 1. novembrom 2020 in 31. marcem 2021, se samodejno podaljšajo za šest mesecev.

2.3 Drugi ukrepi zaradi insolventnosti (v zvezi z zahtevki za izpodbijanje pravnih dejanj, načrti reorganizacije, neformalnimi dogovori itd.)

-

2.4 Povezani ukrepi, ki se ne nanašajo na insolventnost (odlogi plačil, bančna posojila, socialna varnost, zdravstveno zavarovanje, subvencije za podjetja)

-

1 Vpliv COVID-19 na civilne postopke

1.1 Roki v civilnih postopkih

Posebna zakonodaja:

- zakon o ukrepih v izrednem stanju, ki je bilo razglašeno s sklepom narodne skupščine z dne 13. marca 2020, in o odpravljanju posledic (v nadaljnjem besedilu: zakon o izrednem stanju).

Opredeljeni sta dve obdobji ukrepov, in sicer: obdobje izrednega stanja (13. marec 2020–13. maj 2020) in dvomesečno obdobje po odpravi izrednega stanja (od 14. maja 2020):

A/ Ukrepi za obdobje izrednega stanja: 13. marec–13. maj 2020

(Obdobje izrednega stanja je bilo najprej določeno od 13. marca do 13. aprila 2020, nato pa je bilo podaljšano do 13. maja 2020.)

Procesni roki

- Začasna ustavitev rokov:

Vsi procesni roki v civilnih sodnih, arbitražnih in izvršilnih postopkih so začasno ustavljeni, kar pa ne velja za naslednje civilne in gospodarske pravdne zadeve:

1. zadeve za uresničevanje starševskih pravic samo v zvezi z začasnimi ukrepi;
2. zadeve na podlagi zakona o varstvu pred nasiljem v družini samo v zvezi z odredbo o takojšnjem varstvu ali njeno spremembo ter zadeve, v katerih je zahteva za varstvo zavrnjena;
3. dovoljenje za dvig sredstev z otrokovega računa;
4. postopek za izdajo začasne odredbe;
5. zadeve za zavarovanje dokazov;
6. zahtevki na podlagi zakona o elektronskih komunikacijah in v zvezi s končanjem registrskih postopkov na podlagi akta sodišča v okviru zakona o poslovnem registru in registru nepridobitnih pravnih oseb;
7. Zadeve na podlagi 3. odstavka člena 62 zakona o kreditnih institucijah v zvezi s podpisom izjave o varovanju bančne tajnosti.

Zastaralni roki, po izteku katerih pravice zasebnih subjektov prenehajo ali nastanejo, so začasno ustavljeni.

B/ Ukrepi za dvomesečno obdobje po odpravi izrednega stanja (od 14. maja 2020):

- Začasna ustavitev rokov:

V dveh mesecih po odpravi izrednega stanja se vse napovedane javne prodaje in vsi napovedani zasegi lastnine, ki so jih zoper posameznike razglasili javni in zasebni izvršitelji, odložijo. Zanje se brez pristojbin in stroškov določijo novi datumi. Na prošnjo, ki jo posameznik vloži pred iztekom roka iz prvega stavka, se za javno prodajo ali zaseg lastnine brez pristojbin in stroškov določi nov datum.

- Podaljšanje rokov:

Zakonsko določeni roki (razen v zgoraj navedenih primerih), ki se iztečejo med izrednim stanjem ter so povezani z izvajanjem pravic in obveznosti zasebnih oseb in subjektov, se podaljšajo za en mesec po koncu izrednega stanja.

- Posebni primeri:

Med izrednim stanjem in dva meseca po njem so iz ukrepov zamrznitve/zavarovanja izvzeti bančni računi posameznikov in zdravstvenih ustanov, plače in pokojnine, medicinske naprave in oprema. Ne izvede se popis premičnega in nepremičnega premoženja v lasti posameznikov, razen za preživninske obveznosti, škodo, povzročeno z deliktom, preživninske zahtevke in zahtevke za plače. Dva meseca po odpravi izrednega stanja se občinam ne blokirajo bančni računi.

V obdobju dveh mesecev po odpravi izrednega stanja se ne zaračunavajo obresti in kazni v primeru zamude pri plačilu obveznosti zasebnih subjektov, dolžnikov na podlagi kreditnih pogodb in drugih oblik financiranja, ki ga zagotovijo finančne institucije na podlagi člena 3 zakona o kreditnih institucijah, razen hčerinskih družb bank, tudi kadar so terjatve pridobljene od drugih bank, finančnih institucij ali tretjih oseb. Obveznosti/plačila ni mogoče zahtevati prej in pogodbe ni mogoče razdreti zaradi neizpolnjevanja obveznosti.

1.2 Organizacija pravosodja in sodstvo

Sodne obravnave

Dokler izredno stanje ne bo odpravljeno, lahko sodne obravnave potekajo na daljavo, pri čemer je treba zagotoviti neposredno in virtualno sodelovanje strank in udeležencev v postopku. V zvezi z opravljenimi obravnavami se sestavijo zapisniki in se nemudoma objavijo ter hranijo do roka za njihovo spremembo in dopolnitev. Sodišče obvesti stranke, kdaj bo potekala obravnava na daljavo.

Vrhovni sodni svet je izdal odredbe za zagotavljanje nujnih previdnostnih ukrepov za preprečitev širjenja virusa v sodnih stavbah, za vlaganje pisanj pri sodišču po pošti ali elektronsko ter za posvetovanje po telefonu ali elektronsko posvetovanje. Pozivi za navedene obravnave se vročijo po telefonu ali elektronsko.

Registrski postopki

Storitve, ki jih zagotavljajo poslovni register in register nepridobitnih pravnih oseb ter drugi registri, so dostopne na spletu.

Notarski postopki

Notarski postopki so omejeni samo na nujne postopke. Notarski postopki so omejeni na nujne zadeve, pri čemer je treba upoštevati higienske zahteve. Notarska zbornica zagotovi, da na zadevnem strokovnem področju dela vsaj en notar na 50 000 prebivalcev.

1.3 Pravosodno sodelovanje v EU

Ministrstvo za pravosodje in sodišča še vedno zagotavljajo mednarodno pravno pomoč, vendar se lahko postopki zavlečejo.

2 Ukrepi v zvezi z insolventnostjo, ki so bili sprejeti ali katerih sprejetje se načrtuje v državah članicah po izbruhu pandemije

2.1 Materialnopravni ukrepi zaradi insolventnosti in s tem povezani ukrepi, ki vplivajo na pogodbe

2.1.1 Začasna odložitev insolventnosti

2.1.1.1 Začasna odložitev obveznosti vložitve predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti (dolžniki)

Bolgarska nacionalna zakonodaja določa obveznost, da mora dolžnik (njegovo poslovodstvo) vložiti predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti v 30 dneh po nastopu insolventnosti/prezadolženosti (člen 626(1) gospodarskega zakona).

Izredne razmere so bile 13. maja 2020 odpravljene za celotno ozemlje Republike Bolgarije. Roki za izvedbo vseh posebnih ukrepov, sprejetih z zakonom o izrednih razmerah, so se iztekli. V skladu s tem so posebni ukrepi prenehali veljati.

2.1.1.2 Varstvo dolžnikov v zvezi z vložitvijo predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti s strani upnikov

-

2.1.2 Začasna odložitev izvrševanja zahtevkov in začasna odložitev prekinitve pogodb

2.1.2.1 Splošni/posebni moratoriji na izvršbo terjatev/izvršbo nekaterih vrst terjatev

Izredne razmere so bile 13. maja 2020 odpravljene za celotno ozemlje Republike Bolgarije. Roki za izvedbo vseh posebnih ukrepov, sprejetih z zakonom o izrednih razmerah, so se iztekli. V skladu s tem so posebni ukrepi prenehali veljati.

2.1.2.2 Začasna odložitev prekinitve pogodb (splošnih/posebnih pogodb)

-

2.2 Začasna odložitev opravljanja dejanj pri civilnih sodiščih, vključno s stečajnimi, ter procesna zadržanja

Izredne razmere so bile 13. maja 2020 odpravljene za celotno ozemlje Republike Bolgarije. Roki za izvedbo vseh posebnih ukrepov, sprejetih z zakonom o izrednih razmerah, so se iztekli. V skladu s tem so posebni ukrepi prenehali veljati.

2.3 Drugi ukrepi zaradi insolventnosti (v zvezi z zahtevki za izpodbijanje pravnih dejanj, načrti reorganizacije, neformalnimi dogovori itd.)

-

2.4 Povezani ukrepi, ki se ne nanašajo na insolventnost (odlogi plačil, bančna posojila, socialna varnost, zdravstveno zavarovanje, subvencije za podjetja)

V primeru neplačila obveznosti iz bančnih posojil in drugih oblik financiranja (faktoring, forfetiranje itd.), ki jih zagotavljajo banke in finančne institucije, ter iz najemnih pogodb se obresti in pogodbene kazni do odprave izrednih razmer ne naložijo. Poleg tega izpolnitve obveznosti/plačila ni mogoče zahtevati prej niti ni mogoče razdreti pogodbe zaradi neizpolnitve obveznosti (člen 6 zakona o izrednih razmerah, kakor je bil spremenjen in dopolnjen 6. aprila 2020).

Zgornji ukrep je bil spremenjen s spremembami zakona o izrednih razmerah:

V obdobju dveh mesecev po odpravi izrednih razmer se v primeru zamude pri plačilu obveznosti posameznikov, dolžnikov na podlagi kreditnih pogodb in drugih oblik financiranja, ki ga zagotovijo finančne institucije, z izjemo hčerinskih družb bank, tudi kadar so terjatve pridobljene od bank, finančnih institucij ali tretjih oseb, ne zaračunavajo obresti in kazni, obveznosti ni mogoče razglasiti za predčasno zapadlo, pogodbe pa ni mogoče razveljaviti zaradi neizpolnjevanja obveznosti.

V skladu z novo določbo zakona o izrednih razmerah, ki je začela veljati 17. februarja 2021, se v zvezi s sredstvi, izplačanimi zaposlenim osebam kot nadomestila na podlagi akta sveta ministrov v zvezi z odpravo posledic epidemije COVID-19, v dveh mesecih po preklicu izrednega stanja zaradi epidemije ne smejo uvesti ukrepi zavarovanja niti izvesti izvršilni ukrepi; sklepi o zaplembi terjatev zaposlenih oseb iz prvega stavka, tudi na bančnih ali drugih plačilnih računih, se ne smejo izvršiti (člen 5(5) zakona o izrednih razmerah, kakor je bil spremenjen in dopolnjen 17. februarja 2021).

1 Vpliv COVID-19 na civilne postopke

1.1 Roki v civilnih postopkih

Sprejetih je bilo več ukrepov za ublažitev najnujnejših težav državljanov v zvezi s sodnimi postopki, izvršbami in postopki zaradi insolventnosti. Obširno se uporabljajo obstoječe določbe procesnih zakonikov o oprostitvi zamujenih rokov v sodnih postopkih, če je bil rok zamujen zaradi omejitev zaradi izrednih ukrepov (obvezne karantene, omejitve gibanja in zbiranja oseb).

1.2 Organizacija pravosodja in sodstvo

Ministrstvo za pravosodje je priporočilo preložitev vseh sodnih obravnav. Če sodne obravnave ni mogoče preložiti, jo je treba izvesti strogo v skladu z vladno uredbo o izrednem stanju. Javnost je izključena s sodnih obravnav, njeno gibanje v sodnih stavbah pa je omejeno.

Sodišča informacije zagotavljajo po telefonu/elektronski pošti.

Ministrstvo za pravosodje pri izvajanju svojih nadzornih pooblastil zamud v sodnih postopkih zaradi izvajanja teh priporočil ne bo štelo za zamude.

Notarske storitve so javnosti še na voljo, vendar pa delo poteka omejeno.

1.3 Pravosodno sodelovanje v EU

Urad za mednarodno pravno varstvo otrok (uredba Bruselj IIa in uredba o preživninah): program urada se bo izvajal v skladu z navodili za izredno stanje; vsi osebni stiki z uradom se nadomestijo s pisnimi (papirnimi ali elektronskimi) in telefonskimi stiki; uradne ure urada potekajo samo ob ponedeljkih in sredah od 9.00 do 12.00.

Češko ministrstvo za pravosodje (osrednji organ za uredbi o vročanju pisanj in pridobivanju dokazov): člani osebja (vključno z vsemi kontaktnimi točkami) trenutno večinoma delajo od doma. Močno se priporoča elektronska komunikacija / komunikacija na daljavo. Vse roke je treba ohraniti.

Edina težava je vse več omejitev pri izvajanju poštnih storitev v nekaterih državah, ki se v dogovoru z ministrstvom za zunanje zadeve poskušajo premagati z uporabo diplomatske poti za vročanje sodnih pisanj. Tuji osrednji organi bi morali sodiščem/pristojnim organom svetovati, naj vsa zaprosila glede vročanja pisanj in pridobivanja dokazov pošljejo neposredno pristojnim sodiščem in ne prek osrednjega organa (ministrstva za pravosodje), saj se bodo trenutno s tem bistveno skrajšali roki za uspešno izvršitev zaprosila.

2 Ukrepi v zvezi z insolventnostjo, ki so bili sprejeti ali katerih sprejetje se načrtuje v državah članicah po izbruhu pandemije

2.1 Materialnopravni ukrepi zaradi insolventnosti in s tem povezani ukrepi, ki vplivajo na pogodbe

2.1.1 Začasna odložitev insolventnosti

2.1.1.1 Začasna odložitev obveznosti vložitve predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti (dolžniki)

Začasna odložitev obveznosti dolžnika, da vloži predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti (v primeru stečaja, povezanega s COVID-19, v šestih mesecih po koncu vladnih izrednih ukrepov).

Datum izteka roka začasne odložitve je podaljšan do 30. junija 2021.

2.1.1.2 Varstvo dolžnikov v zvezi z vložitvijo predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti s strani upnikov

Pravica upnika, da vloži predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti dolžnika, se začasno odloži do 31. avgusta 2020.

2.1.2 Začasna odložitev izvrševanja zahtevkov in začasna odložitev prekinitve pogodb

2.1.2.1 Splošni/posebni moratoriji na izvršbo terjatev/izvršbo nekaterih vrst terjatev

Z izrednim moratorijem se začasno ustavi izvrševanje sklepov o izvršbi in odloži uveljavljanje pravic iz zavarovanja s premoženjem. Dolžnikom je ta moratorij na voljo brez težav, saj se zanj za prve tri mesece ne zahteva soglasje upnikov; za podaljšanje za nadaljnje tri mesece pa je soglasje upnikov potrebno.

Druga faza prošenj za izredni moratorij se je začela 13. novembra 2020 (do 30. junija 2021 in samo za prosilce, ki prvič vložijo prošnjo). Za podaljšanje izrednega moratorija iz prve faze ni potrebno soglasje upnikov.

2.1.2.2 Začasna odložitev prekinitve pogodb (splošnih/posebnih pogodb)

Izredni moratorij prav tako varuje dolžnika pred prekinitvijo pogodbe za oskrbo z električno energijo, dobavo surovin, blaga in storitev ter dolžniku omogoča plačilo obveznosti, ki so neposredno povezane z ohranjanjem delovanja podjetja, in sicer prednostno pred starejšimi dolgovi.

2.2 Začasna odložitev opravljanja dejanj pri civilnih sodiščih, vključno s stečajnimi, ter procesna zadržanja

Ministrstvo za pravosodje je priporočilo odlog vseh sodnih obravnav, kadar je to mogoče. Oprostitev zamujenih rokov v sodnih postopkih, če je bil rok zamujen zaradi trenutnih omejitev (kot so obvezne karantene ali omejitve gibanja).

2.3 Drugi ukrepi zaradi insolventnosti (v zvezi z zahtevki za izpodbijanje pravnih dejanj, načrti reorganizacije, neformalnimi dogovori itd.)

Dokler velja začasna odložitev obveznosti dolžnika, da vloži predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti, so začasno ustavljeni tudi roki za vračilo sredstev, ki se nanašajo na tožbe za razveljavitev predhodnih transakcij. Uzakonjena je bila okrepljena zaščita dolžnikov pred razveljavitvijo tekočih postopkov odpusta dolga zaradi zmanjšanja dohodka.

2.4 Povezani ukrepi, ki se ne nanašajo na insolventnost (odlogi plačil, bančna posojila, socialna varnost, zdravstveno zavarovanje, subvencije za podjetja)

Obroki posojil, ki zapadejo med aprilom in oktobrom 2020, se lahko odložijo, obdobje veljavnosti pogodb pa se samodejno podaljša. V obdobju varovanja se ne smejo naložiti kazni ali zamudne obresti.

Večina različnih vrst posameznih postopkov izvršbe, ki jih vodijo sodni izvršitelji, se začasno prekine do 31. januarja 2021.

1 Vpliv COVID-19 na civilne postopke

1.1 Roki v civilnih postopkih

Do zdaj niso bili v zvezi s sodnimi postopki uvedeni nobeni ukrepi.

1.2 Organizacija pravosodja in sodstvo

Danska sodišča so uvedla nujni postopek za urejanje nekaterih kritičnih področij. Kritična področja, ki jih sodišča še naprej obravnavajo lokalno, so zlasti zadeve z zakonsko opredeljenimi roki ali posebno občutljive zadeve.

Sodišča morajo v vsakem posameznem primeru presoditi, ali zadeva izpolnjuje pogoje za to, da spada med „kritične“, in tudi organizirati delo ob upoštevanju okoliščin.

Odločitev, da imajo prednost kritične zadeve, pomeni, da številne pomembne vrste zadev, vključno z zadevami s fizičnimi sestanki na sodiščih, ne bodo imele prednosti. Te zadeve so do nadaljnjega odložene.

Danska sodišča si v obdobju izrednih razmer prizadevajo, da bi se čim več dela opravilo od doma. Danska sodna uprava je omogočila, da si vsi zaposleni uredijo delo od doma. Poleg tega so lahko sodni uslužbenci (v omejenem obsegu) fizično prisotni na sodiščih, da bi zagotovili, da lahko sami in drugi delo opravljajo od doma.

Kolikor je mogoče, sodišča uporabljajo telefonske konference za pripravo zadev na več pravnih področjih, vključno s civilnimi zadevami in zadevami sodnih izvršiteljev. Kolikor je mogoče, družinska sodišča zadeve obravnavajo brez fizične udeležbe. Tudi nekatere zapuščinske zadeve je mogoče obravnavati po telefonu.

Krizni odbor (ki ga sestavljata danska sodna uprava in skupina predsednikov sodišč) je sodišča tudi pozval, naj, kolikor je mogoče, proučijo, ali je zaradi trenutnih razmer potrebna dodatna uporaba videokonferenc, če se štejejo za ustrezne z vidika pravne države.

1.3 Pravosodno sodelovanje v EU

Na splošno si danska sodišča v obdobju izrednih razmer prizadevajo, da bi se čim več dela opravilo od doma.

2 Ukrepi v zvezi z insolventnostjo, ki so bili sprejeti ali katerih sprejetje se načrtuje v državah članicah po izbruhu pandemije

2.1 Materialnopravni ukrepi zaradi insolventnosti in s tem povezani ukrepi, ki vplivajo na pogodbe

2.1.1 Začasna odložitev insolventnosti

2.1.1.1 Začasna odložitev obveznosti vložitve predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti (dolžniki)

N. r.

2.1.1.2 Varstvo dolžnikov v zvezi z vložitvijo predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti s strani upnikov

N. r.

2.1.2 Začasna odložitev izvrševanja zahtevkov in začasna odložitev prekinitve pogodb

2.1.2.1 Splošni/posebni moratoriji na izvršbo terjatev/izvršbo nekaterih vrst terjatev

N. r.

2.1.2.2 Začasna odložitev prekinitve pogodb (splošnih/posebnih pogodb)

N. r.

2.2 Začasna odložitev opravljanja dejanj pri civilnih sodiščih, vključno s stečajnimi, ter procesna zadržanja

Danska sodišča so uvedla nujni postopek za urejanje nekaterih kritičnih področij. Kritična področja, ki jih sodišča še naprej obravnavajo lokalno, so zlasti zadeve z zakonsko opredeljenimi roki ali posebno občutljive zadeve.

2.3 Drugi ukrepi zaradi insolventnosti (v zvezi z zahtevki za izpodbijanje pravnih dejanj, načrti reorganizacije, neformalnimi dogovori itd.)

N. r.

2.4 Povezani ukrepi, ki se ne nanašajo na insolventnost (odlogi plačil, bančna posojila, socialna varnost, zdravstveno zavarovanje, subvencije za podjetja)

Danski parlament je sprejel več svežnjev gospodarskih spodbud.

Izvirna jezikovna različica te strani je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.

Vpliv pandemije COVID-19 na civilne zadeve in zadeve v zvezi z insolventnostjo - Nemčija

1 Vpliv COVID-19 na civilne postopke

1.1 Roki v civilnih postopkih

Doslej niso bili sprejeti nobeni ukrepi glede civilnopravnih rokov; edine določbe se nanašajo na daljše prekinitve kazenskega postopka. Nemško civilno procesno pravo vsebuje prožne določbe o podaljšanju rokov, ustavitvi postopkov in vrnitvi v prejšnje stanje, ki se lahko uporabijo pri sporih med krizo zaradi COVID-19.

Dodatne informacije o zakonodajnih ukrepih so na voljo na spletnem mestu zveznega ministrstva za pravosodje in varstvo potrošnikov.

1.2 Organizacija pravosodja in sodstvo

Z zakonskimi določbami o civilnem postopku je sodiščem že zagotovljen širok manevrski prostor za prilagodljiv odziv na sedanje izredne razmere. Zadevna sodišča in sodniki za vsak primer posebej odločijo o ukrepih, ki se sprejmejo, npr. pisni postopek, opustitev pridobivanja dokazov ali pridobivanje dokazov prek videokonference. Ohranja se neodvisnost sodstva.

1.3 Pravosodno sodelovanje v EU

Sodelovanje v družinskih zadevah (Uredba (ES) št. 2201/2003):

Osrednji organ v celoti deluje v skladu z Uredbo (ES) št. 2201/2003. Vloge se lahko vložijo v papirni obliki.

Sodelovanje v preživninskih zadevah (Uredba (ES) št. 4/2009):

Osrednji organ v celoti deluje v skladu z Uredbo (ES) št. 4/2009. Vloge se lahko vložijo v papirni obliki.

Pridobivanje dokazov (Uredba (ES) št. 1206/2001) in vročanje pisanj (Uredba (ES) št. 1393/2007):

Ni omejitev za delovanje sodstva. Zaprosila za vročitev in pridobivanje dokazov se izvršijo.

2 Ukrepi v zvezi z insolventnostjo, ki so bili sprejeti ali katerih sprejetje se načrtuje v državah članicah po izbruhu pandemije

2.1 Materialnopravni ukrepi zaradi insolventnosti in s tem povezani ukrepi, ki vplivajo na pogodbe

2.1.1 Začasna odložitev insolventnosti

2.1.1.1 Začasna odložitev obveznosti vložitve predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti (dolžniki)

Začasni odlog obveznosti vložitve predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti v primeru družb z omejeno odgovornostjo, osebnih družb, v katerih nobeden od družbenikov nima neomejene odgovornosti, ter združenj in fundacij je bil ukinjen 1. maja 2021. Vendar še vedno veljajo nekatere pravne posledice začasnega odloga, zlasti razširjeno varstvo pred izpodbijanji na podlagi člena 2(1), točke 2 do 5, sedanje različice Zakona o začasni odložitvi insolventnosti zaradi COVID-19 (COVID-19-Insolvenzaussetzungsgesetz, COVInsAG).

2.1.1.2 Varstvo dolžnikov v zvezi z vložitvijo predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti s strani upnikov

Omejitev pravice upnika do vložitve predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti je veljala samo do 28. junija 2020. Od 29. junija 2020 ima upnik spet neomejeno pravico vložiti predlog, če ima pravni interes za začetek postopka zaradi insolventnosti in če dokaže, da sta njegova terjatev in razlog za začetek postopka verodostojna.

2.1.2 Začasna odložitev izvrševanja zahtevkov in začasna odložitev prekinitve pogodb

2.1.2.1 Splošni/posebni moratoriji na izvršbo terjatev/izvršbo nekaterih vrst terjatev

2.1.2.2 Začasna odložitev prekinitve pogodb (splošnih/posebnih pogodb)

2.2 Začasna odložitev opravljanja dejanj pri civilnih sodiščih, vključno s stečajnimi, ter procesna zadržanja

Doslej ni ukrepov glede rokov v civilnih postopkih. Posebni ukrepi niso potrebni, ker pravni položaj v Nemčiji sodnikom omogoča, da se ustrezno odzovejo na posledice COVID-19 za tekoče sodne postopke.

2.3 Drugi ukrepi zaradi insolventnosti (v zvezi z zahtevki za izpodbijanje pravnih dejanj, načrti reorganizacije, neformalnimi dogovori itd.)

Med trajanjem odloga obveznosti vložitve predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti so bila tveganja zavarovanja odgovornosti za poslovodje, upnike in pogodbene partnerje insolventnih podjetij zmanjšana, da bi se spodbudila zagotovitev dodatnega kapitala in nadaljevanje poslovnih odnosov; glej člen 2 COVInsAG. Posamezne olajšave se še naprej uporabljajo, na primer pojasnilo, da se bo za odplačilo novih posojil, odobrenih v obdobju odloga, do 30. septembra 2023 štelo, da ne škoduje upnikom (člen 2(1), točka 2, COVInsAG). Za plačila na terjatve, ki so bila odložena do 28. februarja 2021, se je prav tako do 31. marca 2022 štelo, da ne škodujejo upnikom, razen če je bil postopek zaradi insolventnosti uveden pred 18. februarjem 2021 (člen 2(1), točka 5, COVInsAG). S členom 4 COVInsAG se je obdobje napovedi za preskus prezadolženosti skrajšalo do 31. decembra 2021, različna olajšanja dostopa pa so se v istem obdobju uporabljala za „samoupravne“ in „zaščitne“ postopke (glej člena 5 in 6 COVInsAG).

2.4 Povezani ukrepi, ki se ne nanašajo na insolventnost (odlogi plačil, bančna posojila, socialna varnost, zdravstveno zavarovanje, subvencije za podjetja)

Obveznosti potrošnikov v zvezi s potrošniškimi krediti so bile pod določenimi pogoji odložene za tri mesece z učinkom od 1. aprila 2020; ta ureditev je prenehala veljati 30. junija 2020.

Roki iz prava družb glede sklicevanja skupščin so bili podaljšani; uprava (delniške družbe) lahko začasno ukine pravico do fizične navzočnosti delničarjev ali njihovih zastopnikov.

Potrošnikom in mikropodjetjem, ki so zaradi krize postali plačilno nesposobni, je bila podeljena pravica, da zavrnejo izvajanje „bistvenih pogodb za izvajanje trajne obveznosti“ (kar med drugim vključuje dobavo plina, vode, električne energije in telekomunikacijskih storitev), če so bile take pogodbe sklenjene pred 8. marcem 2020. Ta ureditev je prenehala veljati 30. junija 2020.

1 Vpliv COVID-19 na civilne postopke

1.1 Roki v civilnih postopkih

Splošne informacije v angleščini so na voljo na spletišču vlade.

Sodišča procesne roke podaljšajo v vsakem primeru posebej. Pri tem upoštevajo dodatno breme, naloge ali težave strank v postopku zaradi krize.

Zakonodaje o podaljšanju rokov ni, sodniki pa imajo diskrecijsko pravico, da v prihodnosti določijo daljše roke ali podaljšajo obstoječe roke.

Vendar so bili za preprečitev širjenja koronavirusa s preprečevanjem fizičnih stikov med ljudmi v ustanovah za oskrbo obdobja in pogoji za namestitev duševno bolnih oseb v psihiatrično bolnišnico ali socialnovarstveni zavod, začasno ustavljeni:

• v primeru podaljšanega začasnega varstva za čas trajanja izrednih razmer;
• v primeru namestitve za čas trajanja izrednih razmer in do dveh mesecev po prenehanju izrednih razmer.

To ne vpliva na obveznost prenehanja kakršne koli namestitve in uporabe začasnega pravnega varstva, ko osnovni pogoji za namestitev prenehajo obstajati ali ko postane očitno, da osnovni pogoji niso bili izpolnjeni.

Na področju obligacijskega prava trenutno ni bistvenih sprememb. Ministrstvo za pravosodje je analiziralo različne pravne možnosti, ki so že določene v estonskem pravu in bi jih bilo mogoče uporabiti v teh težkih časih. Poudarek je bil na zagotavljanju pojasnil in odgovarjanju na zahteve za informacije. Poleg tega so bile predlagane spremembe nekaterih pravil na področju obligacijskega prava, vendar razprave o tem še potekajo.

1.2 Organizacija pravosodja in sodstvo

Izredno stanje od 12. marca do 17. maja.

Vzpostavljene so bile virtualne sejne sobe, da bi se povečala zmogljivost ministrstva za pravosodje, sodišč, tožilstev in zaporov za izvedbo videokonferenc. Ta rešitev se lahko uporabi tudi za izvedbo ustnih obravnav s strankami v postopku. Poleg tega je bila razpoložljiva oprema za videokonference preseljena, da bi se podprla povečana potreba po tej opremi na sodiščih in v zaporih.

V zvezi s sodnimi postopki ni zakonodajnih sprememb. Svet za upravljanje sodišč je izdal priporočila. Delo estonskih sodišč je bilo reorganizirano: uradne ure uradov 9.00–13.00), uradne ure sodnih palač ob delavnikih do 14.00.

Kjer je to mogoče, se zadeve obravnavajo pisno prek informacijskega sistema sodišč in na podlagi digitalne vloge pri sodišču.

Nujne obravnave in postopki potekajo prek elektronskih komunikacijskih sredstev. Če to ni mogoče, sodišče odloči za vsak primer posebej, ali naj obravnava ali postopek poteka na sodišču. Za nujne se lahko štejejo naslednje zadeve: namestitev osebe v ustanovo zaprtega tipa, ločitev otroka od družine, določitev skrbništva za odraslo osebo. V nenujnih zadevah lahko sodišče uporabi elektronska komunikacijska sredstva (ali druga potrebna sredstva), vendar se na splošno priporoča, da sodišče obravnavo in/ali postopek odloži.

V skladu z zakonikom o civilnem postopku lahko sodišče v izjemnih in nujnih zadevah, povezanih z otroki, začasne odredbe / odredbe o zavarovanju izda brez zaslišanja otroka. To možnost so uporabili številni sodniki.

Priporoča se, da se procesna pisanja vročajo prek sistema za e-vloge in po elektronski pošti.

Notarska zbornica je notarje pooblastila za sprejetje vseh potrebnih ukrepov, kot je opravljanje notarskih storitev na daljavo prek portala e-Notar, ki omogoča opravljanje notarskih dejanj po videopovezavi. Do 6. aprila je bilo mogoče na daljavo opravljati le nekatere vrste dejanj (med drugim pooblastila in prodaje delnic družb z omejeno odgovornostjo), od 6. aprila pa je mogoče na daljavo overjati skoraj vse vrste dejanj (edini izjemi sta sklenitev zakonske zveze in razveza zakonske zveze). Tako je zdaj mogoče celo prodati nepremičnino in prenesti lastništvo na podlagi spletne overitve. Tako bo tudi po odpravi izrednega stanja. Tudi estonska odvetniška zbornica je svoje člane pozvala, naj delo opravljajo na daljavo in uporabljajo vsa tehnična komunikacijska sredstva za nadaljnje zagotavljanje pravnega svetovanja. Poudarila je tudi, da je treba zagotoviti zaupnost med odvetnikom in stranko. Odvetniška zbornica je nadalje poudarila, da morajo biti omejitve pravic zaradi izrednih razmer utemeljene in jih je treba preveriti, kadar se to zahteva v posameznem primeru. Odvetniki se morajo tudi hitro prilagajati spremembam v delovnem okolju, biti prilagodljivi in inovativni ter zagotavljati, da se ne zlorabljajo možnosti za prošnjo za podaljšanje rokov.

Zbornica sodnih izvršiteljev in stečajnih upraviteljev je prav tako sporočila, da so sodni izvršitelji in stečajni upravitelji svoje delo reorganizirali tako, da delajo na daljavo.

1.3 Pravosodno sodelovanje v EU

Estonski osrednji organ dela na daljavo od 13. marca. Komunikacija (sporočila in dokumenti) poteka po elektronski pošti (v civilnih zadevah in večini kazenskih zadev). Po potrebi bodo izvirniki poslani z letalsko pošto, ko se bodo izredne razmere končale.

2 Ukrepi v zvezi z insolventnostjo, ki so bili sprejeti ali katerih sprejetje se načrtuje v državah članicah po izbruhu pandemije

2.1 Materialnopravni ukrepi zaradi insolventnosti in s tem povezani ukrepi, ki vplivajo na pogodbe

2.1.1 Začasna odložitev insolventnosti

2.1.1.1 Začasna odložitev obveznosti vložitve predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti (dolžniki)

-

2.1.1.2 Varstvo dolžnikov v zvezi z vložitvijo predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti s strani upnikov

-

2.1.2 Začasna odložitev izvrševanja zahtevkov in začasna odložitev prekinitve pogodb

2.1.2.1 Splošni/posebni moratoriji na izvršbo terjatev/izvršbo nekaterih vrst terjatev

-

2.1.2.2 Začasna odložitev prekinitve pogodb (splošnih/posebnih pogodb)

-

2.2 Začasna odložitev opravljanja dejanj pri civilnih sodiščih, vključno s stečajnimi, ter procesna zadržanja

-

2.3 Drugi ukrepi zaradi insolventnosti (v zvezi z zahtevki za izpodbijanje pravnih dejanj, načrti reorganizacije, neformalnimi dogovori itd.)

Trenutno se proučuje, ali so potrebne nadaljnje spremembe na področju insolventnosti (npr. glede načrtov reorganizacije), ki bi lahko pripomogle k premagovanju krize.

2.4 Povezani ukrepi, ki se ne nanašajo na insolventnost (odlogi plačil, bančna posojila, socialna varnost, zdravstveno zavarovanje, subvencije za podjetja)

-

1 Vpliv COVID-19 na civilne postopke

1.1 Roki v civilnih postopkih

Posebne zakonodaje o rokih ni. Začetek postopka, rok za začetek katerega se izteče pred koncem obdobja „omejitev“, se šteje za bistveno zadevo (glej drugi stolpec).

1.2 Organizacija pravosodja in sodstvo

Sodni uradi bodo ostali odprti in sprejemajo nujna pisanja. Zagotovljeni so nabiralniki, v katerih se lahko pustijo dokumenti, s čimer se zmanjša potreba po stikih z osebjem na okencih. Na sodne urade se je še naprej mogoče obrniti po elektronski ali navadni pošti.

Civilne zadeve se lahko preložijo na podlagi soglasja po elektronski pošti. V naslednjih tednih se bodo nadaljevale samo nujne zadeve.

Vloge v zvezi z nujnimi zadevami na področju družinskega prava so dovoljene, vključno z odredbami o zaščiti, odredbami o začasnih prepovedih, odredbami o izrednih prepovedih, podaljšanjem odredb.

Vloge se lahko vložijo tudi za bistvene zadeve, kot so nujne zadeve skrbništva ali nujne vloge za sodni preskus.

Na podlagi odredbe predsednika višjega sodišča je dovoljena komunikacija po videopovezavi iz zaporov za vse osebe, ki so trenutno v priporu.

Trenutno poteka pilotni projekt za izvajanje sodnih obravnav na daljavo in po videu s soglasjem strank.

1.3 Pravosodno sodelovanje v EU

Osebje ministrstva za pravosodje in enakost ter osrednjih organov večinoma dela od doma. Zaželena je komunikacija le po elektronski pošti.

2 Ukrepi v zvezi z insolventnostjo, ki so bili sprejeti ali katerih sprejetje se načrtuje v državah članicah po izbruhu pandemije

2.1 Materialnopravni ukrepi zaradi insolventnosti in s tem povezani ukrepi, ki vplivajo na pogodbe

2.1.1 Začasna odložitev insolventnosti

2.1.1.1 Začasna odložitev obveznosti vložitve predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti (dolžniki)

-

2.1.1.2 Varstvo dolžnikov v zvezi z vložitvijo predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti s strani upnikov

Z zakonom o gospodarskih družbah iz leta 2020 (razne določbe) (COVID-19) so uvedene začasne spremembe zakona o gospodarskih družbah iz leta 2014 ter zakona o proizvodnih podpornih zadrugah 1893–2014, da se obravnavajo težave, ki jih povzroča COVID-19.

Zlasti v zvezi s sodnim varstvom za družbe v težavah (preventivno prestrukturiranje) omogoča solventnost poslovanja, saj je obdobje sodnega varstva za družbe v težavah podaljšano s 100 na 150 dni, prag, pri katerem se šteje, da družba ni sposobna plačati svojih dolgov, pa je zvišan z 10 000 EUR za posameznega upnika in 20 000 EUR za vse skupaj na 50 000 EUR v obeh primerih.

Ukrepi v skladu z zakonom naj bi se iztekli 31. decembra 2020, vendar se trenutno razmišlja o podaljšanju veljavnosti teh določb.

2.1.2 Začasna odložitev izvrševanja zahtevkov in začasna odložitev prekinitve pogodb

2.1.2.1 Splošni/posebni moratoriji na izvršbo terjatev/izvršbo nekaterih vrst terjatev

-

2.1.2.2 Začasna odložitev prekinitve pogodb (splošnih/posebnih pogodb)

-

2.2 Začasna odložitev opravljanja dejanj pri civilnih sodiščih, vključno s stečajnimi, ter procesna zadržanja

Dogovorjeni so bili ukrepi v podporo nemotenemu delovanju sistema insolventnosti, vključno z razrahljanjem nekaterih pravil sodnega reda in nekaterimi odlogi plačila, kjer je ustrezno.

Za več informacij glej https://www.courts.ie/covid-19-notices.

2.3 Drugi ukrepi zaradi insolventnosti (v zvezi z zahtevki za izpodbijanje pravnih dejanj, načrti reorganizacije, neformalnimi dogovori itd.)

Banke in nebančni posojilodajalci so marca napovedali usklajene prilagodljive ukrepe prestrukturiranja za podporo strankam, na katerih dohodke je vplival COVID-19. To je vključevalo odloge plačila hipotek in drugih posojil prvotno za tri mesece (pozneje podaljšano na šest mesecev), če je bil predlog vložen pred 30. septembrom 2020.

Oktobra se je velika večina teh odlogov plačil iztekla.

Od 1. oktobra prestrukturiranje temelji na individualni presoji posojilodajalcev glede finančnih razmer posojilojemalcev ali njihovi presoji posameznega primera. Posojilojemalcem je bila zagotovljena dodatna finančna podpora/prestrukturiranje ali pa izpolnijo standardni računovodski izkaz Standard Financial Statement (SFS), da se določi najprimernejša vrsta prestrukturiranja zanje. To lahko vključuje kratkoročne ukrepe, kot so nadaljnji odlogi plačil, ali dolgoročnejše ukrepe.

2.4 Povezani ukrepi, ki se ne nanašajo na insolventnost (odlogi plačil, bančna posojila, socialna varnost, zdravstveno zavarovanje, subvencije za podjetja)

Da bi podjetjem pomagali ublažiti posledice COVID-19 in omogočili varno vrnitev na delo, so na voljo finančna podpora, usposabljanje in usmerjanje.

Shema subvencioniranja nadomestil za plače zaposlenim zagotavlja pavšalno subvencijo za podporo delodajalcem iz zasebnega sektorja, ki se srečujejo z znatnimi gospodarskimi motnjami. Shema subvencioniranja nadomestil za plače zaposlenim je nadomestila začasni program nadomestil za plače in se bo izvajala do 31. marca 2021.

Shema podpore zaradi omejitev v zvezi s COVID (COVID Restrictions Support Scheme (CRSS)) je namenjena ciljno usmerjeni, pravočasni in začasni sektorski podpori podjetjem, ki so prisiljena prenehati s poslovanjem ali poslovati na znatno nižjih ravneh zaradi omejitev, ki so jim bile naložene v odziv na COVID-19.

Shema kreditnega jamstva zaradi COVID-19 (COVID-19 Credit Guarantee Scheme) omogoča posojila upravičenim podjetjem v višini do 2 milijard EUR. Posojila v okviru sheme znašajo od 10 000 EUR do 1 milijona EUR za obdobje do petih let in pol.

Poslovna posojila v razmerah COVID-19 v višini do 25 000 EUR so na voljo prek družbe Microfinance Ireland z ničelnimi odplačili in ničelnimi obrestmi v prvih šestih mesecih ter enakovrednimi dodatnimi šestimi meseci brez obresti pod določenimi pogoji.

Za več informacij o obsegu vzpostavljenih podpor za podjetja glej https://dbei.gov.ie/en/What-We-Do/Supports-for-SMEs/COVID-19-supports/.

Uvedena je bila shema skladiščenja dolgov v zvezi z nekaterimi davki. Shema omogoča, da se dolgovi v zvezi z DDV in PAYE (delodajalec), ki jih imajo podjetja v obdobju omejenega trgovanja zaradi COVID-19, za 12 mesecev po ponovni vzpostavitvi poslovanja zamrznejo na brezobrestni osnovi. Ob koncu 12-mesečnega obdobja brez obresti se lahko skladiščeni dolg plača v celoti brez zaračunavanja obresti ali s postopnim plačilom po občutno znižani obrestni meri 3 % letno. Za take dolgove bi se sicer uporabila standardna letna obrestna mera 10 %.

1 Vpliv COVID-19 na civilne postopke

1.1 Roki v civilnih postopkih

-

1.2 Organizacija pravosodja in sodstvo

Z ministrsko odločbo so vsi postopki, ki potekajo pred grškimi sodišči, in storitve grških sodišč začasno ustavljeni do 15. maja 2020, razen nujnih in pomembnih ukrepov in zadev.

Postopki, ki potekajo na okrožnih civilnih sodiščih in njihovih službah, so bili začasno ustavljeni do 10. maja 2020.

Delovanje sodnih služb je omejeno samo na nujne ukrepe, da se opravi potrebno delo in obravnavajo nujne zadeve.

Sestanki in vsi drugi ukrepi, povezani z delovanjem sodstva, se po možnosti izvajajo na daljavo z uporabo tehnoloških sredstev. Za zagotovitev varne uporabe videokonference in dela na daljavo sodnikov, tožilcev in drugih delavcev v pravni stroki so bila zagotovljena komunikacijska IT orodja in aplikacije.

Na nekaterih večjih sodiščih je na voljo elektronska vložitev vloge za izdajo potrdil. V takem primeru imajo državljani in odvetniki možnost, da potrdila prejmejo v elektronski obliki prek spletnega portala.

1.3 Pravosodno sodelovanje v EU

Grška vlada je za odziv na nevarnost širjenja koronavirusa in njegov družbeno-gospodarski vpliv ter za zagotovitev dobrega delovanja trga in javnega sektorja sprejela previdnostne in zajezitvene ukrepe.

Ministrstvo za pravosodje je v svoji funkciji osrednjega organa na podlagi civilnopravnih konvencij/pogodb in v skladu z uredbami EU o pravosodnem sodelovanju v civilnih in gospodarskih zadevah vzpostavilo mešani sistem izmeničnega dela na daljavo in fizične prisotnosti na delovnem mestu.

Do zdaj je bilo delovanje osrednjega organa skoraj popolnoma neokrnjeno, čeprav so občasne zamude pri obdelavi nekaterih zahtevkov zaradi trdovratne zdravstvene krize neizogibne.

2 Ukrepi v zvezi z insolventnostjo, ki so bili sprejeti ali katerih sprejetje se načrtuje v državah članicah po izbruhu pandemije

2.1 Materialnopravni ukrepi zaradi insolventnosti in s tem povezani ukrepi, ki vplivajo na pogodbe

2.1.1 Začasna odložitev insolventnosti

2.1.1.1 Začasna odložitev obveznosti vložitve predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti (dolžniki)

Vsi zadevni postopki so začasno ustavljeni od 7. do 30. novembra 2020.

2.1.1.2 Varstvo dolžnikov v zvezi z vložitvijo predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti s strani upnikov

Vsi ustrezni postopki so začasno ustavljeni od 7. do 30. novembra 2020.

2.1.2 Začasna odložitev izvrševanja zahtevkov in začasna odložitev prekinitve pogodb

2.1.2.1 Splošni/posebni moratoriji na izvršbo terjatev/izvršbo nekaterih vrst terjatev

Vsi izvršilni postopki so začasno ustavljeni od 7. do 30. novembra 2020.

2.1.2.2 Začasna odložitev prekinitve pogodb (splošnih/posebnih pogodb)

-

2.2 Začasna odložitev opravljanja dejanj pri civilnih sodiščih, vključno s stečajnimi, ter procesna zadržanja

Vsi postopki sodnih obravnav so bili zaradi varovanja javnega zdravja začasno ustavljeni, in sicer od 7. do 30. novembra 2020. Postopki zaradi insolventnosti so začasno ustavljeni od 7. do 30. novembra 2020.

2.3 Drugi ukrepi zaradi insolventnosti (v zvezi z zahtevki za izpodbijanje pravnih dejanj, načrti reorganizacije, neformalnimi dogovori itd.)

Zveza grških bank in minister za finance sta se dogovorila, da se bodo banke na podlagi vloge dolžnika odrekle vračilom kapitala iz posojilnih pogodb s podjetji, ki jih je prizadela pandemija koronavirusa.

2.4 Povezani ukrepi, ki se ne nanašajo na insolventnost (odlogi plačil, bančna posojila, socialna varnost, zdravstveno zavarovanje, subvencije za podjetja)

Za subjekte, ki jih je prizadela pandemija koronavirusa, in njihove zaposlene (ter posameznike, ki takim prizadetim subjektom oddajajo prostore), velja:

• podaljšanje roka za plačilo davka brez obresti ali kazni;
• podaljšanje roka za plačilo prispevkov za socialno varnost.

1 Vpliv COVID-19 na civilne postopke

1.1 Roki v civilnih postopkih

Vsi roki so začasno ustavljeni, vključno z roki, določenimi v procesnih zakonih za vse sodne odločbe. Znova bodo začeli teči, ko bodo prenehala veljati podaljšanja iz kraljeve uredbe št. 463/2020.

Začasna ustavitev procesnega roka ne velja za več posebnih postopkov, med katerimi so postopki za varstvo otrok.

Sodnik ali sodišče lahko odloči, da se izvede kakršen koli sodni postopek, ki je potreben za preprečitev nepopravljive škode za pravice in legitimne interese strank v postopku.

Splošni sodni svet objavlja nove podatke o ukrepih, ki so jih španski organi sprejeli za preprečevanje širjenja virusa, na svojem spletišču, in sicer v posebnem razdelku z naslovom: General information COVID-19 (splošne informacije o COVID-19).

Na tem spletišču so objavljene popolne informacije, vključno s splošnimi informacijami, navodili in protokoli, dogovori parlamentarnega odbora (od 11. marca 2020 do 5. maja 2020), sodno prakso ter informacijami ministrstva za pravosodje in generalnega državnega tožilstva, ministrstva za zdravje, vodje države in nadzornih odborov vrhovnih sodišč avtonomnih skupnosti.

1.2 Organizacija pravosodja in sodstvo

Delo v sodnih prostorih je bistveno zmanjšano. Zagotovljeni ali izboljšani so bili rešitve informacijske tehnologije in komunikacijska orodja, da bi se sodnikom, tožilcem in drugim delavcem v pravni stroki olajšalo delo na daljavo.

Storitve notarjev in uradnikov za vpise v javne registre spadajo med bistvene javne storitve, zato je njihovo delo zagotovljeno.

1.3 Pravosodno sodelovanje v EU

Španski osrednji organ ne more zagotoviti običajne obdelave prejetih zaprosil (zlasti zaprosil, prejetih na papirju). Zaprosila morajo biti poslana z elektronskimi sredstvi.

• Pridobivanje dokazov (člen 3 Uredbe št. 1206/2001): obdelana bodo resna in nujna zaprosila, ki jih je treba poslati na e-naslov: rogatoriascivil@mjusticia.es. Vsa druga zaprosila se pošljejo po običajnem postopku v papirni obliki neposredno pristojnemu španskemu sodišču.
• Protipravni odvzem otroka in izterjava preživnine: zagotovi se lahko samo obdelava zahtevkov, prejetih po elektronski pošti. Izvršijo se samo nujni zahtevki ob upoštevanju omejitve gibanja, ki velja za državljane. (sustraccionmenores@mjusticia.es) (SGCJIAlimentos@mjusticia.es)

2 Ukrepi v zvezi z insolventnostjo, ki so bili sprejeti ali katerih sprejetje se načrtuje v državah članicah po izbruhu pandemije

2.1 Materialnopravni ukrepi zaradi insolventnosti in s tem povezani ukrepi, ki vplivajo na pogodbe

2.1.1 Začasna odložitev insolventnosti

2.1.1.1 Začasna odložitev obveznosti vložitve predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti (dolžniki)

Začasna odložitev obveznosti, da se vloži predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti, dokler veljajo izredne razmere (tudi če je dolžnik vložil predlog v okviru mehanizma pred nastopom insolventnosti iz člena 5 bis španskega zakona o insolventnosti).

Člen 5a zakona o stečaju je bil nadomeščen s členi 583 do 594 prečiščenega besedila zakona o stečaju, ki je bil v uradnem listu objavljen 5. maja 2020, veljati pa je začel 1. septembra 2020.

Člen 6.3 zakona 3/2020 z dne 18. septembra določa, da „če je dolžnik do vključno 31. decembra 2020 uradno obvestil o začetku pogajanj z upniki za dosego sporazuma o refinanciranju, izvensodne poravnave ali pristopa k predčasni poravnavi“.

2.1.1.2 Varstvo dolžnikov v zvezi z vložitvijo predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti s strani upnikov

Še dva meseca po odpravi izrednih razmer stečajna sodišča ne bodo dopuščala predlogov v zvezi s potrebnimi postopki zaradi insolventnosti, ki jih bodo med izrednimi razmerami ali v navedenem dvomesečnem obdobju vložili upniki/tretje osebe.

V dvomesečnem obdobju po odpravi izrednih razmer bodo sodišča prednostno obravnavala predloge dolžnikov za začetek postopka zaradi insolventnosti.

Člen 6 zakona 3/2020 z dne 18. septembra določa, da „do vključno 31. decembra 2020 sodniki ne bodo dopuščali predlogov v zvezi s potrebnimi postopki zaradi insolventnosti, ki jih bodo od 14. marca 2020 vložili upniki/tretje osebe. Če bo dolžnik do vključno 31. decembra 2020 vložil predlog za prostovoljni stečaj, bo ta prednostno sprejet v obravnavo, tudi če bo vložen pozneje kot predlog za nujni stečaj“.

S kraljevim zakonskim odlokom 34/2020 z dne 17. novembra je bil ta moratorij podaljšan do 14. marca 2021.

2.1.2 Začasna odložitev izvrševanja zahtevkov in začasna odložitev prekinitve pogodb

2.1.2.1 Splošni/posebni moratoriji na izvršbo terjatev/izvršbo nekaterih vrst terjatev

-

2.1.2.2 Začasna odložitev prekinitve pogodb (splošnih/posebnih pogodb)

-

2.2 Začasna odložitev opravljanja dejanj pri civilnih sodiščih, vključno s stečajnimi, ter procesna zadržanja

Splošna začasna ustavitev procesnih rokov. Sodne obravnave lahko potekajo v nujnih primerih.

Začasna ustavitev postopkov se je končala konec junija. Glede na kolaps na področju gospodarskega pravosodja, ki ga je še poslabšala pandemija, je bila z zakonom 3/2020 z dne 18. septembra določena prednostna obravnava nekaterih nujnih zadev v okviru postopka v primeru insolventnosti (člen 9).

2.3 Drugi ukrepi zaradi insolventnosti (v zvezi z zahtevki za izpodbijanje pravnih dejanj, načrti reorganizacije, neformalnimi dogovori itd.)

Poleg tega kraljevi zakonski odlok z dne 31. marca, s katerim so bili sprejeti nujni dopolnilni ukrepi za spoprijemanje s COVID-19 na socialnem in gospodarskem področju, omogoča, da insolventne družbe začnejo postopke za začasno prekinitev pogodb o zaposlitvi (ERTE) na podlagi višje sile ali iz organizacijskih, tehničnih, gospodarskih in proizvodnih razlogov zaradi krize zaradi COVID-19:

• namen tega ukrepa je preprečiti, da bi gospodarska kriza zaradi COVID-19 postala dodatna ovira za sposobnost preživetja insolventnih subjektov, kar bi jih lahko oviralo pri uresničevanju ali izpolnjevanju sporazumov z upniki in povzročilo likvidacijo takih insolventnih subjektov ali otežilo prodajo poslovne enote, ki je sposobna preživetja;
• vlogo ali obvestilo z zahtevo mora vložiti insolventna družba na podlagi odobritve upravitelja zaradi insolventnosti (stečajnega upravitelja) ali neposredno upravitelj zaradi insolventnosti, odvisno od tega, ali dolžnik sam nadaljuje vodenje poslov ali ne;
• upravitelj zaradi insolventnosti sodeluje tudi v obdobju posvetovanja. Če v tem obdobju ni sklenjen noben dogovor, mora odločitev o uporabi postopka za začasno prekinitev pogodb o zaposlitvi odobriti upravitelj zaradi insolventnosti ali jo sam neposredno sprejeti, odvisno od tega, ali dolžnik sam nadaljuje vodenje poslov ali ne;
• v vsakem primeru mora biti stečajno sodišče po telematskih sredstvih takoj obveščeno o zahtevi, odločitvi in sprejetih ukrepih;
• če delovnopravni organ ne ugotovi obstoja višje sile, lahko družba tako odločitev izpodbija pred socialnim sodiščem.

Stečajno sodišče obravnava pritožbe zoper odločitve iz razlogov goljufije, preslepitve, prisile ali zlorabe prava ali če delavci izpodbijajo odločitev družbe ali delovnopravnega organa glede postopka za začasno prekinitev pogodb o zaposlitvi iz razloga pridobitve neupravičene koristi. Za take pritožbe se v zadevi zaradi insolventnosti uporablja postopek z delovnopravnega področja, zoper sodno odločbo pa je mogoče vložiti pravno sredstvo (suplicación).

Zakon 3/2020 z dne 18. septembra in kraljevi zakonski odlok 34/2020 z dne 17. novembra (D. F. 10, ki spreminja zakon 3/2020 z dne 18. septembra o postopkovnih in organizacijskih ukrepih za spoprijemanje s COVID-19 na področju pravosodja) vsebujeta ukrepe za preprečitev izjave o neizpolnjevanju sporazumov ali sporazumov o refinanciranju in v obeh primerih omogočata spremembo pogojev takih sporazumov.

2.4 Povezani ukrepi, ki se ne nanašajo na insolventnost (odlogi plačil, bančna posojila, socialna varnost, zdravstveno zavarovanje, subvencije za podjetja)

Španska vlada je odobrila ukrepe za začasno odložitev pogodbenih obveznosti, ki izhajajo iz katerega koli hipotekarnega kredita posameznika, ki se je znašel v gospodarsko ranljivem položaju.

Moratorij na hipotekarne dolgove se nanaša le na:

• običajna prebivališča (tj. počitniške hiše ali vikendi niso vključeni);
• nepremičnine, povezane z gospodarsko dejavnostjo podjetnikov in strokovnjakov, in
• prebivališča, ki niso običajna prebivališča in so oddana v najem, vendar zanje hipotekarni dolžnik, fizična oseba, lastnik in najemodajalec ne prejema več najemnine od uvedbe izrednih razmer oziroma najemnine ne prejme v enem mesecu po odpravi izrednih razmer.

Odobritev moratorija vključuje začasen odlog plačila obrokov hipotekarnega dolga (glavnice in obresti) za tri mesece; klavzula o predčasnem odplačilu iz hipotekarnega kredita se prav tako ne uporablja. Zamudne obresti ne tečejo.

Gospodarsko ranljivi dolžniki so tisti, za katere velja naslednje:

• izgubijo zaposlitev oziroma (v primeru podjetnika ali strokovnjaka) utrpijo znatno izgubo dohodka ali zmanjšanje prodaje (za več kot 40 %);
• skupni prihodek družinske enote v mesecu pred vložitvijo vloge za moratorij ne presega trikratnika mesečnega večnamenskega javnega indeksa dohodkov (IPREM) (ta znaša 537,84 EUR). Ta izračun se zviša v primeru otrok, oseb, starejših od 65 let, invalidnosti, vzdrževanih oseb ali bolezni;
• obroki hipotekarnega kredita, izdatki in osnovne potrebščine presegajo 35 % neto prihodkov celotne družinske enote in
• zaradi krize zaradi COVID-19 se je gospodarski položaj družinske enote znatno spremenil, kar zadeva prizadevanja, ki so potrebna za dostop do stanovanja (stroški hipoteke so se glede na družinske prihodke povečali za 30 %).

Dolžniki lahko zaprosijo za moratorij v 15 dneh po koncu enega meseca po odpravi izrednih razmer (trenutni rok je 27. maj). Posojilodajalci bodo morali tak moratorij upoštevati v največ 15 dneh po vložitvi vloge in o tem poročati Banki Španije.

Za uporabo odloga ne bo potreben sporazum med strankami niti novacija pogodbe; podaljšanje obdobja veljavnosti hipotekarnega kredita pa je treba formalizirati v javni listini in vpisati v zemljiško knjigo.

1 Vpliv COVID-19 na civilne postopke

1.1 Roki v civilnih postopkih

(Procesni) roki, vključno z zastaralnimi roki, ki se iztečejo med 12. marcem ter enim mesecem po koncu obdobja izrednega stanja, se podaljšajo. Po koncu zgoraj navedenega obdobja vsi roki začnejo znova teči kot običajno, vendar ne presegajo dveh mesecev. Podaljšani rok strankam ne preprečuje, da na kateri koli način uveljavljajo pravno varstvo ali uresničujejo svoje pravice do tožbe v času izrednega stanja, kolikor je to mogoče.

Načeloma to ne vpliva na izvršitvene obveze in roke, določene v pogodbah, ampak se uporablja nacionalno pravo, ki velja za posebne razmere (višja sila itd.). Vendar pa se pogodbene kazni zaradi neizpolnitve obveznosti dolžnika (klavzula o pogodbeni kazni, klavzula o odpovedi pogodbe itd.) začasno odpravijo zaradi upoštevanja težav pri izvrševanju.

Prav tako so začasno ustavljeni ali odloženi pogodbene kazni, podaljšanja in odpovedni roki, določeni v zakonu.

1.2 Organizacija pravosodja in sodstvo

Med 17. marcem in 10. majem so sodišča obravnavala le nujne zadeve (obravnave v zvezi s svobodo državljanov in skrbništvom v civilnih zadevah, izvršbe, varstvo otrok, nujne zadeve na družinskih sodiščih, vključno z odredbami o zaščiti, in nujni postopki za izdajo začasnih odredb).

Sodišča od 11. maja postopoma nadaljujejo dejavnosti v vseh zadevah.

Če sodišče ne more delovati, se lahko za obravnavanje nujnih zadev določi drugo sodišče.

Stranke so o odločitvah sodišča obveščene z vsemi sredstvi, zlasti po elektronski pošti ali telefonu (odločbe se ne bodo štele za vročene prejemniku).

Kar zadeva zaščitne ukrepe za otroke in odrasle, se ukrepi, ki se iztečejo v obdobju izrednega stanja, samodejno podaljšajo, razen če sodnik odloči drugače.

Roki za poizvedovalne in mediacijske ukrepe so od 23. junija 2020 začasno ustavljeni in podaljšani za dodatne tri mesece.

Vodje sodišč bodo lahko določili, koliko ljudi lahko vstopi v sodišče oziroma v sodno dvorano, da bi se zagotovilo spoštovanje pravil o omejevanju fizičnem stikov.

Kdor se želi udeležiti obravnave, do katere je dostop omejen, lahko na kakršen koli način zaprosi za dostop.

Če se pri izvedbi obravnave uporablja avdiovizualno ali drugo elektronsko komunikacijsko sredstvo, je možno, da se obravnava ne odvija na enem samem kraju.

Opozarja se, da morajo uporabljena komunikacijska sredstva zagotavljati tajnost posvetovanj.

1.3 Pravosodno sodelovanje v EU

Kar zadeva pravosodno sodelovanje, se zaprosila obravnavajo kot običajno.

Sodelovanje na področju družinskih zadev (Uredba št. 2201/2003) na področju mednarodnega protipravnega odvzema otrok in varstva otrok osebje francoskega osrednjega organa za obravnavo zadev dela večinoma na daljavo, vendar je prisotno v uradu vsaj en dan na teden. To pomeni, da se lahko vsa nova zaprosila pošljejo po pošti, telefaksu ali elektronski pošti.

Pridobivanje dokazov (Uredba št. 1206/2001): zaprosila se obravnavajo kot običajno. Morda obravnava traja nekoliko dlje, ker uradnik, ki je za zadevo zadolžen, dela na daljavo in je v uradu, kjer lahko obravnava zaprosila, ki prispejo po pošti ali telefaksu, prisoten le enkrat na teden.

Vročanje pisanj (Uredba št. 1393/2007): vročanje pisanj je v sedanjih okoliščinah lahko upočasnjeno. Elektronska vročitev je mogoča, če se je prejemnik predhodno strinjal z njo.

Francoski osrednji organ na podlagi teh treh uredb (št. 2201/2003, 1206/2001, 1393/2007) še naprej komunicira prek e-naslova: entraide-civile-internationale@justice.gouv.fr, vendar tudi po pošti ali telefaksu.

Francoski osrednji organ na podlagi Uredbe (ES) št. 4/2009 v zvezi s preživninskimi obveznostmi komunicira prek e-naslova: obligation.alimentaire@diplomatie.gouv.fr.

2 Ukrepi v zvezi z insolventnostjo, ki so bili sprejeti ali katerih sprejetje se načrtuje v državah članicah po izbruhu pandemije

2.1 Materialnopravni ukrepi zaradi insolventnosti in s tem povezani ukrepi, ki vplivajo na pogodbe

2.1.1 Začasna odložitev insolventnosti

2.1.1.1 Začasna odložitev obveznosti vložitve predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti (dolžniki)

-

2.1.1.2 Varstvo dolžnikov v zvezi z vložitvijo predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti s strani upnikov

-

2.1.2 Začasna odložitev izvrševanja zahtevkov in začasna odložitev prekinitve pogodb

2.1.2.1 Splošni/posebni moratoriji na izvršbo terjatev/izvršbo nekaterih vrst terjatev

Odlok 2020-596 določa, da lahko dolžnik pri predsedniku sodišča zaprosi za odobritev splošne prekinitve v času trajanja spravnega postopka. Med tem postopkom se uveljavljajo tudi pogoji za odobritev moratorija.

Glej Odlok 2020-596 z dne 20. maja 2020.

Opomnik (ukrepi, ki niso specifični za razmere COVID-19):

V postopkih prisilne poravnave (procédures de sauvegarde ou de redressement judiciaire) velja splošna prekinitev posameznih postopkov izvršbe (s posebnimi izjemami).

Pred začetkom likvidacijskega postopka (procédure de liquidation judiciaire) ali postopka prisilne poravnave (procédure de sauvegarde ou redressment judiciaire) se lahko na predlog dolžnika začne neuradni in zaupni postopek (spravni postopek). Če upnik med spravnim postopkom zoper dolžnika začne zunajsodni ali sodni postopek, lahko dolžnik predsednika sodišča zaprosi za odobritev moratorija.

2.1.2.2 Začasna odložitev prekinitve pogodb (splošnih/posebnih pogodb)

Opomnik (ukrepi, ki niso specifični za razmere COVID-19):

V postopkih prisilne poravnave (procédures de sauvegarde ou de redressement judiciaire) trgovinski zakonik upnikom preprečuje odpoved ali spremembo bistvenih še neizpolnjenih pogodb v škodo dolžnika.

2.2 Začasna odložitev opravljanja dejanj pri civilnih sodiščih, vključno s stečajnimi, ter procesna zadržanja

-

2.3 Drugi ukrepi zaradi insolventnosti (v zvezi z zahtevki za izpodbijanje pravnih dejanj, načrti reorganizacije, neformalnimi dogovori itd.)

Odlok 2020-596 določa možnost, da sodišče dolžniku odobri spremembo in podaljšanje trajanja načrta za njegovo prisilno poravnavo.

Dajalci novega ali vmesnega financiranja med postopkom prisilne poravnave so lahko upravičeni do posebnega privilegija (prednostno poplačilo v primeru poznejše insolventnosti). Ta privilegij dodeli sodišče pod posebnimi pogoji.

Olajšani so poenostavljeni likvidacijski postopki za samostojne podjetnike in mala podjetja.

Glej Odlok 2020-596 z dne 20. maja 2020.

2.4 Povezani ukrepi, ki se ne nanašajo na insolventnost (odlogi plačil, bančna posojila, socialna varnost, zdravstveno zavarovanje, subvencije za podjetja)

Glavni značilni ukrepi so:

Gospodarski in finančni ukrepi za podporo poslovnim dejavnostim: za nova denarna posojila, ki jih odobrijo finančne institucije (s posebnimi pogoji, ki jih je treba izpolniti), se uporablja državna jamstvena shema.

Socialni ukrepi: podjetja lahko zaprosijo za shemo za delno aktivnost v neobičajnih okoliščinah.

Več informacij je na voljo na: https://www.economie.gouv.fr/covid19-soutien-entreprises/les-mesures.

Izvirna jezikovna različica te strani je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.

Vpliv pandemije COVID-19 na civilne zadeve in zadeve v zvezi z insolventnostjo - Hrvaška

1 Vpliv COVID-19 na civilne postopke

1.1 Roki v civilnih postopkih

18. aprila 2020 so začele veljati spremembe zakona o izvršbi na denarnih sredstvih: izvršba na računih fizičnih oseb se odloži za tri mesece (z mogočim podaljšanjem za dodatne tri mesece). Za to obdobje je bilo ustavljeno tudi zaračunavanje zakonskih obresti.

Od 19. oktobra 2020 se izvršbe izvajajo redno. Vendar je ministrstvo za pravosodje in upravo javnim notarjem poslalo priporočilo, v katerem jih je pozvalo, naj izvršilne zadeve, predložene v preteklih šestih mesecih, začnejo obravnavati v treh fazah, z začetkom 19. oktobra, 20. novembra in 20. januarja. V prvi fazi bodo izdane odločbe o izvršbi na podlagi zahtevkov, prejetih do 30. junija, v drugi fazi bodo izdane odločbe na podlagi zahtevkov, prejetih do 31. avgusta,, v tretji fazi pa bodo izdane odločbe na podlagi zahtevkov, prejetih do 18. oktobra.

1.2 Organizacija pravosodja in sodstvo

Vsi sodni organi nadaljujejo delo. Vendar pa ob ustreznih varnostnih ukrepih potekajo samo tisti postopki, ki so bili opredeljeni kot nujni. Obravnave in druge nenujne zadeve so do nadaljnjega odložene.

V zadevah, v katerih lahko sodniki odločajo kot sodniki posamezniki ali v katerih obravnava ni potrebna, je treba najprej odločitve sprejemati od doma in nato poskrbeti za njihovo odpremo. Vodje sodnih organov so pooblaščeni, da zaposlenim dovolijo delo od doma, kjer je to mogoče.

Komunikacija s strankami in vsemi udeleženci v postopku poteka elektronsko v vseh zadevah, v katerih je to mogoče. V zadevah, v katerih sta potrebna zasedanje ali obravnava, je treba sprejeti vse previdnostne ukrepe, ki so jih določili zdravstveni organi. V vsakem primeru je treba uporabljati tehnična sredstva za komunikacijo na daljavo, ki so na voljo sodnikom in sodiščem, tudi znotraj sodišča (e-pošta, videopovezava itd.).

Priporočena je tudi odložitev izvršilnih postopkov, zlasti izvršb, povezanih z izpraznitvijo in izročitvijo nepremičnin.

Zaradi izbruha epidemije COVID-19 na Hrvaškem so vse elektronske javne dražbe v izvršilnih zadevah in zadevah zaradi insolventnosti odložene, razen tistih, v katerih se je licitacija začela najpozneje 24. marca 2020; te se zaključijo v skladu z objavljenimi pozivi k sodelovanju na elektronskih javnih dražbah.

Vsi zahtevki za prodajo, prejeti po 13. marcu 2020, ki niso bili obdelani, bodo obdelani po koncu posebnih razmer zaradi epidemije COVID-19. Vsi objavljeni pozivi k plačilu predujma za kritje stroškov in pozivi k sodelovanju na elektronski javni dražbi prenehajo veljati ter bodo po koncu posebnih razmer zaradi izbruha epidemije COVID-19 ponovno objavljeni z enakimi pogoji prodaje.

1.3 Pravosodno sodelovanje v EU

Stranke morajo vprašanja, zahteve in vloge pošiljati ministrstvu za pravosodje v rednem delovnem času po elektronski pošti, telefonu ali ponudnikih poštnih storitev.

Mednarodna pravna pomoč se še zagotavlja, vendar se lahko postopki zavlečejo.

2 Ukrepi v zvezi z insolventnostjo, ki so bili sprejeti ali katerih sprejetje se načrtuje v državah članicah po izbruhu pandemije

2.1 Materialnopravni ukrepi zaradi insolventnosti in s tem povezani ukrepi, ki vplivajo na pogodbe

2.1.1 Začasna odložitev insolventnosti

2.1.1.1 Začasna odložitev obveznosti vložitve predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti (dolžniki)

Stečajnega postopka ni mogoče začeti na podlagi razlogov, ki nastanejo v posebnih razmerah. Stečajni postopek je mogoče začeti zaradi insolventnosti in prezadolženosti, vendar nobenega od teh dveh dejavnikov ni mogoče uporabiti, če se pojavita v posebnih razmerah. Izjema določa, da lahko dolžnik, finančna agencija ali upnik vložijo predlog za začetek stečajnega postopka, vendar le zaradi zaščite interesov in varnosti Republike Hrvaške, narave, človeškega okolja in zdravja ljudi.

2.1.1.2 Varstvo dolžnikov v zvezi z vložitvijo predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti s strani upnikov

-

2.1.2 Začasna odložitev izvrševanja zahtevkov in začasna odložitev prekinitve pogodb

2.1.2.1 Splošni/posebni moratoriji na izvršbo terjatev/izvršbo nekaterih vrst terjatev

1. maja 2020 je začel veljati zakon o interventnih ukrepih v izvršilnih postopkih in postopkih zaradi insolventnosti.

V skladu z zakonom se izvršilni postopki odložijo za tri mesece (z mogočim podaljšanjem za dodatne tri mesece). V posebnih razmerah delodajalci in državni pokojninski sklad ne zadržijo izplačila plač/pokojnin v korist dolžnikov (izjema od tega pravila so preživnina za otroke, terjatve delavcev in začasni ukrepi na podlagi zakona o kazenskem postopku).

Za isto obdobje se ustavi zaračunavanje zakonskih obresti.

2.1.2.2 Začasna odložitev prekinitve pogodb (splošnih/posebnih pogodb)

-

2.2 Začasna odložitev opravljanja dejanj pri civilnih sodiščih, vključno s stečajnimi, ter procesna zadržanja

Zaradi izbruha epidemije COVID-19 na Hrvaškem so vse elektronske javne dražbe v izvršilnih zadevah in zadevah zaradi insolventnosti odložene, razen tistih, v katerih se je licitacija začela najpozneje 24. marca 2020 – te se zaključijo v skladu z objavljenim pozivom k sodelovanju na elektronski javni dražbi.

Vsi zahtevki za prodajo, prejeti po 13. marcu 2020, ki niso bili obdelani, bodo obdelani po končanju posebnih razmer zaradi epidemije COVID-19. Vsi objavljeni pozivi k plačilu predujma za kritje stroškov in pozivi k sodelovanju na elektronski javni dražbi prenehajo veljati ter bodo po koncu posebnih razmer zaradi izbruha epidemije COVID-19 ponovno objavljeni z enakimi pogoji prodaje.

2.3 Drugi ukrepi zaradi insolventnosti (v zvezi z zahtevki za izpodbijanje pravnih dejanj, načrti reorganizacije, neformalnimi dogovori itd.)

-

2.4 Povezani ukrepi, ki se ne nanašajo na insolventnost (odlogi plačil, bančna posojila, socialna varnost, zdravstveno zavarovanje, subvencije za podjetja)

-

1 Vpliv COVID-19 na civilne postopke

1.1 Roki v civilnih postopkih

Roki za opravljanje sodnih dejanj v civilnih postopkih so najprej začasno prenehali teči za obdobje od 9. marca do 22. marca (nato do 15. aprila).

Z uredbo z zakonsko močjo št. 23 z dne 8. aprila 2020 sta bili odložitev obravnav in začasna ustavitev procesnih rokov podaljšani do 11. maja 2020.

Če bi rok običajno začel teči v obdobju začasne ustavitve teka rokov, se začetek tega roka prestavi do konca navedenega obdobja.

Izjeme: posvojitev otrok, mladoletniki brez spremstva, rejništvo, postopki v zvezi z varstvom mladoletnikov in postopki v zvezi s preživnino, kadar se posega v varovanje bistvenih potreb, obvezno zdravljenje, prostovoljna prekinitev nosečnosti, začasna izvršljivost, volilni postopki in vse zadeve, pri katerih obstaja tveganje resne škode za stranke.

1.2 Organizacija pravosodja in sodstvo

Večina obravnav v civilnih zadevah, razpisanih med dnevom po začetku veljavnosti uredbe (9. marec 2020) in 22. marcem (nato 15. aprilom in nazadnje 11. majem), zaradi obvezne preložitve ne bo izvedenih.

Vse obravnave, razpisane v kriznem obdobju, bodo preložene (razen nujnih zadev).

Okrajna sodišča lahko sprejmejo svoje organizacijske ukrepe (omejen dostop do stavb, zaprte pisarne).

Zlasti za neodložene dejavnosti (tiste, ki so bile po proučitvi vsakega posameznega primera razglašene za nujne, ali tiste, ki se po zakonu štejejo za najbolj prednostne) se lahko obravnave v civilnih postopkih, pri katerih je potrebna samo prisotnost odvetnikov ali strank, izvedejo prek povezave na daljavo, če se pri tem zagotavljata kontradiktornost postopka in učinkovito sodelovanje strank. O tem morajo odločiti vodje sodnih pisarn po proučitvi mnenja odvetniške zbornice.

V obdobju od 11. maja do 31. julija 2020 se pričakuje, da bodo vodje sodnih pisarn sprejeli vrsto organizacijskih ukrepov, da bi preprečili zbiranja oseb brez primerne razdalje in tesne stike med osebami v pisarniških prostorih.

Ti ukrepi lahko vključujejo:

• izvajanje obravnav v civilnih postopkih, pri katerih je potrebna samo prisotnost odvetnikov ali strank ali pomočnikov sodnikov, prek povezave na daljavo, če se pri tem zagotavljata kontradiktornost postopka in učinkovito sodelovanje strank, pod pogojem, da je sodnik fizično prisoten v sodnem uradu;
• preložitev obravnav na obdobje po 31. juliju 2020;
• izvajanje obravnav v civilnih postopkih, pri katerih je potrebna samo prisotnost tožencev, na podlagi pisnega postopka.

1.3 Pravosodno sodelovanje v EU

Velik del osebja za obravnavo zadev pri ministrstvu za pravosodje dela od doma.

Za pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah se ne ve, kako dolgo bo prizadeto. Zaprosila za pravosodno sodelovanje se pošiljajo po elektronski poti (vključno z zahtevami za informacije o tujem pravu na podlagi Londonske konvencije iz leta 1968). Dokumenti, poslani v tiskani obliki, bodo lahko obdelani s precejšnjo zamudo.

Vsa obvestila je treba poslati na naslov: ufficio2.dgcivile.dag@giustizia.it.

2 Ukrepi v zvezi z insolventnostjo, ki so bili sprejeti ali katerih sprejetje se načrtuje v državah članicah po izbruhu pandemije

2.1 Materialnopravni ukrepi zaradi insolventnosti in s tem povezani ukrepi, ki vplivajo na pogodbe

2.1.1 Začasna odložitev insolventnosti

2.1.1.1 Začasna odložitev obveznosti vložitve predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti (dolžniki)

Stečaj in na splošno tudi postopki zaradi insolventnosti so vključeni v splošne določbe o odlogu, brez poseganja v možnost, da se v vsakem posameznem primeru ugotovi, česa ni mogoče odložiti zaradi izpolnitve zahtev po varstvu strank.

V členu 10 uredbe z zakonsko močjo št. 23 z dne 8. aprila 2020 so bili sprejeti posebni ukrepi zaradi insolventnosti:

• vsa pravna sredstva v postopkih zaradi insolventnosti, vložena med 9. marcem in 30. junijem 2020, so nedopustna, razen tistih, ki jih vloži javni tožilec, če se zahtevajo preventivni ali ohranitveni ukrepi za zaščito premoženja ali družbe, s strani samega podjetnika, kadar insolventnost ni posledica epidemije COVID-19, in s strani kogar koli v skladu s posebnimi določbami v postopku dogovora z upniki (drugi odstavek člena 162, drugi in tretji odstavek člena 173 ter sedmi odstavek člena 180 italijanskega zakona o insolventnosti).
• če razglasitvi nedopustnosti sledi razglasitev stečaja, se obdobje nedopustnosti ne všteje v roke iz členov 10 in 69 bis zakona o stečaju, ki se nanašata na letno obdobje, v katerem je treba objaviti stečaj družbe, izbrisane iz registra družb, oziroma rok za tožbe zaradi preklica.

2.1.1.2 Varstvo dolžnikov v zvezi z vložitvijo predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti s strani upnikov

Glej levo, stolpec 1.1.A.

2.1.2 Začasna odložitev izvrševanja zahtevkov in začasna odložitev prekinitve pogodb

2.1.2.1 Splošni/posebni moratoriji na izvršbo terjatev/izvršbo nekaterih vrst terjatev

Roki za izvedbo katerega koli dejanja v zvezi s civilnimi in kazenskimi postopki, vključno z izvršbo civilnih odločb, so bili sprva začasno prekinjeni med 9. marcem in 15. aprilom, nato pa je bila prekinitev podaljšana do 11. maja 2020.

V tem obdobju se obravnave v civilnih postopkih (s tem pa tudi tiste, ki se nanašajo na izvršilne postopke) samodejno preložijo na datum po 11. maju 2020, do navedenega datuma pa se začasno odloži tudi iztek rokov za izvedbo vseh dejanj v civilnih postopkih.

Glede izvršb je treba opozoriti, da je v obdobju izrednih razmer mogoče obravnavati zahteve za začasno ustavitev izvršljivosti ali izvršbe sodne odločbe, zoper katero je vloženo pravno sredstvo (člen 283 italijanskega zakonika o civilnem postopku), in zahteve za začasno ustavitev izvršbe sodne odločbe, zoper katero je bila vložena kasacijska pritožba (člen 373 italijanskega zakonika o civilnem postopku), ter postopke, pri katerih bi lahko odlog obravnave strankam povzročil resno škodo. V slednjem primeru o nujnosti odloči vodja sodne pisarne ali oseba, ki jo vodja za to pooblasti, v primeru zadev, ki so se že začele, pa se odloči z odredbo sodnika ali predsednika senata. Da bi zajezili negativne učinke epidemiološkega izrednega dogodka zaradi COVID-19, se na celotnem nacionalnem ozemlju do 31. decembra 2020 začasno ustavijo vsi izvršilni postopki na področju izvršbe na nepremičninah, ki se nanašajo na glavno prebivališče dolžnika.

Do 31. decembra 2020 se začasno ustavijo tudi izvršilni postopki v zvezi s posojili, odobrenimi žrtvam oderuštva.

2.1.2.2 Začasna odložitev prekinitve pogodb (splošnih/posebnih pogodb)

V skladu s splošno določbo odstavka 6a člena 3 zakona št. 6 iz leta 2020 se skladnost z zajezitvenimi ukrepi vedno presoja z namenom izključitve odgovornosti dolžnika, kar velja tudi glede uporabe zaplembe ali kazni, povezanih z zamudo pri izpolnitvi ali z neizpolnitvijo.

V sporih v zvezi s pogodbenimi obveznostmi, v katerih je skladnost z zajezitvenimi ukrepi ali vsekakor z ukrepi, sprejetimi med epidemiološkim izrednim dogodkom zaradi COVID-19, mogoče oceniti v skladu z odstavkom 6a, je postopek mediacije pogoj za dopustnost vložitve kakršnega koli predloga pri sodišču.

V zvezi s posebnimi pogodbami točki (b) in (c) odstavka 2 člena 56 uredbe z zakonsko močjo št. 18 iz leta 2020 določata, da se zapadlost posojil, ki se ne izplačujejo v obrokih, brez posebnih formalnosti podaljša do 30. septembra 2020; prav tako se do 30. septembra 2020 začasno ustavi plačilo obrokov posojil ali plačil po zakupu; načrt odplačil obrokov ali plačil po zakupu, za katere se uporablja začasni odlog, pa se ustrezno prilagodi.

Za leto 2020 se začasno ustavijo hipotekarna plačila, odobrena žrtvam oderuštva.

2.2 Začasna odložitev opravljanja dejanj pri civilnih sodiščih, vključno s stečajnimi, ter procesna zadržanja

Vsi postopki (vključno s postopki zaradi insolventnosti) so bili sprva po uradni dolžnosti začasno ustavljeni do 15. aprila oziroma do 30. junija, če je tako odločil vodja pisarne, razen tistih, za katere je sodnik po proučitvi vsakega posameznega primera odločil, da so nujni, ali tistih, ki se po zakonu štejejo za najbolj prednostne.

Procesni roki (tudi v izvršilnih postopkih) so bili sprva začasno prekinjeni od 9. marca do 15. aprila, nato pa do 11. maja.

V primeru neodloženih dejavnosti velja, da je obravnave v civilnih postopkih, pri katerih je potrebna samo prisotnost odvetnikov ali strank, mogoče izvesti prek povezave na daljavo, če se pri tem zagotavljata kontradiktornost postopka in učinkovito sodelovanje strank.

V obdobju od 11. maja do 30. junija 2020 se pričakuje, da bodo vodje sodnih pisarn sprejeli vrsto organizacijskih ukrepov, da bi preprečili zbiranja oseb brez primerne razdalje in tesne stike med osebami v pisarniških prostorih.

Ti ukrepi lahko vključujejo:

• izvajanje obravnav v civilnih postopkih, pri katerih je potrebna samo prisotnost odvetnikov ali strank, prek povezave na daljavo, če se pri tem zagotavljata kontradiktornost postopka in učinkovito sodelovanje strank;
• preložitev obravnav na obdobje po 30. juniju 2020;
• izvajanje obravnav v civilnih postopkih, pri katerih je potrebna samo prisotnost tožencev, na podlagi pisnega postopka.

V skladu s členom 221 zakonske uredbe št. 34 iz leta 2020 (Decreto Rilancio) lahko sodnik odredi, da se civilne obravnave, na katerih se razen zagovornikov strank ne zahteva navzočnost drugih oseb, nadomestijo z elektronsko vložitvijo pisnih obvestil, ki vsebujejo le primere in sklepe. Udeležba ene ali več strank ali enega ali več zagovornikov na civilnih obravnavah se lahko na predlog zainteresirane stranke izvede tudi prek videokonference. Te določbe so bile podaljšane do 31. decembra 2020.

2.3 Drugi ukrepi zaradi insolventnosti (v zvezi z zahtevki za izpodbijanje pravnih dejanj, načrti reorganizacije, neformalnimi dogovori itd.)

V obdobju, ko razglasitve insolventnosti niso dopustne, roki za ničnostne tožbe ne začnejo teči.

Člen 9 uredbe z zakonsko močjo št. 23 iz leta 2020 tudi določa, da se za šest mesecev podaljšajo roki za izpolnitev predhodnih dogovorov in odobrenih sporazumov o prestrukturiranju, ki se iztečejo po 23. februarju 2020.

V trenutnih postopkih za odobritev sporazumov o poravnavi je dolžniku do obravnave za odobritev dovoljeno predložiti vlogo za določitev največ 90-dnevnega roka, v katerem se predložita nov načrt in nov predlog ali nov sporazum o prestrukturiranju.

Člen 9 določa tudi, da lahko dolžnik predloži zahtevo za določitev novih rokov ali nadaljnje podaljšanje že določenih rokov.

2.4 Povezani ukrepi, ki se ne nanašajo na insolventnost (odlogi plačil, bančna posojila, socialna varnost, zdravstveno zavarovanje, subvencije za podjetja)

Uredba z zakonsko močjo št. 18 iz leta 2020 določa vrsto ukrepov, izrecno namenjenih podpori likvidnosti prek bančnega sistema (naslov III) ter podpori likvidnosti gospodinjstev in podjetij (naslov IV).

Med prvimi je treba omeniti ukrepe finančne podpore za mikro, mala in srednja podjetja iz člena 56, vključno s prepovedjo preklica zneskov, odobrenih za oblike posojil, ki jih je mogoče preklicati, in za posojila, odobrena za predplačila posojil; podaljšanje pogodb za neobročna posojila, ki zapadejo do 31. januarja 2021, in sicer brez formalnosti; začasno ustavitev odplačil obrokov posojil in drugih obročnih posojil ali obrokov zakupov do 31. januarja 2021 ter ustrezno podaljšanje načrta odplačil za obroke ali obroke, katerih odplačilo je mogoče začasno ustaviti.

Med zadnjimi je treba omeniti nakazilo v smislu plačila javnim organom, vključno s tistimi, ki se ukvarjajo s socialno varnostjo in prispevki za socialno varstvo ter prispevki za obvezno zavarovanje, odlog plačila davčnih odtegljajev, prispevkov za socialno varnost in socialno varstvo ter prispevke za obvezno zavarovanje, pa tudi pogoje glede obveznosti in plačil davkov in prispevkov.

Člen 11 uredbe z zakonsko močjo št. 23 iz leta 2020 določa začasno zadržanje rokov za iztek dolžniških vrednostnih papirjev, ki se iztečejo med 9. marcem in 30. aprilom 2020, pozneje podaljšano na 31. avgust 2020.

1 Vpliv COVID-19 na civilne postopke

1.1 Roki v civilnih postopkih

Procesni roki so začasno ustavljeni do 30. aprila 2020.

1.2 Organizacija pravosodja in sodstvo

Vse obravnave in drugi postopki so začasno ustavljeni do 30. aprila 2020. Izjeme: vloga za izjemno nujno začasno odredbo, postopek izročitve in drugi postopki, ki se nanašajo na omejitve osebne svobode (npr. nezakonito pridržanje, pridržanje v psihiatrični ustanovi).

Sodni tajnik sprejme vloženo tožbo samo, če ji je priložena vloga za izdajo začasne odredbe in če je njena obravnava nujna. Nujnost prouči in o njej odloči sodnik.

1.3 Pravosodno sodelovanje v EU

-

2 Ukrepi v zvezi z insolventnostjo, ki so bili sprejeti ali katerih sprejetje se načrtuje v državah članicah po izbruhu pandemije

2.1 Materialnopravni ukrepi zaradi insolventnosti in s tem povezani ukrepi, ki vplivajo na pogodbe

2.1.1 Začasna odložitev insolventnosti

2.1.1.1 Začasna odložitev obveznosti vložitve predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti (dolžniki)

-

2.1.1.2 Varstvo dolžnikov v zvezi z vložitvijo predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti s strani upnikov

-

2.1.2 Začasna odložitev izvrševanja zahtevkov in začasna odložitev prekinitve pogodb

2.1.2.1 Splošni/posebni moratoriji na izvršbo terjatev/izvršbo nekaterih vrst terjatev

-

2.1.2.2 Začasna odložitev prekinitve pogodb (splošnih/posebnih pogodb)

Postopki v zvezi s prisilno izselitvijo ter izvrševanje odločb o prisilni izselitvi zaradi neplačila najemnine v trenutnem obdobju se začasno ustavijo do 31. maja 2020.

2.2 Začasna odložitev opravljanja dejanj pri civilnih sodiščih, vključno s stečajnimi, ter procesna zadržanja

- Obravnava sodnih zadev se med 16. marcem 2020 in 30. aprilom 2020 začasno ustavi, pri čemer veljajo naslednje izjeme:

v civilnih zadevah:

(i) vloge za izdajo začasne odredbe v izredno nujnih primerih;

(ii) pritožbe zoper postopke dražb nepremičnin (itd.).

- Do 30. aprila 2020 se začasno prekinejo vsi procesni roki, predvideni v pravilniku o civilnem postopku, ter drugi roki, določeni v sodnih odločbah in odredbah.

2.3 Drugi ukrepi zaradi insolventnosti (v zvezi z zahtevki za izpodbijanje pravnih dejanj, načrti reorganizacije, neformalnimi dogovori itd.)

Oddelek za insolventnost je nadaljeval s spremembami zakona o osebni insolventnosti, s klavzulami o podaljšanju/obnovitvi sodno odrejene odložitve posameznih izvršilnih ukrepov zaradi posebnih razmer. Poleg tega je bila poenostavljena določba o spletnih skupščinah upnikov. Spremembe zakona so začele veljati avgusta 2020.

Poleg tega je bila pospešena tekoča poenostavitev postopkov, vključno z uvedbo spletne predložitve obrazcev in spletnih plačil. Vendar se pričakuje, da bodo spletne storitve javnosti na voljo do druge polovice leta 2021.

2.4 Povezani ukrepi, ki se ne nanašajo na insolventnost (odlogi plačil, bančna posojila, socialna varnost, zdravstveno zavarovanje, subvencije za podjetja)

-

1 Vpliv COVID-19 na civilne postopke

1.1 Roki v civilnih postopkih

Pisni civilni postopek, če ne krši pravic strank in se sodišču zdi mogoč. Latvija se je namesto za preložitev sodnih obravnav odločila za pisni sodni postopek, razen če je nujno treba izvesti dejansko sodno obravnavo, ali če je izjemno nujno proučiti zadevo, ali če obstaja veliko tveganje hude kršitve pravic.

Zastaralni roki (npr. prekluzija) med 12. marcem in 1. julijem ne tečejo.

Izvršilni postopki: najdaljši rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti na podlagi sodbe v zvezi z vračilom blaga, izterjavo dolga, prisilno izselitvijo iz prostorov je z 10 dni podaljšan na 60 dni, razen v primerih, v katerih je treba sodbo nemudoma izvršiti.

Komercialno jamstvo: roki za sprejetje odločitve o izdaji komercialnega jamstva so s 30 dni podaljšani na 60 dni.

1.2 Organizacija pravosodja in sodstvo

Republika Latvija je izdala smernice za organizacijo dela okrožnih (mestnih) in regionalnih sodišč v izrednih razmerah. V navedenih smernicah je priporočeno, naj se obravnave v nujnih zadevah v primeru izrednih razmer, kjer je to mogoče, organizirajo po videokonferenci.

Če obravnava poteka s fizično prisotnostjo oseb, je treba poskrbeti za ustrezno razdaljo med osebami na obravnavi in sprejeti druge previdnostne ukrepe (prezračevanje prostorov itd.).

Od 12. maja 2020 lahko sodišča spet izvajajo sodne obravnave s fizično prisotnostjo, vendar se morajo pri pregledu zadev upoštevati zahteve kabineta ministrov o združevanju v zaprtih prostorih.

1.3 Pravosodno sodelovanje v EU

V primeru izrednih razmer se sprejmejo vsa zaprosila in priloženi dokumenti, ki so poslani elektronsko (po e-pošti) in se štejejo za verodostojne. Vsa zaprosila za medsebojno pravno pomoč se skenirajo in pretvorijo v obliko PDF ter posredujejo tujim državam z uradnega e-naslova ministrstva za pravosodje. Po enakem postopku se sprejmejo zaprosila iz drugih držav.

Pravosodno sodelovanje je še vedno zagotovljeno, na primer pri izvršitvi zaprosil za vročitev pisanj ali pri zaslišanjih ob uporabi videokonference.

2 Ukrepi v zvezi z insolventnostjo, ki so bili sprejeti ali katerih sprejetje se načrtuje v državah članicah po izbruhu pandemije

2.1 Materialnopravni ukrepi zaradi insolventnosti in s tem povezani ukrepi, ki vplivajo na pogodbe

2.1.1 Začasna odložitev insolventnosti

2.1.1.1 Začasna odložitev obveznosti vložitve predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti (dolžniki)

-

2.1.1.2 Varstvo dolžnikov v zvezi z vložitvijo predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti s strani upnikov

Upnikom je do 1. marca 2021 prepovedano vlagati predloge za začetek postopka zaradi insolventnosti pravne osebe, razen v primerih, ki so povezani z dolžnikovim neupoštevanjem postopka pravnega varstva (postopek prestrukturiranja).

Do 30. junija 2021 dolžniku ni treba vložiti predloga za začetek postopka v primeru insolventnosti pravne osebe, razen če (1) je bila plačilna nesposobnost ugotovljena ob začetku likvidacije ali med njo, (2) dolžnik ne more upoštevati načrta postopka pravnega varstva ali (3) dolžnik ni plačal polnega plačila zaposlenemu, nadomestila za škodo, nastalo zaradi nesreče pri delu ali poklicne bolezni, ali ni nakazal obveznih prispevkov za socialno zavarovanje v dveh mesecih od dneva, določenega za izplačilo plače.

2.1.2 Začasna odložitev izvrševanja zahtevkov in začasna odložitev prekinitve pogodb

2.1.2.1 Splošni/posebni moratoriji na izvršbo terjatev/izvršbo nekaterih vrst terjatev

Moratorij na izterjavo dolga se ne uporablja za upravne odločbe, za katere velja, da se lahko izvršijo že od začetka njihove veljavnosti in ne šele, ko jih ni več mogoče izpodbijati. Če je bil v izvršilnem postopku izdan nalog v zvezi z zastavo sredstev, dolgovanih dolžniku, in je bilo ugotovljeno, da je dolžnik zbolel za COVID-19 ali je bil v karanteni, lahko zapriseženi sodni izvršitelj na predlog dolžnika prekliče nalog, ki je bil kreditni instituciji ali drugemu ponudniku plačilnih storitev izdan v zvezi z zastavo denarja. Ko se dolžniku izda potrdilo o prenehanju bolniške odsotnosti, zapriseženi sodni izvršitelj nadaljuje izterjavo denarnih sredstev dolžnika pri kreditni instituciji ali drugem ponudniku plačilnih storitev, tako da pripravi in kreditni instituciji ali drugemu ponudniku plačilnih storitev pošlje nov nalog v zvezi z zastavo denarja, če to določajo okoliščine posameznega izvršilnega postopka.

V izvršilnih zadevah v zvezi s prepustitvijo nepremičnin ter v zadevah v zvezi s prisilno izselitvijo oseb in premoženja iz prostorov v obvestilu dolžniku, določenem v zakonu o civilnem postopku, glede obveznosti izvršitve sodne odločbe in prepustitve prostora sodni izvršitelj določi rok, ki ni krajši od 30 dni. Če se v roku, ki ga določi zapriseženi sodni izvršitelj, prostori ne prepustijo ali dolžnik ne prispe ob uri, ki je določena za prepustitev, zapriseženi sodni izvršitelj določi datum, in sicer ne prej kot trideseti dan po datumu pošiljanja uradnega obvestila zapriseženega sodnega izvršitelja.

2.1.2.2 Začasna odložitev prekinitve pogodb (splošnih/posebnih pogodb)

-

2.2 Začasna odložitev opravljanja dejanj pri civilnih sodiščih, vključno s stečajnimi, ter procesna zadržanja

Latvija se je namesto za preložitev sodnih obravnav odločila za pisni sodni postopek, razen kadar je nujna izvedba dejanske sodne obravnave. Sodišče odloči o organizaciji obravnave na sodišču predvsem z videokonferenco, zlasti kadar je stranka pravna oseba in v primerih, ko zadeva poteka prek odvetnika.

Dokler je ogrožena epidemiološka varnost v zvezi s širjenjem okužbe s COVID-19, se lahko vloge za začetek postopkov pravnega varstva, postopkov v primeru insolventnosti pravne osebe in postopkov v primeru insolventnosti fizične osebe predložijo v elektronski obliki.

2.3 Drugi ukrepi zaradi insolventnosti (v zvezi z zahtevki za izpodbijanje pravnih dejanj, načrti reorganizacije, neformalnimi dogovori itd.)

Do 30. junija 2021 se lahko izvajanje načrta odplačevanja dolga (del postopka v primeru insolventnosti fizične osebe) začasno ustavi; obdobje izvajanja načrtov se podaljša za obdobje začasne ustavitve.

Sestanki upniškega odbora lahko potekajo na daljavo (to še vedno velja, vendar je bilo v zakon o insolventnosti uvedeno kot stalna določba).

Do 30. junija 2021 se lahko rok za izvedbo načrta ukrepov iz pravnovarstvenih postopkov lahko določi na največ štiri leta (za nove načrte in tiste, ki še niso bili podaljšani), če se s tem strinja večina upnikov, navedenih v zakonu o insolventnosti. Do 30. junija 2021 se lahko načrti ukrepov iz pravnovarstvenih postopkov, ki so bili že enkrat podaljšani ali prvotno določeni na štiri leta, podaljšajo še za eno leto, če se s tem strinja večina upnikov, navedenih v zakonu o insolventnosti.

Pri odločanju o poplačilu terjatev delavcev, za katere jamči država, se bodo upoštevale tudi omejitve upnikov glede vložitve predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti.

2.4 Povezani ukrepi, ki se ne nanašajo na insolventnost (odlogi plačil, bančna posojila, socialna varnost, zdravstveno zavarovanje, subvencije za podjetja)

Davčni zavezanci, pri katerih je zaradi širjenja COVID-19 prišlo do zamude pri plačilu davkov, imajo pravico, da do 30. junija 2021 pri državni davčni službi zaprosijo za odlog plačila davka (za obdobje do treh let). V tem primeru se ne zaračuna pristojbina za zamudo pri plačilu.

Lokalni organi imajo pravico določiti druge roke za plačilo davka na nepremičnine v letih 2020 in 2021, ki se razlikujejo od rokov, določenih v zakonu o davku na nepremičnine, tako da jih v okviru zadevnega davčnega leta preložijo na poznejše obdobje. Lokalni organi v tem primeru ne zaračunavajo pristojbin za zamudo pri plačilu.

Program za zmanjšanje upravnega in finančnega bremena podjetij zaradi počasnega vračila preplačanega DDV, da se povečajo razpoložljiva obratna sredstva podjetij.

Podaljšanje roka za plačilo davka na nepremičnine (na voljo leta 2020, 2021).

Podjetjem, prizadetim zaradi COVID-19, in njihovim zaposlenim je na voljo več programov pomoči za zagotovitev okrevanja in rasti:

1. nepovratna sredstva za čas nedejavnosti za davkoplačevalce, da lahko nadaljujejo svoje dejavnosti v razmerah krize COVID-19 (na voljo do 30. junija 2021);
2. nepovratna sredstva za davkoplačevalce, da lahko nadaljujejo svoje poslovanje v razmerah krize COVID-19 (na voljo do 30. junija 2021);
3. nepovratna sredstva za podjetja, ki jih je prizadela kriza COVID-19, da se zagotovi pretok obratnih sredstev (na voljo do 30. junija 2021);
4. jamstva za velika podjetja, ki jih je prizadelo širjenje COVID-19 (na voljo do 30. junija 2021);
5. posojila in subvencionirane obrestne mere zanje, namenjena podjetjem za spodbujanje konkurenčnosti;
6. program mikroposojil in posojil za zagonska podjetja je namenjen kapitalskemu toku in naložbam za MSP (na voljo do 31. decembra 2023);
7. jamstva za izvajalce turističnih dejavnosti (na voljo do 31. decembra 2023);
8. jamstva za počitniška posojila (na voljo do 30. junija 2021);
9. posojila za obratna sredstva (na voljo do 30. junija 2021);
10. jamstva za izvozne kredite (na voljo do 30. junija 2021);
11. kapitalski sklad za velika podjetja (na voljo do 30. junija 2021);
12. program podpore za spodbujanje zaposlovanja v izvoznih podjetjih, ki jih je prizadela kriza COVID-19 (na voljo do 30. novembra 2020);
13. program podpore za spodbujanje zaposlovanja v podjetjih iz turističnega sektorja, ki jih je prizadela kriza COVID-19;
14. podpora za stroške poslovanja hotelov (na voljo do 18. decembra 2020);
15. dodatek za čas nedelovanja zaradi širjenja COVID-19 in vladnih omejitev (na voljo do 30. junija 2020);
16. program za spodbujanje mednarodne konkurenčnosti in izvoza (na voljo do 31. decembra 2023);
17. usposabljanje za izboljšanje znanja in veščin zaposlenih (na voljo do 31. decembra 2023).

1 Vpliv COVID-19 na civilne postopke

1.1 Roki v civilnih postopkih

Litva ni sprejela uradnih pravnih aktov o začasni ustavitvi ali podaljšanju procesnih rokov v civilnih zadevah. O obnovitvi ali podaljšanju procesnih rokov v vsakem posameznem primeru odloči sodišče, ki obravnava zadevo.

Sodni svet je za litovska sodišča izdal priporočila, v katerih jih poziva, naj „prožno ocenijo prošnje posameznikov za obnovitev zamujenega roka za predložitev procesnega pisanja ali izvedbo procesnega dejanja“ med obdobjem karantene in po njem, če so bila navedena dejanja ovirana zaradi izrednega stanja, razglašenega v Republiki Litvi, in posledično spremenjene organizacije dela v državnih ustanovah. Oseba, ki prosi za obnovitev zamujenih rokov, sodišču skupaj s prošnjo predloži podatke, ki dokazujejo take okoliščine.

1.2 Organizacija pravosodja in sodstvo

Sodni svet je za predsednike sodišč izdal priporočila v zvezi z organizacijo dela na njihovih zadevnih sodiščih v obdobju karantene, pri čemer je konkretno izvajanje priporočil prepustil diskrecijski presoji vsakega predsednika.

Civilni postopki potekajo običajno, po možnosti po pisnem postopku. V civilnih zadevah, v katerih je obvezna ustna obravnava in so stranke navedle, da želijo sodelovati na obravnavi, se razpisane ustne obravnave preložijo brez datuma. Udeleženci v postopku so o tem obveščeni, s strankami pa se določijo mogoči datumi predhodnih obravnav.

Ustni postopki na sodiščih so omejeni na civilne zadeve, ki jih je treba obravnavati takoj, kot so civilne zadeve v zvezi z dovoljenjem sodišča za podaljšanje neprostovoljne hospitalizacije in/ali neprostovoljnega zdravljenja ter odstranitvijo otroka iz okolja, ki ni varno, ter zadeve, ki so določene z zakonikom o civilnem postopku in pri katerih je prednost dana organizaciji ustnih sestankov na daljavo, če ima sodišče sredstva za to.

V nujnih zadevah se med ustnimi postopki upoštevajo varnostna priporočila (razdalja med osebami, razkuževanje sodnih dvoran).

Sodne procesne odločbe se pošiljajo z elektronskimi komunikacijskimi sredstvi, od katerih ima prednost sodni informacijski sistem. Izjemoma se osebam, ki nimajo dostopa do njega, dokumenti pošljejo po elektronski in navadni pošti. Procesna pisanja in druga korespondenca se osebam, ki niso udeleženci v postopku (npr. sodnim izvršiteljem, notarjem), pošiljajo prek državnega sistema za e-vloge ali po elektronski pošti, samo izjemoma pa po navadni pošti. Komunikacija/sodelovanje poteka po elektronskih komunikacijskih sredstvih in po telefonu.

Po začasni ustavitvi neposrednega vročanja osebam na sodiščih se procesna pisanja prejemajo elektronsko ali pošiljajo po pošti.

Sodni izvršitelji: sodni uradniki, ki so 16. marca začeli delati na daljavo, v obdobju karantene upnikom in dolžnikom še naprej zagotavljajo večino svojih rednih storitev. Dokler so neposredni stiki omejeni, bodo sodni uradniki in njihovi zaposleni z udeleženci v postopkih komunicirali po telefonu, elektronski pošti, prek spletišča http://www.antstoliai.lt/ ali po navadni pošti. Sedanja karantena tudi ni ovira za predložitev novih nalogov za izvršbo: pisni nalogi za izvršbo se lahko sodnim uradnikom predložijo po pošti, elektronski nalogi za izvršbo pa po elektronski pošti ali prek interneta s prijavo v informacijski sistem sodnih uradnikov na naslovu http://www.antstoliai.lt/. V obdobju karantene sodni uradniki tudi ne objavljajo novih dražb.

Kar zadeva organizacijo dela notarjev, se pripravljata osnutka sprememb zakona o notarskem poklicu in civilnega zakonika. V njiju je določeno, da bo večina notarskih storitev prestavljena na splet in se bo zagotavljala na daljavo. V osnutku sprememb je predlagano, naj se notarjem podeli pravica, da notarska dejanja opravljajo na daljavo in v zvezi z njimi izdajajo elektronske notarske listine. Informacije bodo posredovane delujočim državnim registrom in informacijskim sistemom. Obiski notarskih pisarn bodo mogoči samo za neposredno identifikacijo osebe ali na izrecno željo. Prva tako je predvideno, da se izključi sodelovanje notarja pri overitvi nekaterih preprostejših pooblastil in omogoči elektronska registracija pooblastil, za katera ni potrebna notarska oblika. V notarske storitve na daljavo ne bodo vključeni potrjevanje oporok in njihov sprejem v hrambo ter potrjevanje dejstva, da je oseba živa. Notarji tudi ne bi smeli opravljati storitev na daljavo, če menijo, da lahko pravne interese stranke bolje zaščitijo le, če se z njo sestanejo osebno, ali če morajo zapisati oporoko osebe, pojasniti posledice notarskih dejanj ali ugotoviti identiteto osebe.

Kar zadeva zagotavljanje storitev pravne pomoči z državnim jamstvom, so priporočila objavljena na spletni strani službe za pravno pomoč z državnim jamstvom. Močno se priporočata izogibanje osebnim stikom in zagotavljanje pravne pomoči z uporabo orodij za delo na daljavo, tj. pošiljanje vseh zahtev po elektronski pošti, svetovanje po telefonu, na spletu ali z uporabo drugih telekomunikacijskih sredstev. V nujnih zadevah, v katerih je sodelovanje zagovornika nujno pri nekaterih predhodnih preiskovalnih dejanjih ali sodnih postopkih, je treba ukrepati z ustrezno skrbnostjo, upoštevati nacionalne smernice za preprečevanje širjenja COVID-19 (varna razdalja, higiena itd.), odkloniti udeležbo v postopku, če niso bili sprejeti ustrezni zaščitni ukrepi (prostor se ne prezračuje, ni razkužil, pojavijo se dvomi glede zdravja drugih oseb v prostoru).

Tudi litovska odvetniška zbornica je objavila podobna priporočila za vse aktivne odvetnike v Litvi.

1.3 Pravosodno sodelovanje v EU

Večina zaposlenih v javnih organih dela na daljavo. Mednarodna pravna pomoč se še zagotavlja, vendar lahko nekateri postopki trajajo dlje.

2 Ukrepi v zvezi z insolventnostjo, ki so bili sprejeti ali katerih sprejetje se načrtuje v državah članicah po izbruhu pandemije

2.1 Materialnopravni ukrepi zaradi insolventnosti in s tem povezani ukrepi, ki vplivajo na pogodbe

2.1.1 Začasna odložitev insolventnosti

2.1.1.1 Začasna odložitev obveznosti vložitve predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti (dolžniki)

Parlament je 21. aprila sprejel zakon o posledicah COVID-19 za insolventnost pravnih oseb: začasno zadržanje obveznosti dolžnika, da vloži predlog za začetek stečajnega postopka ali postopka prestrukturiranja, za tri mesece po koncu obdobja karantene.

Vlada lahko to obdobje podaljša do konca leta 2020.

2.1.1.2 Varstvo dolžnikov v zvezi z vložitvijo predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti s strani upnikov

Zakon o posledicah COVID-19 za insolventnost pravnih oseb vsebuje: pravica upnika, da vloži predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti, se v obdobju karantene omeji.

2.1.2 Začasna odložitev izvrševanja zahtevkov in začasna odložitev prekinitve pogodb

2.1.2.1 Splošni/posebni moratoriji na izvršbo terjatev/izvršbo nekaterih vrst terjatev

-

2.1.2.2 Začasna odložitev prekinitve pogodb (splošnih/posebnih pogodb)

-

2.2 Začasna odložitev opravljanja dejanj pri civilnih sodiščih, vključno s stečajnimi, ter procesna zadržanja

V razmerah COVID-19 so sodišča v Litvi za obravnavo zadev uporabljala pisni postopek, kadar je bilo to mogoče. Civilni postopki potekajo običajno, po možnosti po pisnem postopku. Pomembno je opozoriti, da je treba v skladu z zakonom o insolventnosti pravnih oseb dati prednost pisnemu postopku. Kadar je to potrebno, bi bilo treba ustne obravnave v primerih insolventnosti organizirati na daljavo z uporabo sodobnih tehnologij.

2.3 Drugi ukrepi zaradi insolventnosti (v zvezi z zahtevki za izpodbijanje pravnih dejanj, načrti reorganizacije, neformalnimi dogovori itd.)

Zakon o posledicah COVID-19 za insolventnost pravnih oseb vsebuje: začasno zadržanje izračunavanja obdobja, v katerem dolžnik ne zmore izvajati odobrenega načrta prestrukturiranja, zaradi česar bi bilo mogoče prestrukturiranje končati – za tri mesece po koncu obdobja karantene.

Vlada lahko to obdobje podaljša do konca leta 2020.

2.4 Povezani ukrepi, ki se ne nanašajo na insolventnost (odlogi plačil, bančna posojila, socialna varnost, zdravstveno zavarovanje, subvencije za podjetja)

Ukrepi, ki jih uporabljajo davčni organi:

1. Odlog plačila davkov ali ureditev njihovega obročnega odplačevanja v skladu z dogovorjenim načrtom, in sicer brez plačila obresti.
2. Ustavitev dejanj za izterjavo neplačanih davkov v skladu z merilom razumnosti.
3. Oprostitev plačila glob in zamudnih obresti davkoplačevalcem, ki davčnih obveznosti ne plačajo pravočasno.

V skladu z zakonom o posojilih za nepremičnine in zakonom o potrošniških kreditih velja, da mora posojilodajalec v nekaterih okoliščinah (npr. če posojilojemalec izgubi zaposlitev ali vsaj tretjino svojega dohodka) na zahtevo posojilojemalca za največ tri mesece odložiti plačilo obrokov posojila, razen obresti. Ta obveznost posojilodajalcev potrošniških kreditov je bila uvedena s spremembami zakona o potrošniških kreditih z dne 19. marca 2020.

Litovska vlada je sprejela tudi obsežen sveženj gospodarskih ukrepov za podjetja (programi državne pomoči, različna nadomestila in subvencije, odlogi plačil davkov in posojil itd.).

1 Vpliv COVID-19 na civilne postopke

1.1 Roki v civilnih postopkih

Krizno stanje na podlagi uredbe Velikega vojvodstva z dne 18. marca 2020, s katero je bila v okviru boja proti COVID-19 uvedena vrsta ukrepov, je bilo z zakonom z dne 24. marca 2020 podaljšano za tri mesece.

Parlament v kriznem stanju ne more biti razpuščen, ohrani vsa svoja zakonodajna pooblastila in lahko kadar koli v treh mesecih sprejme zakon za končanje kriznega stanja. Odloki, zakonito sprejeti v tem obdobju, prenehajo veljati na dan prenehanja kriznega stanja.

Vlada je na svetu vlade 25. marca 2020 sprejela uredbo Velikega vojvodstva, ki jo je pripravilo ministrstvo za pravosodje ter s katero so bili začasno ustavljeni roki v sodnih zadevah in prilagojena nekatera druga procesna pravila.

S splošno določbo so začasno ustavljeni vsi roki, predpisani v postopkih pred ustavnim sodiščem ter pred rednimi, upravnimi in vojaškimi sodišči. V besedilu so določene nekatere izjeme v zvezi z odvzemom prostosti, pri katerem je treba sprejeti hitre odločitve.

Roki v civilnih in gospodarskih zadevah

Luksemburg je začasno prekinil roke v sodnih postopkih in podaljšal nekatere roke v posebnih postopkih.

Določil je tudi nekatere izjeme, zlasti za nujne zadeve, v katerih rokov ni mogoče začasno ustaviti.

Roki za vložitev pritožbe ali ugovora ne tečejo.

• V zadevah v zvezi z najemom je bila odložena izvršitev odločb o prisilni izselitvi. Določena je odložitev prisilnih izselitev na področju stanovanjskih najemov. Roki za izvršitev prisilnih izselitev v primeru poslovnega najema so bili prav tako začasno ustavljeni, enako velja za roke prisilnih izvršb in dražb.
• V zadevah v zvezi z osebnim stanjem je petdnevni rok, v katerem je treba prijaviti rojstvo, začasno ustavljen. Pri potrdilih o sklenitvi zakonske zveze je zaradi možnosti, da se oklic ne objavi, odpravljena vsaka časovna omejitev.
• S posebno določbo so začasno ustavljeni roki v zapuščinskih zadevah zunaj sodnega postopka. Pomembno je ohraniti pravice državljanov, saj je likvidacija zapuščine zelo formalističen postopek, ki vključuje številne roke.
• Predvideno je trimesečno podaljšanje rokov za vložitev in objavo letnih zaključnih računov, konsolidiranih računovodskih izkazov in poročil družb. To velja samo za poslovna leta, ki so na datum prenehanja kriznega stanja zaključena ter za katera se roki za vložitev in objavo do 18. marca 2020 niso iztekli.

1.2 Organizacija pravosodja in sodstvo

Sodna uprava je v tej fazi pandemije sprejela potrebne ukrepe, da se po eni strani zagotavljajo funkcionalne storitve v zmanjšanem obsegu in po drugi strani čim bolj zavaruje zdravje vseh zaposlenih.

Te določbe so sprejete ob strogem upoštevanju ustave in mednarodnih zavez Luksemburga, zlasti tistih, ki se nanašajo na temeljne pravice. Uporabljajo se v skladu z meriloma nujnosti in sorazmernosti.

Številne države članice so v okviru boja proti koronavirusu uvedle omejitve gibanja. To je storil tudi Luksemburg, obenem pa določil več izjem od teh omejitev (na primer za delavce v zdravstvu in drugih pomembnih sektorjih v sedanji krizi).

Ena od teh izjem določa, da je ločenim staršem še vedno dovoljeno zapustiti dom, da bi izvajali svojo starševsko skrb, zlasti uresničevali pravico do stikov s svojim otrokom.

Sodišča v Luksemburgu delajo z zmanjšano hitrostjo, vendar ohranjajo zadostno raven dejavnosti za obravnavo bistvenih in nujnih zadev. Med kriznim stanjem se vloge in zahteve, naslovljene na predobravnavne oddelke okrožnih sodišč in pritožbenega sodišča, obravnavajo po pisnem postopku.

Notarji še naprej opravljajo svojo dejavnost. Sprejeti so bili ukrepi za odobritev odstopanj v nekaterih pravnih postopkih, da se je zmanjšala potreba po fizičnih stikih.

Tudi odvetniki še naprej opravljajo svojo dejavnost in se spodbujajo, naj v času kriznega stanja za komunikacijo s sodišči uporabljajo elektronska komunikacijska sredstva.

Da bi se izognili fizičnim stikom, sodni izvršitelji dokumentov naslovnikom ne vročajo osebno, ampak samo v poštne nabiralnike na njihovih naslovih.

1.3 Pravosodno sodelovanje v EU

Vse instrumente na področju pravosodnega sodelovanja v civilnih in kazenskih zadevah izvršuje in izdaja osrednji organ, tj. generalni državni tožilec. Delovni tempo se je nekoliko upočasnil, da se čim več ljudem omogoči delo od doma.

2 Ukrepi v zvezi z insolventnostjo, ki so bili sprejeti ali katerih sprejetje se načrtuje v državah članicah po izbruhu pandemije

2.1 Materialnopravni ukrepi zaradi insolventnosti in s tem povezani ukrepi, ki vplivajo na pogodbe

2.1.1 Začasna odložitev insolventnosti

2.1.1.1 Začasna odložitev obveznosti vložitve predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti (dolžniki)

Z zakonom je bila začasno odložena obveznost, da mora podjetje v primeru prenehanja izplačil v enem mesecu pri sodišču vložiti uradno izjavo, ki bi pomenila začetek stečajnega postopka.

2.1.1.2 Varstvo dolžnikov v zvezi z vložitvijo predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti s strani upnikov

Splošen moratorij na vložitev predloga za začetek stečajnega postopka ne obstaja, kar pomeni, da ima upnik še vedno pravico vložiti predlog za začetek stečajnega postopka, podjetje pa ima še vedno pravico razglasiti stečaj.

2.1.2 Začasna odložitev izvrševanja zahtevkov in začasna odložitev prekinitve pogodb

2.1.2.1 Splošni/posebni moratoriji na izvršbo terjatev/izvršbo nekaterih vrst terjatev

-

2.1.2.2 Začasna odložitev prekinitve pogodb (splošnih/posebnih pogodb)

-

2.2 Začasna odložitev opravljanja dejanj pri civilnih sodiščih, vključno s stečajnimi, ter procesna zadržanja

Luksemburška stečajna sodišča bodo obravnavala le nujne zadeve.

Luksemburg je začasno prekinil roke v sodnih postopkih in podaljšal nekatere roke v posebnih postopkih.

2.3 Drugi ukrepi zaradi insolventnosti (v zvezi z zahtevki za izpodbijanje pravnih dejanj, načrti reorganizacije, neformalnimi dogovori itd.)

Parlamentarni nadzor nad izvajanjem Direktive (EU) 2019/1023 je bil začasno ustavljen. Vendar pa ministrstvo za pravosodje trenutno proučuje, ali bi bili nekateri elementi Direktive v trenutnih razmerah lahko uporabni in bi jih bilo mogoče hitro uvesti (npr. poenostavljena prekinitev izvršilnega mehanizma ali določba glede varstva novega financiranja).

2.4 Povezani ukrepi, ki se ne nanašajo na insolventnost (odlogi plačil, bančna posojila, socialna varnost, zdravstveno zavarovanje, subvencije za podjetja)

V zadevah v zvezi z najemniki je bilo izvrševanje odločb o prisilni izselitvi iz očitnih razlogov začasno ustavljeno.

Po kriznih razmerah so bili ukrepi v zvezi s COVID-19 večkrat pregledani, da bi se prilagodili razvoju zdravstvene krize.

Po uvedbi več izrednih ukrepov v okviru boja proti COVID-19 je ministrstvo za pravosodje nekatere teh ukrepov podaljšalo, prilagodilo oziroma odpravilo.

Za posodobljene oziroma dodatne informacije o teh ukrepih v zvezi s COVID-19 glej posebno spletno mesto ministrstva za pravosodje:

https://mj.gouvernement.lu/fr/dossiers/2020/Covid-19/faq-mj.html

ali

uradnem listu Velikega vojvodstva Luksemburg:

Journal officiel du Grand-Duché de Luxembourg - Legilux (public.lu).

1 Vpliv COVID-19 na civilne postopke

1.1 Roki v civilnih postopkih

Zagotoviti je treba dostop do sodnega varstva in nadaljevanje postopkov v teku. Sodišča na Madžarskem zato niso prekinila dela. V primeru epidemioloških ukrepov je dovoljeno uvesti posebna procesna pravila za olajšanje izvajanja njihovih dejavnosti. Vsa sodišča delujejo.

Roki v obdobju nevarnosti praviloma še vedno tečejo.

1.2 Organizacija pravosodja in sodstvo

Dostop do sodnega varstva in nadaljevanje postopkov v teku sta bila zagotovljena; sodišča na Madžarskem niso prekinila dela.

Dostop do sodnega varstva in nadaljevanje postopkov v teku sta bila zagotovljena; sodišča na Madžarskem niso prekinila dela. V obdobju nevarnosti se praviloma ne izvajajo le tista postopkovna dejanja, ki jih je treba izvesti na lokaciji, za katero velja epidemiološki ukrep. Če to upravičujejo epidemiološki ukrepi, se lahko obravnava opravi tudi prek elektronskega komunikacijskega omrežja ali z drugimi sredstvi, ki omogočajo prenos elektronske slike in zvoka.

1.3 Pravosodno sodelovanje v EU

Osrednji organi delujejo.

Pri izvajanju prošenj za pravno pomoč lahko prihaja do zamud v primerjavi z običajnim trajanjem.

2 Ukrepi v zvezi z insolventnostjo, ki so bili sprejeti ali katerih sprejetje se načrtuje v državah članicah po izbruhu pandemije

2.1 Materialnopravni ukrepi zaradi insolventnosti in s tem povezani ukrepi, ki vplivajo na pogodbe

2.1.1 Začasna odložitev insolventnosti

2.1.1.1 Začasna odložitev obveznosti vložitve predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti (dolžniki)

-

2.1.1.2 Varstvo dolžnikov v zvezi z vložitvijo predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti s strani upnikov

Ukrepi v zvezi s podjetji:

• likvidacijski postopek se lahko začne šele po preteku 75 dni od roka za plačilo, določenega v pozivu k plačilu,
• likvidacijski postopek se lahko začne samo za terjatve, ki presegajo 400 000 HUF,
• v postopku za nadzor zakonitosti sodišče za registracijo podjetij ne sme razglasiti prenehanja podjetja,
• postopki za razglasitev prenehanja podjetja, sproženi zaradi preklica davčne številke, se začasno prekinejo do 30. junija 2021,
• praviloma se postopki obveznega izbrisa začasno prekinejo do 30. junija 2021 in se ne smejo začeti na podlagi neuspešno končanega postopka prenehanja.

2.1.2 Začasna odložitev izvrševanja zahtevkov in začasna odložitev prekinitve pogodb

2.1.2.1 Splošni/posebni moratoriji na izvršbo terjatev/izvršbo nekaterih vrst terjatev

Uvede se zakonski moratorij na plačila dolžnikov na podlagi kreditnih in posojilnih pogodb ter pogodb o finančnem zakupu; moratorij velja do 31. decembra 2020.

Z zakonom CVII. iz leta 2020 je do 30. junija 2021 podaljšan rok za dolžnike iz nekaterih socialnih skupin (brezposelne, nekdanje udeležence programa javnih del, starše, ki vzgajajo otroke, upokojence in udeležence v postopku v primeru insolventnosti posameznikov).

To pomeni, da bo dolžnikom še veljavnih pogodb, ki so bile podpisane in plačane pred 19. marcem 2020, odobren moratorij na odplačilo glavnice, obresti in stroškov.

Moratorij velja do konca tega leta.

Rok za odplačilo se podaljša za čas trajanja moratorija, same pogodbe pa se podaljšajo, če bi se v običajnih razmerah iztekle v obdobju veljavnosti moratorija. Za enako obdobje (9 mesecev) se podaljšajo tudi jamstva.

Moratorij na odplačila dolgov se uporablja le za oblike posojil, ki jih zagotavljajo domače finančne družbe, kar pomeni, da se ta ukrep ne uporablja za kredite, ki jih zagotavljajo mednarodne finančne institucije.

Moratorij na odplačila se uporablja tudi za posojila delavcem. Moratorij na odplačila se uporablja tudi pri osebnih stečajih dolžnikov (pravdni in izvensodni postopki) in pri načrtih odplačil dolga, ki temeljijo na izvensodnih poravnavah, sodnih sporazumih o poravnavi ali sodnih odločbah.

Obresti in provizije, ki se med moratorijem ne plačajo, se ne kapitalizirajo. Plačati jih je treba pozneje po izteku moratorija pod istimi pogoji, tako da se zaradi moratorija breme ne sme povečati. Obdobje odplačevanja se ustrezno podaljša.

2.1.2.2 Začasna odložitev prekinitve pogodb (splošnih/posebnih pogodb)

Začasna odložitev odpovedi pogodbe do 30. junija 2021 v primeru neplačila (posojilne, kreditne in finančne lizinške pogodbe, odobrene v okviru poslovanja upnika) – posebna obveznost poskusa ponovne sklenitve pogodbe (zakon CVII iz leta 2020, ki je začel veljati 1. januarja 2021).

2.2 Začasna odložitev opravljanja dejanj pri civilnih sodiščih, vključno s stečajnimi, ter procesna zadržanja

Zagotoviti je treba dostop do sodnega varstva in nadaljevanje postopkov v teku. Sodišča na Madžarskem zato niso prekinila dela. V primeru epidemioloških ukrepov je dovoljeno uvesti posebna procesna pravila za olajšanje izvajanja njihovih dejavnosti. Vsa sodišča delujejo.

V obdobju nevarnosti se praviloma ne izvajajo le tista postopkovna dejanja, ki jih je treba izvesti na lokaciji, za katero velja epidemiološki ukrep.

2.3 Drugi ukrepi zaradi insolventnosti (v zvezi z zahtevki za izpodbijanje pravnih dejanj, načrti reorganizacije, neformalnimi dogovori itd.)

-

2.4 Povezani ukrepi, ki se ne nanašajo na insolventnost (odlogi plačil, bančna posojila, socialna varnost, zdravstveno zavarovanje, subvencije za podjetja)

-

1 Vpliv COVID-19 na civilne postopke

1.1 Roki v civilnih postopkih

16. marca 2020 so bili vsi zakonski in sodni roki, vključno z zastaralnimi roki v civilnih zadevah in vsemi prekluzivnimi roki, začasno ustavljeni in bodo znova začeli teči sedem dni po odpravi sklepa o zaprtju sodišč.

Poleg tega so v času zaprtja sodišč začasno ustavljeni tudi vsi ex lege roki, ki veljajo za notarje. Roki v zvezi z notarji bodo začasno ustavljeni še dvajset dni po odpravi sklepa o zaprtju sodišč.

Začasna ustavitev rokov za izvedbo prodaje, določenih v registrirani pogodbi o prodaji, ki je bila uvedena 16. marca 2020, je bila odpravljena 22. maja 2020. Za pogodbe o prodaji je bila uvedena dvajsetdnevna začasna ustavitev, ki se uporablja od 22. maja 2020; po tem dvajsetdnevnem obdobju teče naprej preostanek roka.

5. junija 2020 je bila razveljavljena odredba o zaprtju sodišč. Zato so vsi zakonski in sodni roki, vključno z zastaralnimi roki v civilnih zadevah in vsemi prekluzivnimi roki, spet začeli teči. Da bi se zaščitile pravice uporabnikov sodišč, je začela 5. junija 2020 veljati kratka začasna prekinitev: (i) dvajsetdnevna prekinitev zakonskih in sodnih rokov za razsodišča, svete, komisije, odbore ali telesa, ki ne delujejo v stavbi sodišča; in (ii) sedemdnevna prekinitev zakonskih in sodnih rokov za sodišča ali druga razsodišča, svete, komisije, odbore ali druga telesa, ki delujejo v stavbi sodišča.

1.2 Organizacija pravosodja in sodstvo

Z učinkom od 16. marca se je ustavilo delo sodišč in sodnih tajništev, vključno z višjimi, nižjimi in pritožbenimi sodišči; vsemi razsodišči, ustanovljenimi z zakonom, ki delujejo v stavbi sodišča, ter vsemi sveti, komisijami, odbori ali drugimi subjekti, ki prav tako delujejo v isti stavbi sodišča ter pred katerimi potekajo kakršni koli postopki.

Kljub temu pa lahko sodišča vseeno odredijo obravnave nujnih zadev ali zadev, v katerih menijo, da bi moral prevladati javni interes za obravnavo zadeve. Pogoj za to je seveda kakršna koli posebna ureditev za zaščito pred širjenjem virusa, kot jo lahko določi sodišče.

Sodna tajništva vseh sodišč so se 4. maja 2020 ponovno odprla za sprejemanje vlog za vsa sodna dejanja (ne le za nujne primere in zadeve, ki so v javnem interesu).

Odredba o zaprtju sodišč je bila razveljavljena z veljavnostjo od 5. junija 2020. Zato so bila vsa sodišča ponovno odprta, vključno z višjimi in nižjimi sodišči, pritožbenimi sodišči ne glede na njihovo pristojnost ali jurisdikcijo, vsemi sodišči, ustanovljenimi z zakonom, ter vsemi sveti, komisijami, odbori ali drugimi subjekti, pred katerimi potekajo kakršni koli postopki ali se opravljajo postopki, za katere so predvideni zakonski ali upravni roki glede predložitve zahtevkov, odgovorov na tožbe ali izvajanja drugih procesnih dejanj.

1.3 Pravosodno sodelovanje v EU

Čezmejno pravosodno sodelovanje se nadaljuje kot običajno, seveda kolikor je to mogoče v sedanjih okoliščinah, zlasti v okviru zmanjšane dejavnosti sodišč in okrnjenih mednarodnih potovanj.

2 Ukrepi v zvezi z insolventnostjo, ki so bili sprejeti ali katerih sprejetje se načrtuje v državah članicah po izbruhu pandemije

2.1 Materialnopravni ukrepi zaradi insolventnosti in s tem povezani ukrepi, ki vplivajo na pogodbe

2.1.1 Začasna odložitev insolventnosti

2.1.1.1 Začasna odložitev obveznosti vložitve predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti (dolžniki)

Malteška sodišča so zaprta od 16. marca 2020; dovoljeno je obravnavati le nujne zadeve, pri katerih sodišče odloči, da bi bila obravnava v javnem interesu. S tem se je začasno poskrbelo za nujne primere v zvezi z nekaterimi tožbami (neupravičeno trgovanje), ki jih je mogoče vložiti zoper direktorje, če ne vložijo predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti.

5. junija 2020 je bila razveljavljena odredba o zaprtju sodišč iz leta 2020. Vsa sodišča so bila ponovno odprta.

Zato so spet začeli teči vsi zakonski in sodni roki, vključno z zastaralnimi roki v civilnih zadevah in vsemi prekluzivnimi roki. Da bi se zaščitile pravice uporabnikov sodišč, je začela 5. junija 2020 veljati kratka začasna prekinitev: (i) dvajsetdnevna prekinitev zakonskih in sodnih rokov za razsodišča, svete, komisije, odbore ali telesa, ki ne delujejo v stavbi sodišča; in (ii) sedemdnevna prekinitev zakonskih in sodnih rokov za sodišča ali druga razsodišča, svete, komisije, odbore ali druga telesa, ki delujejo v stavbi sodišča.

Z zakonom XXXI iz leta 2020 je bil spremenjen zakon o gospodarskih družbah (pogl. 386 zakonodaje Malte), da bi se zadevnemu ministru podelila nova pooblastila za začasno ukinitev obveznosti direktorjev, da vložijo predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti, dokler se bo to zdelo potrebno.

15. septembra 2020 je bilo objavljeno pravno obvestilo 373 iz leta 2020 z naslovom „Predpisi na podlagi zakona o gospodarskih družbah (začasna ustavitev vlaganja predlogov za prenehanje in likvidacijo)“. To pravno obvestilo določa začasno ustavitev vlaganja predlogov za začetek postopka zaradi insolventnosti in prekinitev postopkov. Oba ukrepa veljata retroaktivno od 16. marca 2020. Začasna ustavitev vključuje primere neupravičenega trgovanja zoper direktorje zaradi neprenehanja podjetja ali nastanka dolgov v dobri veri v času, ko je podjetje verjetno insolventno. Začasna ustavitev in odlog bosta ostala veljavna za nedoločen čas in še 40 dni od datuma, ko bo minister, pristojen za gospodarstvo, odredil preklic začasne ustavitve in odloga.

Ne glede na začasno ustavitev in odlog je sodišče še vedno pristojno, da dovoli začetek ali nadaljevanje postopka, če obstaja dokaz prima facie, da je insolventnost nastala pred 16. marcem 2020.

Pravno obvestilo določa tudi sistem za prestavitev domnevnega datuma prenehanja družbe na datum, ko so imetnik zadolžnice, upnik ali upniki želeli vložiti predlog za prenehanje, vendar tega zaradi začasne ustavitve niso mogli storiti. To bo veljalo za predloge za likvidacijo, vložene v šestih mesecih po preklicu začasne ustavitve.

2.1.1.2 Varstvo dolžnikov v zvezi z vložitvijo predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti s strani upnikov

S prenehanjem delovanja sodišč se je samodejno začasno odložilo izvajanje pravic upnikov, da vložijo predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti dolžnikov.

5. junija 2020 je bila razveljavljena odredba o zaprtju sodišč iz leta 2020. Vsa sodišča so bila ponovno odprta.

Z zakonom XXXI iz leta 2020 je bil spremenjen zakon o gospodarskih družbah (pogl. 386 zakonodaje Malte), da bi se zadevnemu ministru podelila nova pooblastila za začasno ukinitev pravic upnikov, da vložijo predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti dolžnikov, dokler se bo to zdelo potrebno.

15. septembra 2020 je bilo objavljeno pravno obvestilo 373 iz leta 2020 z naslovom „Predpisi na podlagi zakona o gospodarskih družbah (začasna ustavitev vlaganja predlogov za prenehanje in likvidacijo)“. To pravno obvestilo razveljavlja pravico upnikov, da vložijo predlog za prenehanje dolžniškega podjetja zaradi njegove insolventnosti. Poleg tega bodo postopki v primeru insolventnosti, za katere je bil predlog vložen 16. marca 2020 ali pozneje, prekinjeni. Vendar ima sodišče pravico, da dovoli obravnavo zadeve, če je prepričano prima facie, da je insolventnost nastala pred 16. marcem 2020.

Začasno se ustavijo tudi postopki v primeru neupravičenega trgovanja (ne goljufivega trgovanja) zoper direktorja zaradi neprenehanja podjetja. Začasna ustavitev in odlog bosta ostala veljavna za nedoločen čas in še 40 dni od datuma, ko bo minister, pristojen za gospodarstvo, odredil preklic začasne ustavitve in odloga.

2.1.2 Začasna odložitev izvrševanja zahtevkov in začasna odložitev prekinitve pogodb

2.1.2.1 Splošni/posebni moratoriji na izvršbo terjatev/izvršbo nekaterih vrst terjatev

Podobno so bili s prenehanjem delovanja sodišč samodejno začasno odloženi izvršilni ukrepi upnikov. Nadalje, vlada je za šest mesecev odredila začasno zadržanje oblik posojil, ki jih izdajajo licencirane kreditne ali finančne institucije, kar vključuje posojilo vsote denarja v obliki predujma, negativnega stanja na računu, posojila ali katere koli druge kreditne linije, vključno z diskontiranjem menic in zadolžnic, jamstev, odškodnin, odobritev in meničnih poroštev, ne pa tudi kreditnih kartic.

2.1.2.2 Začasna odložitev prekinitve pogodb (splošnih/posebnih pogodb)

Ker zaradi prenehanja delovanja sodišč tudi dolžniki ne morejo zahtevati izvršitve pogodbenih obveznosti, je vlada do preklica odredila začasno prekinitev vseh zakonskih in sodnih rokov, določenih v katerem koli sporazumu, vključno z vsemi roki za izpolnitev katere koli obveznosti iz takega sporazuma. To med drugim vključuje vse zakonske roke, ki jih notarjem nalaga zakon v zvezi z vpisom vseh listin, oporok, dejanj ali zasebnih zapisov; vse roke, v katerih morajo notarji na podlagi katerega koli zakona, ki se uporablja, plačati davke, ki so jih zbrali pri opravljanju svojega poklica; vse roke, ki se nanašajo na davčne ugodnosti, spodbude ali izjeme; vse roke, v katerih morajo notarji predložiti katero koli informacijo ali dokumentacijo kateremu koli organu ali regulativnemu organu na podlagi zadevne notarske dejavnosti, ter roke v zvezi z izpolnitvijo katere koli obveznosti iz katere koli listine ali zasebnega zapisa, vključno s pogodbo o prodaji, ki se vpiše v register, ter roke v zvezi z iztekom katere koli pogodbe o prodaji, ki se vpiše v register.

5. junija 2020 je bila razveljavljena odredba o zaprtju sodišč iz leta 2020. Vsa sodišča so bila ponovno odprta.

Zato so spet začeli teči vsi zakonski in sodni roki, vključno z zastaralnimi roki v civilnih zadevah in vsemi prekluzivnimi roki. Da bi se zaščitile pravice uporabnikov sodišč, je začela 5. junija 2020 veljati kratka začasna prekinitev: (i) dvajsetdnevna prekinitev zakonskih in sodnih rokov za razsodišča, svete, komisije, odbore ali telesa, ki ne delujejo v stavbi sodišča; in (ii) sedemdnevna prekinitev zakonskih in sodnih rokov za sodišča ali druga razsodišča, svete, komisije, odbore ali druga telesa, ki delujejo v stavbi sodišča.

2.2 Začasna odložitev opravljanja dejanj pri civilnih sodiščih, vključno s stečajnimi, ter procesna zadržanja

Od vključno 16. marca 2020 so sodišča in zadevna sodna tajništva zaprta. Kljub temu pa lahko sodišča odredijo obravnave nujnih zadev ali zadev, v katerih sodišče meni, da bi moral prevladati javni interes za obravnavo zadeve. Posledično so bili vsi zakonski in sodni roki, vključno z zastaralnimi roki in vsemi prekluzivnimi roki, začasno prekinjeni in bodo spet začeli teči sedem dni po odpravi sklepa o zaprtju sodišč. Taki ukrepi že sami po sebi delujejo kot samodejni moratorij ali prenehanje izvajanja izvršilnih dejanj; glede insolventnosti družb ter takojšnje obveznosti direktorjev, da vložijo predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti.

5. junija 2020 je bila razveljavljena odredba o zaprtju sodišč iz leta 2020. Vsa sodišča so bila ponovno odprta in sodni postopki potekajo normalno.

Z zakonom XXXI iz leta 2020 je bil spremenjen zakon o gospodarskih družbah (pogl. 386 zakonodaje Malte), da bi se zadevnemu ministru podelila nova pooblastila za začasno ukinitev pravice do vlaganja predlogov za likvidacijo in odlog morebitnih obdobij za sklic rednih ali izrednih generalnih skupščin ter za sklic virtualnih letnih generalnih skupščin in drugih skupščin.

15. septembra 2020 je bilo objavljeno pravno obvestilo 373 iz leta 2020 z naslovom „Predpisi na podlagi zakona o gospodarskih družbah (začasna ustavitev vlaganja predlogov za prenehanje in likvidacijo)“. To pravno obvestilo določa začasno ustavitev vlaganja predlogov za začetek postopka zaradi insolventnosti in ustavitev postopkov, ki veljata za nazaj od 16. marca 2020. Začasna ustavitev vključuje primere neupravičenega trgovanja zoper direktorja zaradi neprenehanja podjetja. Začasna ustavitev in odlog bosta ostala veljavna za nedoločen čas in še 40 dni od datuma, ko bo minister, pristojen za gospodarstvo, odredil preklic začasne ustavitve in odloga.

Ne glede na začasno ustavitev in odlog je Sodišče še vedno pristojno, da dovoli začetek ali nadaljevanje postopka, če obstaja dokaz prima facie, da je insolventnost nastala pred 16. marcem 2020.

2.3 Drugi ukrepi zaradi insolventnosti (v zvezi z zahtevki za izpodbijanje pravnih dejanj, načrti reorganizacije, neformalnimi dogovori itd.)

Glede direktive o insolventnosti vlada še vedno proučuje razmere in njihov vpliv na družbe.

Pravno obvestilo 192 iz leta 2020 z naslovom Predpisi na podlagi zakona o gospodarskih družbah 2020 (Sklad za prestrukturiranje gospodarskih družb) je bilo 12. maja 2020 objavljeno za dopolnitev postopka sanacije gospodarskih družb, kot je določen v členu 329B zakona o gospodarskih družbah (pogl. 386 zakonodaje Malte). To pravno obvestilo vzpostavlja in ureja upravljanje in delovanje sklada (sklad za sanacijo gospodarskih družb), ki je namenjen olajšanju postopka sanacije gospodarskih družb.

2.4 Povezani ukrepi, ki se ne nanašajo na insolventnost (odlogi plačil, bančna posojila, socialna varnost, zdravstveno zavarovanje, subvencije za podjetja)

Vlada je že sprejela tri svežnje finančne pomoči na mesečni osnovi, namenjene ohranjanju likvidnosti podjetij ter zagotavljanju finančne pomoči v več sektorjih. Vlada je ne le uvedla odlog plačila davkov, ampak je tudi obljubila državna poroštva za ugodna posojila ter neposredno nakazala denar podjetjem, da bi zagotovila njihovo preživetje in dobro stanje ter da bi si podjetja lahko opomogla, ko se bo gospodarstvo znova zagnalo. Poleg tega je bilo sprejetih več socialnih ukrepov, vključno z nadomestili plač. Vse to je bilo izvedeno z namenom, da se prepreči insolventnost, ohranijo podjetja, ki so sposobna preživeti, zaščitijo delovna mesta in kar najbolj omejijo slaba posojila.

Zlasti je vlada za šest mesecev odredila začasno zadržanje oblik posojil, ki jih izdajajo licencirane kreditne ali finančne institucije, kar vključuje posojilo vsote denarja v obliki predujma, negativnega stanja na računu, posojila ali katere koli druge kreditne linije, vključno z diskontiranjem menic in zadolžnic, jamstev, odškodnin, odobritev in meničnih poroštev, ne pa tudi kreditnih kartic.

1 Vpliv COVID-19 na civilne postopke

1.1 Roki v civilnih postopkih

Parlament (drugi in prvi dom) se je dogovoril o začasni nujni zakonodaji. Ta zakonodaja omogoča reševanje najnujnejših težav v delovanju sodstva.

Velja od 24. aprila 2020.

Obravnave v civilnih in upravnih zadevah.

Izvedba obravnav z vsemi elektronskimi komunikacijskimi sredstvi, če fizična prisotnost zaradi COVID-19 ni mogoča. O načinu izvedbe obravnave v vseh zadevah odločajo sodniki.

Sodni roki v civilnih, upravnih ali kazenskih zadevah ostajajo nespremenjeni.

1.2 Organizacija pravosodja in sodstvo

Med 17. marcem 2020 in 11. majem 2020 so bila vsa sodišča zaprta, razen za izjemno nujne zadeve. Vse ostale zadeve so se obravnavale po pisnem postopku ali z uporabo avdio- ali videokonference.

11. maja 2020 se bodo sodišča ponovno odprla za vse zadeve kazenskega prava ter družinskega prava in prava v zvezi z mladoletniki. Sodstvo je sprejelo varnostne in organizacijske ukrepe v skladu z nasveti nacionalnih zdravstvenih organov.

Kolikor bo mogoče, se bodo s fizično prisotnostjo v sodnih palačah obravnavale tudi druge zadeve. Če to ne bo mogoče, se lahko uporabijo videokonferenca ali druga elektronska sredstva.

Vendar pa bodo sodišča zaprta za javnost, razen pri zadevah z močnim javnim interesom. Sodišča lahko sodni svet zaprosijo, da zagotovi profesionalni prenos v živo, če menijo, da je to potrebno zaradi javnega interesa. Pri vseh zadevah se obravnave lahko udeležijo največ trije predstavniki medijev. Poleg tega si sodstvo prizadeva, da bi se na spletu objavilo več sodnih odločb.

Sodstvo proučuje možnosti za uskladitev izpolnjevanja obveznosti javnih in odprtih obravnav ter varovanja zasebnosti vpletenih strani.

Sodstvo je tudi določilo začasno prilagoditev procesnopravnih predpisov za vsa sodišča in je na svojem spletišču ustvarilo stran s celotnim aktualnim pregledom in navodili za delo v času krize zaradi COVID-19 (https://www.rechtspraak.nl/).

1.3 Pravosodno sodelovanje v EU

Zaposleni v osrednjih organih na Nizozemskem večinoma delajo od doma. Priporoča se komunikacija po elektronski pošti.

2 Ukrepi v zvezi z insolventnostjo, ki so bili sprejeti ali katerih sprejetje se načrtuje v državah članicah po izbruhu pandemije

2.1 Materialnopravni ukrepi zaradi insolventnosti in s tem povezani ukrepi, ki vplivajo na pogodbe

2.1.1 Začasna odložitev insolventnosti

2.1.1.1 Začasna odložitev obveznosti vložitve predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti (dolžniki)

Nizozemska prav tako ni naklonjena začasnemu odlogu obveznosti, da se vloži predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti, saj se s tem ustvarja tveganje, da se podjetja, ki niso sposobna preživeti, ohranijo delujoča dlje, kot bi bilo odgovorno. To škodi upnikom. Nizozemska zato daje prednost spodbujanju hitrega in zgodnjega prestrukturiranja.

2.1.1.2 Varstvo dolžnikov v zvezi z vložitvijo predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti s strani upnikov

-

2.1.2 Začasna odložitev izvrševanja zahtevkov in začasna odložitev prekinitve pogodb

2.1.2.1 Splošni/posebni moratoriji na izvršbo terjatev/izvršbo nekaterih vrst terjatev

Trenutno se ne proučuje možnost začasnega odloga obveznosti plačila, saj bi to lahko povzročilo verižno reakcijo.

2.1.2.2 Začasna odložitev prekinitve pogodb (splošnih/posebnih pogodb)

-

2.2 Začasna odložitev opravljanja dejanj pri civilnih sodiščih, vključno s stečajnimi, ter procesna zadržanja

-

2.3 Drugi ukrepi zaradi insolventnosti (v zvezi z zahtevki za izpodbijanje pravnih dejanj, načrti reorganizacije, neformalnimi dogovori itd.)

Več bank se je prostovoljno strinjalo z začasno ustavitvijo odpovedi oblik posojil in izvršilnih ukrepov (pod določenimi pogoji). Na Nizozemskem se banke tudi sicer redko odločajo za vložitev predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti.

2.4 Povezani ukrepi, ki se ne nanašajo na insolventnost (odlogi plačil, bančna posojila, socialna varnost, zdravstveno zavarovanje, subvencije za podjetja)

Napovedani so bili splošni nujni ukrepi, katerih cilj je omogočiti državljanom in podjetnikom, da bodo lahko še naprej izpolnjevali svoje plačilne obveznosti.

Ta sveženj vključuje ukrepe, kot so takojšnje prenehanje pobiranja nekaterih davkov (davek od dohodkov fizičnih in pravnih oseb, DDV) ter sproščen režim odloga plačila več drugih davkov in prispevkov za pokojnine.

1 Vpliv COVID-19 na civilne postopke

1.1 Roki v civilnih postopkih

Zakon z dne 22. marca 2020, kakor je bil spremenjen

Procesni roki, ki so začeli teči 22. marca 2020 ali ki bi v običajnih okoliščinah začeli teči po tem datumu, so se prekinili in odložili do 30. aprila 2020. Nato so začeli teči na novo. To pomeni, da se je 14-dnevni rok iztekel 15. maja 2020, štiritedenski rok pa 29. maja 2020.

Izjeme so (med drugim): plačilni roki, sprejem na zdravljenje brez privolitve v psihiatrični bolnišnici. V primerih neposredne ogroženosti varnosti ali osebne svobode ali nepopravljive škode lahko sodišče prekinitev odpravi prej.

Prekluzivni oziroma zastaralni roki med 22. marcem 2020 in 30. aprilom 2020 niso tekli.

Pogajanja prek spleta: izjemoma se lahko nekaterim skupinam ob upoštevanju nekaterih določb omogoči udeležba na zaslišanju prek tehničnih ukrepov za prenos slike in zvoka.

Izvršilni postopki: Prisilna dražba premičnega in nepremičnega premoženja se lahko odloži, če ima dolžnik zaradi pandemije COVID-19 ekonomske težave. Prisilne izselitve se lahko na zahtevo začasno odložijo, če bi dolžnik sicer postal brezdomec.

1.2 Organizacija pravosodja in sodstvo

Omejitev stikov med sodišči in strankami odvisno od razmer med pandemijo COVID-19.

Po potrebi splošno zaprtje nekaterih sodišč, povezano z možnostjo preusmeritve nujnih zadev na druga sodišča.

1.3 Pravosodno sodelovanje v EU

Odvisno od razmer med pandemijo COVID-19 dela osebje za obravnavo zadev v centralnih organih od doma. Priporoča se komunikacija po elektronski pošti.

2 Ukrepi v zvezi z insolventnostjo, ki so bili sprejeti ali katerih sprejetje se načrtuje v državah članicah po izbruhu pandemije

2.1 Materialnopravni ukrepi zaradi insolventnosti in s tem povezani ukrepi, ki vplivajo na pogodbe

2.1.1 Začasna odložitev insolventnosti

2.1.1.1 Začasna odložitev obveznosti vložitve predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti (dolžniki)

Obveznost dolžnika, da v primeru prezadolženosti vloži predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti, je bila odložena do 30. junija 2021.

Obveznost dolžnika, da vloži predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti v 60 dneh po tem, ko ni več zmožen poravnati svojih obveznosti, je bila podaljšana na 120 dni, če je plačilna nesposobnost posledica COVID-19.

2.1.1.2 Varstvo dolžnikov v zvezi z vložitvijo predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti s strani upnikov

Pravica upnika, da vloži predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti dolžnika na podlagi prezadolženosti, je bila odložena do 30. junija 2021.

2.1.2 Začasna odložitev izvrševanja zahtevkov in začasna odložitev prekinitve pogodb

2.1.2.1 Splošni/posebni moratoriji na izvršbo terjatev/izvršbo nekaterih vrst terjatev

Če ima dolžnik gospodarske težave zaradi trenutne pandemije COVID-19 in se je izvršilni postopek začel zaradi teh težav, se lahko zahteva odložitev prisilnih dražb premičnega in nepremičnega premoženja.

2.1.2.2 Začasna odložitev prekinitve pogodb (splošnih/posebnih pogodb)

Stečajno sodišče lahko podaljša rok, v katerem tretje osebe ne smejo prekiniti pogodb ali uveljavljati izločitvenih oziroma ločitvenih pravic (v veljavi do 30. junija 2021).

Najemne pogodbe (pravo o najemnih razmerjih) se ne smejo odpovedati zaradi neplačanih najemnin za mesece od aprila do junija 2020, ki so posledica znatno slabše gospodarske uspešnosti zaradi COVID-19. Najemodajalci lahko te neplačane najemnine s tožbo zahtevajo šele po 31. decembru 2020, vendar je zgornja meja za obresti na neplačane najemnine 4 % letno.

2.2 Začasna odložitev opravljanja dejanj pri civilnih sodiščih, vključno s stečajnimi, ter procesna zadržanja

Sodišče lahko procesne roke v postopkih zaradi insolventnosti podaljša do 90 dni (v veljavi do 31. decembra 2020).

2.3 Drugi ukrepi zaradi insolventnosti (v zvezi z zahtevki za izpodbijanje pravnih dejanj, načrti reorganizacije, neformalnimi dogovori itd.)

Dolžniki, ki zamujajo s plačilom na podlagi načrta prestrukturiranja, lahko prosijo za moratorij za največ 9 mesecev (v veljavi do 30. junija 2021).

2.4 Povezani ukrepi, ki se ne nanašajo na insolventnost (odlogi plačil, bančna posojila, socialna varnost, zdravstveno zavarovanje, subvencije za podjetja)

Plačilo obrokov posojil potrošnikov ali mikropodjetij, ki zapadejo od aprila do junija 2020, se odloži, če je posojilojemalec utrpel izpad dohodka zaradi COVID-19, zaradi česar bi bilo nerazumno pričakovati, do bo pravočasno plačal obroke posojila. Rok odplačevanja se samodejno podaljša za tri mesece, razen če želi posojilojemalec posojilo še naprej odplačevati kot običajno.

Na zaostala plačila, zapadla med aprilom in junijem, ni zamudnih obresti.

Pogodbene kazni se ne plačajo, če je bila pogodba sklenjena pred 1. aprilom 2020 in dolžnik obveznosti ni poravnal zaradi znatno nižje gospodarske uspešnosti, ki je posledica COVID-19, ali nezmožnosti opravljanja dejavnosti zaradi omejitev v zvezi s COVID-19.

1 Vpliv COVID-19 na civilne postopke

1.1 Roki v civilnih postopkih

S poljsko posebno zakonodajo sta med drugim določeni preložitev rokov, ki še niso začeli teči, in začasna ustavitev rokov, ki so že začeli teči, in sicer:

• astaralnih rokov za izvršitev sodb;
• rokov v postopkih in za ukrepe sodišč v sodnih postopkih, vključno z izvršilnim postopkom.

1.2 Organizacija pravosodja in sodstvo

Za ublažitev negativnih posledic pandemije COVID-19 so bili sprejeti posebni ukrepi, ki vključujejo naslednje.

Omogočen je prenos zadev med poljskimi sodišči (s strani sodnega organa in za določen čas v nujnih zadevah, kot so opredeljene s posebno zakonodajo o ublažitvi vpliva pandemije COVID-19 na poljski sodni sistem).

Kategorija nujnih zadev je opredeljena tako:

1. postopki v zvezi z mladoletnimi otroki, med drugim:

• postopki za odvzem starševske skrbi ali skrbništva v zvezi z mladoletnim otrokom;
• postopki v zvezi z namestitvijo mladoletnega otroka, ki je tujec, v vzgojno-izobraževalni zavod;
• postopki za določitev skrbnika za zastopanje interesov mladoletnega otroka v sodnem postopku;
• postopki v zvezi z namestitvijo v mladinsko zavetišče ali podaljšanjem bivanja v njem;
• izvršilni postopki, v katere so vključeni mladoletni otroci;

2. postopki v zvezi z duševno bolnimi osebami in osebami, ki niso sposobne skrbeti zase.

Predsednik vsakega pristojnega poljskega sodišča lahko odredi, da se katera koli zadeva šteje za nujno, če bi bilo(-a) lahko zaradi opustitve odločanja o taki zadevi: – ogroženo življenje ali zdravje ljudi ali živali;

• povzročena resna škoda javnemu interesu;
• povzročena neposredna in nepopravljiva materialna škoda;
• in kadar je nujno odločanje o taki zadevi potrebno zaradi interesov pravičnosti.

Napotitev sodnikov na druga sodišča je poenostavljena. Odločitve v zvezi s tem sprejmejo sodni organi v skladu z načelom neodvisnosti sodnikov in za vnaprej določeno obdobje. S takimi postopki bo zagotovljena podpora sodiščem, ki se srečujejo z večjim številom prejetih zadev.

V nekaterih zadevah sta mogoča tudi ustavitev in preložitev sodnih postopkov.

1.3 Pravosodno sodelovanje v EU

Zaposleni pri ministrstvu za pravosodje, ki delajo v osrednjem organu, delajo na daljavo.

Vsa komunikacija s poljskim ministrstvom za pravosodje kot osrednjim organom (vključno z vročanjem pisanj in pridobivanjem dokazov) ali poljsko kontaktno točko Evropske pravosodne mreže mora potekati z elektronskimi sredstvi s potrebnimi prilogami v obliki skeniranih kopij.

2 Ukrepi v zvezi z insolventnostjo, ki so bili sprejeti ali katerih sprejetje se načrtuje v državah članicah po izbruhu pandemije

2.1 Materialnopravni ukrepi zaradi insolventnosti in s tem povezani ukrepi, ki vplivajo na pogodbe

2.1.1 Začasna odložitev insolventnosti

2.1.1.1 Začasna odložitev obveznosti vložitve predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti (dolžniki)

Od 18. aprila 2020 je bila obveznost dolžnika, da vloži predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti (če je COVID-19 neposreden vzrok za insolventnost), začasno odložena za celotno obdobje tveganja pandemije.

2.1.1.2 Varstvo dolžnikov v zvezi z vložitvijo predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti s strani upnikov

-

2.1.2 Začasna odložitev izvrševanja zahtevkov in začasna odložitev prekinitve pogodb

2.1.2.1 Splošni/posebni moratoriji na izvršbo terjatev/izvršbo nekaterih vrst terjatev

-

2.1.2.2 Začasna odložitev prekinitve pogodb (splošnih/posebnih pogodb)

-

2.2 Začasna odložitev opravljanja dejanj pri civilnih sodiščih, vključno s stečajnimi, ter procesna zadržanja

Primeri insolventnosti so bili razvrščeni med „nujne primere“ od 16. maja 2020 do 5. septembra 2020.

Splošne začasne ustavitve postopkov na stečajnih sodiščih ni bilo, čeprav so bile številne obravnave odpovedane.

Obravnave potekajo prek spleta, razen če osebna navzočnost ne predstavlja izjemne nevarnosti za udeležence v postopku.

2.3 Drugi ukrepi zaradi insolventnosti (v zvezi z zahtevki za izpodbijanje pravnih dejanj, načrti reorganizacije, neformalnimi dogovori itd.)

Postopki prestrukturiranja iz zakona o prestrukturiranju vsebujejo rešitve, pri katerih se tehtajo interesi dolžnika in upnikov, njihov namen pa je ohraniti obstoj dolžnika in kar se da učinkovito poplačati upnike. Zato se ne bi smeli samodejno šteti za škodljive za dolžnike.

24. junija 2020 je začel veljati nov postopek prestrukturiranja (poenostavljen postopek prestrukturiranja). Dolžnikom omogoča, da začnejo postopek prestrukturiranja brez odobritve sodišča, da lahko hitro in učinkovito ukrepajo, ko se pojavi verjetnost insolventnosti. Začetek tega postopka povzroči splošno ustavitev izvrševanja terjatev.

2.4 Povezani ukrepi, ki se ne nanašajo na insolventnost (odlogi plačil, bančna posojila, socialna varnost, zdravstveno zavarovanje, subvencije za podjetja)

Na podlagi nove zaščite pred krizo lahko državno pomoč prejme podjetnik v težkem gospodarskem položaju (tveganje insolventnosti), ki izpolnjuje merila za podjetnika, ki mu grozi insolventnost (odstavek 2 člena 141 zakona o prestrukturiranju), ali podjetnik, ki je insolventen (člen 11 zakona o stečaju) in ki izpolnjuje tudi druga merila.

V celotnem obdobju tveganja pandemije je izključena možnost prisilne izselitve fizične osebe iz stanovanja.

1 Vpliv COVID-19 na civilne postopke

1.1 Roki v civilnih postopkih

Izredno stanje je bilo razglašeno med 19. marcem 2020 in 2. majem 2020.

Najpomembnejša zakonodaja, ki je bila sprejeta v tem obdobju:

• odredba 14-A/2020
• odredba 17-A/2020
• odredba 2-A/20
• odredba 2-B/20
• zakon 1-A/20 in njegove spremembe
• uredba z zakonsko močjo 10-A/20 in njene spremembe

Stanje nesreče je bilo nato razglašeno med 3. majem 2020 in 30. junijem 2020.

Najpomembnejša zakonodaja, ki je bila sprejeta v tem obdobju:

• resolucija 33-A/20
• resolucija 33-C/20
• resolucija 38/20
• resolucija 40-A/20
• resolucija 43-B/20
• resolucija 51-A/20
• zakon 1-A/20 in njegove spremembe
• uredba z zakonsko močjo 10-A/20 in njene spremembe

Stanje nesreče je bilo ponovno razglašeno med 15. oktobrom 2020 in 8. novembrom 2020.

Najpomembnejša zakonodaja, ki je bila sprejeta v tem obdobju:

• resolucija 88-A/20
• resolucija 92-A/20
• resolucija 96-B/20

Izredno stanje je bilo nato razglašeno med 9. novembrom 2020 in 30. aprilom 2021.

Najpomembnejša zakonodaja, ki je bila sprejeta v tem obdobju:

• odredba 51-U/20
• odredba 59-A/20
• odredba 61-A/20
• odredba 66-A/20
• odredba 59-A/20
• odredba 6-A/21
• odredba 6-B/21
• odredba 9-A/21
• odredba 11-A/21
• odredba 21-A/21
• odredba 25-A/21
• odredba 31-A/21
• odredba 41-A/21

Posledice za režim procesnih rokov

Tako med izrednim stanjem kot med stanjem nesreče je bil v skladu s členom 7 zakona 1-A/20 v njegovi konsolidirani različici sodni režim sodnih rokov v osnovi naslednji:

• roki v sodnih postopkih, ki niso nujni, so bili v obdobju, ki se bo končalo na datum, ki bo določen z uredbo z zakonsko močjo, začasno ustavljeni;
• nujni sodni postopki potekajo brez začasne ustavitve rokov ali dejanj;
• zastaralni in prekluzivni roki so bili začasno ustavljeni;
• razlastitve in izvršitev hipotek na lastniških stanovanjih so bile odložene;
• roki za dolžnike za vložitev predlogov za začetek postopka zaradi insolventnosti so bili začasno ustavljeni;
• vse tožbe, ki se vlagajo v povezavi z izvršilnimi postopki, vključno z izvršilnimi ukrepi, so bile odložene, razen če bi to povzročilo nepopravljivo škodo ali ogrozilo upnikovo preživetje;
• člen 15 uredbe z zakonsko močjo 10-A/20 določa, da se v primeru, da organi zaradi pandemije sodišča na določenem območju zaprejo, postopkovni roki začasno ustavijo (to se je zgodilo v nekaj primerih in za omejeno obdobje);
• prekinitev sodnih rokov se je iztekla 3. junija 2020 (člen 8 zakona 16/2020, ki razveljavlja člen 7 zakona 1-A/2020);
• pri vročanju pisanj je bila začasno opuščena zahteva glede pridobitve podpisa naslovnika, namesto tega pa sta bila uvedena drug ustrezen način identifikacije in dodajanje datuma vročitve (zakon 10/2020);
• uradna prekinitev sodnih rokov se je iztekla 3. junija 2020 (člen 8 zakona 16/2020, ki razveljavlja člen 7 zakona 1-A/2020);
• pozneje je bilo z zakonom 4-B/2021 v skladu s členom 6-B, ki je bil dodan zakonu 1-A/20, določeno novo obdobje prekinitve sodnih rokov za sodni režim, ki pa je bil enak prejšnjemu;
• prekinitev sodnih rokov se je v skladu z zakonom 13-B/2021 iztekla 6. aprila 2021;
• trenutno (maj 2021) velja izredni prehodni sodni režim, kakor je določeno v členu 6-E zakona 1-A/2020 v najnovejši različici, ki zlasti omogoča, da nekatere obravnave potekajo z uporabo sredstev za komunikacijo na daljavo pod pogoji, določenimi v zakonu.

Zakon 1-A/2020 (o odzivu na epidemiološko stanje zaradi koronavirusa) v najnovejši konsolidirani različici si lahko ogledate tukaj.

1.2 Organizacija pravosodja in sodstvo

Med izrednim stanjem:

Glavni mehanizmi, sprejeti za organizacijo in upravljanje pravosodnega sistema, so bili naslednji:

• načrti ukrepov v izrednih razmerah, ki so jih za vsako sodišče sprejeli njihovi predsedniki;
• razpored dežurstev posameznikov za nujne postopke, ki jih določijo predsedniki vsakega sodišča;
• virtualne sodne dvorane na vseh sodiščih (prva stopnja, pritožbeno in vrhovno sodišče), ki omogočajo, da vse obravnave potekajo z uporabo sredstev za komunikacijo na daljavo;
• digitalni podpis sodb prek sistema vodenja zadev;
• v primeru sodb kolegijskega sodišča se lahko podpis drugih sodnikov nadomesti z izjavo sodnika poročevalca, ki potrjuje soglašanje drugih sodnikov (člen 15-A uredbe z zakonsko močjo 10-A/20);
• dostop prek VPN (navideznega zasebnega omrežja) do sistema vodenja zadev;
• vsa procesna dejanja se opravljajo po tele-/videokonferenci;
• za pridobitev informacij od sodišč se namesto telefona uporablja elektronska pošta;
• delo na daljavo vedno, kadar to omogoča narava dela.

Posledice izrednega stanja za sodno dejavnost in dodeljevanje zadev

Sodniki še naprej opravljajo svoje delo od doma, od koder imajo dostop do sistema vodenja zadev. Vedno pa so pripravljeni za prihod na sodišče, kadar bi to bilo potrebno zaradi narave dela.

Dodeljevanje nujnih in nenujnih postopkov sodiščem prve stopnje ni bilo nikoli prekinjeno.

Dodeljevanje zadev pritožbenim sodiščem in vrhovnemu sodišču je bilo do 15. aprila 2020 omejeno na nujne postopke. Od 16. aprila 2020 so bili dodeljeni vsi postopki, tako nujni kot nenujni.

Nujna dejanja in postopki, v katerih bi lahko bile ogrožene temeljne pravice, se lahko izvajajo osebno (nujna zaščita otrok, procesna dejanja in sojenje pridržanim obdolžencem) ali na daljavo v virtualnih sodnih dvoranah.

Sojenja in procesna dejanja, ki niso bila nujna, so bila med izrednim stanjem preložena, razen če so sodniki menili, da je treba izvesti obravnave, zlasti da se prepreči nepopravljiva škoda, ali v zadevah, v katerih so se vse stranke strinjale z uporabo tele-/videokonference/virtualnih sodnih dvoran.

Sodbe v nenujnih zadevah se lahko izdajo, če se vse stranke strinjajo, da nadaljnje poizvedbe sodišča niso potrebne.

Dejanja in postopki, pri katerih so osebe fizično prisotne, morajo potekati v ustreznih prostorih, ki so pripravljeni na vsakem okrožnem sodišču, z zaščitnimi sredstvi in razkužili. Sodnik mora število navzočih določiti v skladu z omejitvami, ki so jih priporočili zdravstveni organi.

Udeležba na sodišču se odsvetuje, razen tistim, ki so pozvani. V tem primeru se v skladu s členom 14 zakona 10-A/20 predložitev zdravniškega potrdila o karanteni šteje za višjo silo.

Vrhovni sodni svet je poudaril, da morajo sodišča med izrednim stanjem ostati zadnji porok temeljnih pravic.

Med stanjem nesreče:

Glavna orodja, ki jih je sprejela organizacija pravosodja:

• postopna opustitev omejitve gibanja v skladu z resolucijo sveta ministrov 33-C/20;
• sprejetje „ukrepov za omejitev tveganja prenosa virusa na sodiščih“ – skupni dokument visokega sodnega sveta, generalnega direktorata za pravosodje, urada generalnega državnega tožilca, vrhovnega sveta za upravna in davčna sodišča ter generalnega direktorata za zdravje;
• vsa sodišča prve stopnje in pritožbena sodišča ter vrhovno sodišče in vrhovni sodni svet so sprejeli delovne razporede, ki določajo izmenično delo v obliki fizične prisotnosti in dela na daljavo, brez poseganja v ukrepe podpore družinam, namenjene določenim delavcem, in obvezno delo na daljavo za sodnike in sodno osebje, ki pripadajo skupinam z velikim tveganjem.

Vrhovni sodni svet je sprejel naslednje resolucije za zagotovitev stabilnosti človeških virov na sodiščih prve stopnje in spopadanje s povečano delovno obremenitvijo, ki bo nastopila po odpravi začasne ustavitve rokov v nenujnih postopkih:

• mandat predsednikov sodišč prve stopnje je bil podaljšan do 31. decembra 2020;
• za stabilizacijo človeških virov in upravnih organov na sodiščih prve stopnje se je začasno omejilo/ustavilo letno zaposlovanje/napredovanje/mobilnost (movimentação) v pravosodju (resoluciji z dne 28. aprila 2020 in 5. maja 2020).

Praktične informacije o delovanju nacionalnih sodišč med izrednim stanjem in stanjem nesreče so na voljo na spletišču vrhovnega sodnega sveta.

1.3 Pravosodno sodelovanje v EU

Med izrednim stanjem:

• Ekipa kontaktne točke Evropske pravosodne mreže v civilnih zadevah dela od doma, pri čemer vsa zaprosila za sodelovanje in informacije kljub začasni ustavitvi rokov in procesnih rokov, ki jih sodišča upoštevajo, obdela čim hitreje.
• Ekipa ima oddaljeni dostop do datotek prek VPN (navideznega zasebnega omrežja).
• Vsak član ekipe je pripravljen oditi na delovno mesto vedno, kadar je to potrebno, in v nujnih zadevah.
• V zadevah v zvezi s pravosodnim sodelovanjem je zaželena komunikacija po elektronski pošti correio@redecivil.mj.pt.

Med stanjem nesreče in v trenutnem obdobju postopne odprave ukrepov za zajezitev:

• Ekipa kontaktne točke dela po sistemu izmenjave dela na daljavo in dela v obliki fizične prisotnosti, s čimer se zagotavlja, da je najmanj en član ekipe fizično prisoten na delovnem mestu.
• Kontaktna točka, za katero so se uporabljali razporedi dežurstev vrhovnega sodnega sveta, spoštuje „ukrepe za omejitev tveganja prenosa virusa na sodiščih“, ki so bili sprejeti za postopno odpravo ukrepov za zajezitev.

Učinki pandemije na število zaprosil za sodelovanje in zahtevkov za informacije, ki jih obravnava kontaktna točka

• Leta 2020 je bilo skupno število prošenj za pomoč, ki so jih na kontaktno točko naslovila sodišča in drugi organi, v primerjavi z letom 2019 razmeroma nespremenjeno; kljub pandemiji je kontaktna točka leta 2020 skupaj prejela le devet prošenj več kot leta 2019. Če pa se vsaka od mrež za sodelovanje, katerih članica je Portugalska, obravnava ločeno, se je število prošenj, naslovljenih na Evropsko pravosodno mrežo v civilnih zadevah, rahlo zmanjšalo, opazneje se je zmanjšalo število prošenj, naslovljenih na mrežo IberRede, število prošenj, naslovljenih na pravosodno mrežo portugalsko govorečih držav, pa se je povečalo.
• Kontaktna točka se je med izrednim stanjem, stanjem nesreče in v obdobju postopne odprave ukrepov za zajezitev odzvala na vsa zaprosila za sodelovanje in zahtevke za informacije, ne da bi se običajni roki za odgovor spremenili ali začasno ustavili.

Skupno število zaprosil za sodelovanje in zahtevkov za informacije v letu 2020: 356

razčlenjeno takole:

• Evropska pravosodna mreža v civilnih zadevah: 287
• IberRede: 4
• pravosodna mreža portugalsko govorečih držav: 65

Skupno število zaprosil za sodelovanje in zahtevkov za informacije v letu 2019: 365

razčlenjeno takole:

• Evropska pravosodna mreža v civilnih zadevah: 328
• IberRede: 19
• pravosodna mreža portugalsko govorečih držav: 17

Statistične informacije o dejavnosti kontaktne točke so na voljo tukaj.

2 Ukrepi v zvezi z insolventnostjo, ki so bili sprejeti ali katerih sprejetje se načrtuje v državah članicah po izbruhu pandemije

2.1 Materialnopravni ukrepi zaradi insolventnosti in s tem povezani ukrepi, ki vplivajo na pogodbe

Glej spodaj združeni odgovor na vprašanji 2.1 in 2.2.

2.1.1 Začasna odložitev insolventnosti

2.1.1.1 Začasna odložitev obveznosti vložitve predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti (dolžniki)

2.1.1.2 Varstvo dolžnikov v zvezi z vložitvijo predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti s strani upnikov

2.1.2 Začasna odložitev izvrševanja zahtevkov in začasna odložitev prekinitve pogodb

2.1.2.1 Splošni/posebni moratoriji na izvršbo terjatev/izvršbo nekaterih vrst terjatev

2.1.2.2 Začasna odložitev prekinitve pogodb (splošnih/posebnih pogodb)

2.2 Začasna odložitev opravljanja dejanj pri civilnih sodiščih, vključno s stečajnimi, ter procesna zadržanja

Združeni odgovor na vprašanji 2.1 in 2.2.

V skladu s členom 6-E zakona 1/A/2020 (ki je objavljen tukaj v 12. in najnovejši različici, objavljeni za zakonom 13-B/2021) še naprej velja prehodni izredni postopkovni režim. V skladu z režimom so začasno ustavljeni naslednji roki:

• rok za vložitev predloga dolžnika za začetek postopka zaradi insolventnosti iz člena 18(1) Código da Insolvência e da Recuperação de Empresas (zakonik o insolventnosti in sanaciji podjetij), kakor je bil odobren v prilogi k uredbi z zakonsko močjo 53/2004;
• dejanja, ki se opravljajo v okviru izvršilnih postopkov ali postopkov zaradi insolventnosti v povezavi s sodnimi postopki za vračilo družinskega doma;
• prekluzivni roki in roki v zvezi z zgoraj omenjenimi izvršilnimi postopki ali postopki zaradi insolventnosti;
• v zadevah, v katerih bi lahko dejanja, ki se opravljajo med izvršilnim postopkom ali postopkom zaradi insolventnosti v zvezi s sodnimi postopki prodaje in vračila nepremičnin, ogrozila možnosti preživljanja stranke, zoper katero se predlagajo, ali osebe, ki je bila razglašena za insolventno, pri čemer lahko slednja zahteva odložitev zadeve, če to resno ne ogrozi možnosti preživljanja stranke, ki zahteva izvršitev, ali upnikov plačilno nesposobne osebe, ali ne povzroči nepopravljive škode, sodišče pa mora po zaslišanju druge stranke o zadevi odločiti v desetih dneh;
• začasna ustavitev prekluzivnih in zastaralnih rokov ima prednost pred vsemi pravili, ki določajo obvezne prekluzivne ali zastaralne roke, ki se podaljšajo za obdobje, ki ustreza obdobju začasne ustavitve.

2.3 Drugi ukrepi zaradi insolventnosti (v zvezi z zahtevki za izpodbijanje pravnih dejanj, načrti reorganizacije, neformalnimi dogovori itd.)

Glej spodaj združeni odgovor na vprašanji 2.3 in 2.4.

2.4 Povezani ukrepi, ki se ne nanašajo na insolventnost (odlogi plačil, bančna posojila, socialna varnost, zdravstveno zavarovanje, subvencije za podjetja)

Združeni odgovor na vprašanji 2.3 in 2.4.

Uveden je bil novi izredni postopek za preživetje podjetij (PEVE) – glej zakon 75/2020 in resolucijo 41/2020 sveta ministrov.

Zakon 75/2020:

• določa izredni prehodni režim za podaljšanje roka za zaključek pogajanj za odobritev načrta za sanacijo ali dogovora o plačilu in tudi za dodelitev časa za prilagoditev predlaganega insolvenčnega načrta v okviru pandemije COVID-19;
• podaljšuje privilegij iz člena 17-H(2) zakonika o insolventnosti in sanaciji podjetij (CIRE), kakor je bil odobren v prilogi k uredbi z zakonsko močjo 53/2004, za delničarje ali katere koli druge osebe, ki so v posebnem razmerju z družbo in financirajo njeno dejavnost med posebnim postopkom za ponovno oživitev (PER);
• določa uporabo režima izvensodne sanacije podjetij (RERE), kakor je bil odobren z zakonom 8/2018 za podjetja, ki so trenutno insolventna zaradi pandemije COVID-19;
• uvaja novi izredni postopek za preživetje podjetij, ki jih je zaradi pandemije COVID-19 prizadela finančna kriza;
• določa obvezno delno porazdelitev v vseh tekočih postopkih zaradi insolventnosti, v katerih izkupiček iz likvidacije presega 10 000 EUR;
• določa prednostno obravnavo zahtevkov za sprostitev varščin ali zavarovanj, ki se zagotavljajo v okviru postopkov zaradi insolventnosti, posebnih postopkov za ponovno oživitev ali postopkov za posebne dogovore o plačilu.

Končna opomba

Čeprav so bile te informacije skrbno zbrane, to ne pomeni, da si ni treba prebrati veljavnih pravnih besedil in njihovih sprememb. Glede na člen 5(2)(c) Odločbe 2001/470/ES te informacije niso zavezujoče za vrhovni sodni svet, nacionalna sodišča ali kontaktno točko.

1 Vpliv COVID-19 na civilne postopke

1.1 Roki v civilnih postopkih

V skladu z uredbo št. 195/2020 o izrednem stanju in uredbo št. 250/2020 o podaljšanju izrednega stanja zastaralni in prekluzivni roki v izrednem stanju ne začnejo teči, če že tečejo, pa se začasno ustavijo.

Prekinitev rokov za vložitev pritožb.

Izredno stanje je bilo odpravljeno 15. maja 2020.

1.2 Organizacija pravosodja in sodstvo

Izredno stanje je bilo razglašeno 16. marca, s posebnimi ukrepi v zvezi z organizacijo sodnega sistema:

Sodna dejavnost v civilnih zadevah je začasno ustavljena, razen za nujne zadeve, določene s sklepom sodnega sveta št. 417 z dne 24. marca 2020.

Odločbe se še naprej pripravljajo, tudi dokumenti strank se vpisujejo v vpisnik.

Spodbujajo se uporaba videokonference, tudi na podlagi zaprosila za pravno pomoč, in obravnave, zaprte za javnost, kadar razmere to omogočajo.

Vsi dokumenti strank se sodiščem pošiljajo z elektronskimi sredstvi, razen kadar te osebe takih sredstev nimajo.

Spisi se z enega sodišča na drugo prenašajo z elektronskimi sredstvi; tudi sodna pisanja se strankam vročijo elektronsko.

Kadar ni mogoče sestaviti senata sodnikov, se lahko pooblastijo sodniki iz drugega oddelka sodišča.

Po 15. maju 2020 (odprava izrednega stanja) se bodo postopki v vseh civilnih zadevah nadaljevali po uradni dolžnosti. V desetih dneh po odpravi izrednega stanja bodo sodišča sprejela ustrezne ukrepe, da bi ponovno določila razpored obravnav in pozvala stranke.

1.3 Pravosodno sodelovanje v EU

Del osebja ministrstva za pravosodje lahko dela od doma. Za pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah se ne ve, kako dolgo bo prizadeto. Za čim večje zmanjšanje zamud se močno priporoča, naj se zaprosila za pravosodno sodelovanje osrednjemu organu pošiljajo elektronsko. Dokumenti, poslani v tiskani obliki, bodo obdelani s precejšnjo zamudo.

Ministrstvo za pravosodje deluje na podlagi člena 3(c) uredbe o vročanju pisanj in uredbe o pridobivanju dokazov kot organ pošiljatelj/prejemnik v izjemnih primerih. Vsa zaprosila (vročanje pisanj, pridobivanje dokazov, preživninske zadeve, zadeve v zvezi s protipravnim odvzemom otrok itd.) trenutno obravnava ministrstvo za pravosodje kot običajno brez kakršnega koli prednostnega vrstnega reda.

Uporabita se lahko naslednja e-naslova: dreptinternational@just.ro in ddit@just.ro.

Od odprave izrednega stanja (15. maja 2020) bo ministrstvo za pravosodje kot osrednji organ izvajalo vse svoje dejavnosti na enak način kot med izrednim stanjem.

2 Ukrepi v zvezi z insolventnostjo, ki so bili sprejeti ali katerih sprejetje se načrtuje v državah članicah po izbruhu pandemije

2.1 Materialnopravni ukrepi zaradi insolventnosti in s tem povezani ukrepi, ki vplivajo na pogodbe

2.1.1 Začasna odložitev insolventnosti

2.1.1.1 Začasna odložitev obveznosti vložitve predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti (dolžniki)

Za postopke zaradi insolventnosti v času izrednih razmer se uporabljajo splošne določbe, v skladu s katerimi se po uradni dolžnosti začasno prekinejo vse sodne dejavnosti v civilnih zadevah, razen v izredno nujnih zadevah, ki jih ni mogoče preložiti. Dolžnikova obveznost, da vloži predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti, se začasno odloži, saj v izrednih razmerah za vse roke v civilnih zadevah velja splošni moratorij, vključno s 30-dnevnim rokom, v katerem mora dolžnik vložiti predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti.

V stanju pripravljenosti ne veljajo pravne določbe, ki urejajo dolžnikovo obveznost, da vloži predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti. Dokler stanje pripravljenosti ni odpravljeno, se lahko postopek začne na predlog dolžnika, če se ta odloči vložiti predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti.

To začasno pravilo velja za dolžnike, ki so bili insolventni ali so postali insolventni v času stanja pripravljenosti. Romunija je v stanju pripravljenosti od sredine maja po koncu izrednih razmer.

2.1.1.2 Varstvo dolžnikov v zvezi z vložitvijo predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti s strani upnikov

Upnik ohrani pravico do vložitve predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti, vendar se ta lahko začne šele po odpravi izrednih razmer.

Postopek zaradi insolventnosti se lahko začne za terjatev v višini 50 000 RON (približno 10 200 EUR), saj se je prag 40 000 RON za upnike in dolžnike zvišal.

Upniki lahko vložijo predloge za začetek postopka zaradi insolventnosti zoper dolžnike, ki so v celoti ali delno prekinili svojo dejavnost med izrednimi razmerami ali v stanju pripravljenosti, šele potem, ko so si razumno prizadevali za sklenitev dogovora o plačilu, kar dokazujejo dokumenti, ki sta si jih stranki poslali na kakršen koli način, vključno z elektronskimi sredstvi.

2.1.2 Začasna odložitev izvrševanja zahtevkov in začasna odložitev prekinitve pogodb

2.1.2.1 Splošni/posebni moratoriji na izvršbo terjatev/izvršbo nekaterih vrst terjatev

Proračunskih terjatev (davčnih in drugih terjatev, razen terjatev, ki izhajajo iz odločb v kazenskih zadevah), ki zapadejo med izrednimi razmerami, v tem času ni mogoče izvršiti, enako pa velja še 30 dni po njihovi odpravi. Tudi izvršilni ukrepi v zvezi s proračunskimi terjatvami so bili po uvedbi izrednih razmer začasno ustavljeni oziroma se niso uporabljali, razen terjatev, ki se nanašajo na kazenski postopek.

Izvršilni postopki/prisilna izvršba v civilnih zadevah se nadaljujejo le, če je mogoče zagotoviti upoštevanje zdravstvenih disciplinskih pravil.

Začasni ukrepi v zvezi z izvrševanjem davčnih terjatev, vloženih med izrednimi razmerami, še vedno veljajo. Začasna ustavitev izvrševanja davčnih terjatev velja do 25. decembra in še 30 dni po tem.

2.1.2.2 Začasna odložitev prekinitve pogodb (splošnih/posebnih pogodb)

Da bi se ohranila pogodbena razmerja malih in srednjih podjetij, ki so bila med izrednimi razmerami (na podlagi odredbe organov) zaprta ali katerih delovanje je bilo začasno ustavljeno (na primer restavracije in hoteli), obstaja posebna obveznost, da si je treba prizadevati za ponovno sklenitev pogodbe, preden se prekine/odpove zaradi višje sile.

Pod določenimi pogoji imajo mala in srednja podjetja, ki so bila med izrednimi razmerami na podlagi odredbe organov zaprta ali katerih delovanje je bilo začasno ustavljeno, v svojih pogodbenih razmerjih korist od domneve višje sile. To domnevo je mogoče izpodbijati z vsemi dokaznimi sredstvi.

2.2 Začasna odložitev opravljanja dejanj pri civilnih sodiščih, vključno s stečajnimi, ter procesna zadržanja

Med izrednimi razmerami materialnopravni in procesni roki ne tečejo/so začasno prekinjeni. Sodne dejavnosti v tekočih zadevah se nadaljujejo le v izredno nujnih zadevah, ki jih ni mogoče preložiti (pritožbena sodišča pripravijo seznam takih zadev za vsa sodišča na območju svoje pristojnosti). Sodišča lahko določijo kratke roke in po možnosti obravnave vodijo prek videokonference.

V postopkih zaradi insolventnosti, ki so 16. marca tekli, se sodne dejavnosti začasno ustavijo po uradni dolžnosti, obravnavajo se le izredno nujne zadeve (začasna ustavitev izvršilnih ukrepov zoper dolžnika, dokler ni na zahtevo dolžnika sprejeta odločitev o začetku postopka zaradi insolventnosti, pa tudi drugi ukrepi, ki jih je mogoče izvesti v nenavzočnosti strank). V pritožbenih postopkih zoper odločitve stečajnega sodnika je mogoče začasno ustaviti nekatere izvršljive odločbe (odločbo o začetku postopka zaradi insolventnosti zoper dolžnika ali o začetku poenostavljenega stečaja/stečajnega postopka lahko začasno ustavi tudi pritožbeno sodišče). Dejavnosti sodnih upraviteljev/stečajnih upraviteljev v tekočih postopkih se nadaljujejo, če je to mogoče, in sicer v skladu z zdravstvenimi zahtevami.

Izredne razmere so bile odpravljene 15. maja 2020. Zato se bodo po uradni dolžnosti ponovno začeli postopki v vseh civilnih zadevah. V 10 dneh po odpravi izrednih razmer bodo sodišča sprejela ustrezne ukrepe, da bi preložila obravnave in vročila pozive strankam.

Kot v primeru ministrstva za pravosodje, ki deluje kot osrednji organ, se bodo vse dejavnosti izvajale v splošnih okvirih, tako kot v izrednih razmerah.

Člen 111 zakona št. 120 z dne 9. julija 2020 za dopolnitev zakona št. 304/2004 v zvezi s pravosodno organizacijo določa, da se lahko v izrednih razmerah sodna dejavnost nadaljuje le v izjemnih, izredno nujnih in ustrezno utemeljenih primerih, ki se nanašajo na varstvo družinskih razmerij in ukrepe, odrejene z odlokom predsednika Romunije.

Zadeve, o katerih bo odločala posamezna kategorija sodišč, bo za pritožbena sodišča, razsodišča in sodnike kolegija višjega kasacijskega sodišča izčrpno določil izključno vrhovni sodni svet, in sicer po posvetovanju s kolegiji za upravljanje pritožbenih sodišč. V izrednih razmerah postopkovni pogoji in zastaralni roki ne začnejo teči in se, če so že začeli teči, začasno prekinejo.

Osnutek zakona, ki ga je nedavno sprejela vlada (19. novembra 2020), določa možnost delne ali popolne omejitve sodne dejavnosti sodišča iz razlogov, ki jih je povzročila pandemija COVID-19. Med veljavnostjo omejitve, ki lahko traja največ 14 dni, se sodna dejavnost nadaljuje v izredno nujnih zadevah, v drugih pa se z zakonom preloži. V prihodnjih tednih bo osnutek zakona obravnavan v parlamentu in če bo sprejet, bo ta ukrep veljal v stanju pripravljenosti in še 30 dni po tem.

2.3 Drugi ukrepi zaradi insolventnosti (v zvezi z zahtevki za izpodbijanje pravnih dejanj, načrti reorganizacije, neformalnimi dogovori itd.)

Z nadaljevanjem sodne dejavnosti po koncu izrednih razmer sredi maja so bili sprejeti začasni ukrepi, ki se uporabljajo za nerešene postopke pred insolventnostjo in postopke zaradi insolventnosti – nekateri postopkovni koraki in roki so bili z zakonom podaljšani (rok za pripravo ponudbe za predhodni dogovor o poravnavi in pogajanja o tem dogovoru z upniki je bil podaljšan za 60 dni, izvršitev dogovora pa za dva meseca; obdobje opazovanja in rok za predložitev načrta reorganizacije sta bila podaljšana za tri mesece; obdobje prisilne poravnave je bilo podaljšano za dva meseca), zakonsko urejene so bile nove pravice v zvezi s pandemijo COVID (dolžniki so lahko v treh mesecih predložili spremenjen načrt reorganizacije, če so se zaradi pandemije COVID spremenile možnosti izterjave).

Dolžniki so bili upravičeni do dvomesečne prekinitve izvajanja načrta reorganizacije, če bi bila njihova dejavnost popolnoma prekinjena zaradi pandemije COVID-19.

Najdaljše trajanje načrta reorganizacije je bilo s treh let podaljšano na štiri leta, z možnostjo podaljšanja še za eno leto, izvajanje načrta pa ne sme biti daljše od petih let.

2.4 Povezani ukrepi, ki se ne nanašajo na insolventnost (odlogi plačil, bančna posojila, socialna varnost, zdravstveno zavarovanje, subvencije za podjetja)

Do zdaj so bili sprejeti dopolnilni ukrepi za zmanjšanje pritiska finančne likvidnosti, kot je možnost odložitve nekaterih plačilnih obveznosti (obrokov posojil ali davčnih obveznosti), ki zapadejo med izrednimi razmerami; pričakuje se, da bodo ti ukrepi zmanjšali nekatere negativne učinke pandemije na solventnost podjetnikov.

Sprejeti so bili tudi drugi gospodarski ukrepi, kot so prednostna posojila za MSP, vključno s posojili z 90-odstotnim jamstvom države, in drugi ukrepi socialne zaščite.

MSP, ki so na podlagi odredbe organa zaprta ali katerih delovanje je začasno ustavljeno, lahko med izrednimi razmerami odložijo plačilo najemnine in obratovalnih stroškov za svoj sedež.

Kmalu bodo sprejete tudi posebne začasne določbe glede sklicevanja skupščin delničarjev/družbenikov družb med izrednimi razmerami.

Posojilojemalci lahko od 30. marca 2020 upnike zaprosijo za začasno ukinitev svoje obveznosti plačila za obdobje od enega do devetih mesecev, vendar najdlje do 31. decembra 2020 (GEO št. 37/20).

1 Vpliv COVID-19 na civilne postopke

1.1 Roki v civilnih postopkih

Z odredbo predsednika vrhovnega sodišča z dne 13. marca na podlagi predloga ministra za pravosodje je bilo določeno, da razen v nujnih zadevah procesni roki ne tečejo.

20. marca 2020 je bil sprejet Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19), ki je začel veljati 29. marca 2020. Vsi ukrepi iz tega zakona in morebitni drugi ukrepi, sprejeti na njegovi podlagi, veljajo do prenehanja razlogov zanje, kar s sklepom ugotovi vlada, vendar najdlje do 1. julija 2020.

Z zakonom so bile uvedene določbe za vse roke (materialne in procesne). Roki za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, določeni z zakonom, od 29. marca 2020 ne tečejo. Prav tako od 29. marca 2020 ne tečejo roki v sodnih zadevah (procesni roki), razen v sodnih zadevah, ki se obravnavajo kot nujne.

Poleg tega ne teče rok za vložitev ustavne pritožbe.

Roki bodo znova začeli teči po prenehanju ukrepov, določenih z zakonom.

Zakon o spremembi in dopolnitvah Zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19)

je bil sprejet 29. aprila.

Postopkovni in materialni roki še vedno ne tečejo, ukrepi pa omogočajo postopen prehod na normalno delovanje in hkrati varujejo najšibkejše.

1.2 Organizacija pravosodja in sodstvo

Zakon o spremembi in dopolnitvah Zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) predstavlja pravno podlago za sodne in upravne organe ter druge javne organe za izvajanje ustnih obravnav in drugih procesnih dejanj, odločanje in vročanje v zadevah, ki niso nujne, vendar pod pogojem, da je zagotovljena neprekinjena varnost zaposlenih in strank.

Sodišča in drugi sodni organi, ki so med tem časom tudi sprejeli številne odločitve v zadevah, ki niso bile opredeljene kot nujne, bodo te odločitve poslali ali vročili strankam, ki so drugače seznanjene z njimi, toda z začetkom veljavnosti tega zakona niso dolžne ničesar storiti, če tega ne želijo, saj roki, tako postopkovni kot materialni, še vedno ne tečejo. Če pa želijo, lahko sprejmejo posamezne ukrepe, ki bodo institucijam omogočili nemoteno delovanje, da bodo lahko prej pridobili svoje pravice.

Na področju izvrševanja je izvrševanje začasno ustavljeno. Potem ko bodo spremembe začele veljati, bodo sodišča lahko izdajala naloge za izvršbo in za zavarovanje ter jih vročala strankam v nenujnih zadevah, ki so se začele pred uvedbo ukrepov zaradi epidemije. V teh zadevah se stranke ne bodo dolžne odzvati nemudoma, saj roki v nenujnih zadevah ne tečejo, in bo pravna rešitev, v skladu s katero je izvrševanje še vedno veljavno (razen v nujnih zadevah, kot je izterjava preživnine), za izvršilne postopke, ki so bili ustavljeni ali preloženi zaradi epidemije, še vedno veljavna. To seveda ne pomeni, da je stranka, ki bi se želela odzvati, pri tem omejena.

Na klasičnem civilnem ali pravdnem področju bodo sodišča lahko izrekala sodbe in jih vročala strankam, če gre za nenujni civilni postopek, ki je bil pred uvedbo ukrepov pred glavno obravnavo. Sodba bo torej strankam vročena, vendar roki ne bodo tekli. To bo bistveno pripomoglo k postopni odpravi zaostanka v delovanju sodišč.

Predlog ministrstva omogoča postopno sprostitev zadev tudi na zemljiškoknjižnem področju. Odločitev o predlogu za vpis v zemljiško knjigo lahko postane pravnomočna, čeprav roki ne tečejo, vendar le, na primer, če se vse stranke odpovejo pravici do pritožbe. Isto velja za vpise v zemljiško knjigo. Stranke so lahko doslej predložile predlog za vpis v zemljiško knjigo in tako zagotovile zaščito odredbe.

Novi predlagani režim za obdobje epidemije omogoča strankam v zadevah zaradi insolventnosti, da vložijo vlogo, izjavo ali dokument po izteku roka, če je do zamude prišlo zaradi epidemije COVID-19 in sodišče še ni odločilo; v takem primeru sodišče prepozno vlogo upošteva in je ne zavrže. Taka intervencijska pravna podlaga, ki sprošča strogost in nepovratnost dejanj v postopkih zaradi insolventnosti, je tudi pomembna okoliščina v sledeči oceni predsednika vrhovnega sodišča Republike Slovenije za odločitev o tem, ali naj se zadeva obravnava po nujnem postopku.

Odredba predsednika vrhovnega sodišča z dne 5. maja, ki nadomešča prejšnje odredbe:

Sodišča bodo še naprej odločala in opravljala naroke v nujnih zadevah v skladu z določbami 83. člena Zakona o sodiščih in odredbo predsednika vrhovnega sodišča. Ta je z novo odredbo, ki je v uporabi od 5. maja 2020, razširil nabor nujnih zadev. Ta vključuje tudi zadeve prisilne poravnave in stečaja, v katerih do vključno 30. marca 2020 ni bil izdan sklep o začetku postopka.

V času trajanja posebnih ukrepov se morajo stranke, njihovi pooblaščenci in druge osebe, ki želijo podatke v zvezi s postopkom in niso vabljeni na sodišče, predhodno najaviti preko objavljenih elektronskih naslovov in telefonskih številk v času uradnih ur.

1. Odločanje sodišč v nujnih in nenujnih zadevah

Zaradi nastanka izrednega dogodka, tj. epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) – koronavirus, ki lahko v večjem obsegu ovira nemoteno oziroma redno izvajanje sodne oblasti in zaradi preprečitve širjenja virusne okužbe epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) – koronavirus, varovanja zdravja in življenja ljudi in zagotovitve delovanja sodstva vsa sodišča od 5. 5. 2020 opravljajo naroke, odločajo in vročajo sodna pisanja

1. v zadevah, ki niso nujne v skladu s 83. členom Zakona o sodiščih, in ki se ne štejejo kot nujne v skladu s to odredbo, če sodišča lahko zagotavljajo opravo teh dejanj v skladu s pogoji, določenimi v tej odredbi in v drugih ukrepih, ki jih na podlagi te odredbe določi predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, ter tako, da se ne širi virusna okužba in je zagotovljeno zdravje in življenje ljudi, ter
2. v nujnih zadevah, kot to določa 83. člen Zakona o sodiščih; od teh se pa kot nujne ne štejejo:

b.1. v zadevah zavarovanja, dejanja, ki zahtevajo osebne stike izvršiteljev, udeležencev in drugih oseb v teh postopkih in oprava teh dejanj ni nujna zaradi odvrnitve nevarnosti za življenje in zdravje ljudi ali premoženja večje vrednosti,

b.2. menični in čekovni protesti ter menične tožbe,

b.3. popis zapustnikovega premoženja,

b.4. zadeve prisilne poravnave in stečaja, v katerih do vključno 30. 3. 2020 ni bil izdan sklep o začetku postopka,

2. Temeljni ukrepi za nemoteno izvajanje sodne oblasti v zgoraj navedenih zadevah

2.1 Dostop do sodišča

Sodišča določijo vstopno točko v sodno stavbo za stranke, njihove pooblaščence in druge osebe ter vstopno točko v sodno stavbo za sodnike in sodno osebje, kjer je prostorsko to mogoče. Na vstopnih točkah se izvedejo vsi potrebni preventivni ukrepi za preprečitev virusne okužbe in objavi pisno obvestilo za vse vstopajoče o uvedenih preventivnih ukrepih, ki veljajo v prostorih sodišča.

Razen v nujnih zadevah v času trajanja posebnih ukrepov stranke, njihovi pooblaščenci in druge osebe: 1. vloge vlagajo le po pošti ali preko portala eSodstvo v postopkih, kjer je to omogočeno,
2. za komunikacijo s sodišči uporabljajo objavljene elektronske naslove in telefonske številke v času uradnih ur.

V času trajanja posebnih ukrepov se morajo stranke, njihovi pooblaščenci in druge osebe, ki želijo podatke v zvezi s postopkom in niso vabljeni na sodišče, predhodno najaviti preko objavljenih elektronskih naslovov in telefonskih številk v času uradnih ur.

2.2 Naroki, seje in zaslišanja

Naroki, seje in zaslišanja se, če so izpolnjeni tehnični in prostorski pogoji, praviloma izvedejo preko videokonference.

Na narokih, sejah in zaslišanjih, ki se ne izvedejo prek videokonference, mora biti razdalja med sodniki, sodnim osebjem, strankami, njihovimi pooblaščenci in drugimi osebami vsaj dva metra, vsi morajo nositi zaščitno opremo, prostor pa mora biti razkužen.

2.3 Javnost glavne obravnave

Z namenom preprečitve širjenja virusne okužbe, varovanja zdravja in življenja ljudi in zagotovitve delovanja sodišč ter zagotavljanja izvajanja pravic in obveznosti lahko sodnik ali predsednik senata začasno izključi javnost celotne glavne obravnave ali njenega dela in določi druge primerne varovalne ukrepe.

2.4 Drugi ukrepi

Druge ukrepe dodatno določi za vsa sodišča predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, za posamezno sodišče pa vsak predsednik sodišča.

Veljavnost odredbe in drugih ukrepov

Ta odredba in na njeni podlagi določeni drugi ukrepi veljajo do javno objavljenega preklica predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.

1.3 Pravosodno sodelovanje v EU

Osrednji organ za Uredbo (ES) št. 1393/2007 in Uredbo Sveta (ES) št. 1206/2001 (ministrstvo za pravosodje) je vzpostavil sistem dela na daljavo. Komunikacija mora torej čim bolj potekati po elektronski pošti namesto na papirju, in sicer prek e-naslova: gp.mp@gov.si. Zaradi teh posebnih razmer se lahko pri pošiljanju zaprosil pristojnim sodiščem v papirni obliki pojavijo zamude.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki je osrednji organ na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 2201/2003, je vzpostavilo sistem dela na daljavo, s čimer je fizično prisotnost na delovnih mestih zmanjšalo na minimum. Glede na sedanje razmere in dokler bodo te obstajale, osrednji organ ne more zagotoviti običajne obdelave vseh prejetih zaprosil. Obdelavo prejetih zaprosil je mogoče zagotoviti le, če prispejo po elektronski pošti na e-naslov: gp.mddsz@gov.si. Močno se priporoča, naj vsa komunikacija poteka po elektronski poti. Odhodna zaprosila se bodo pošiljala izključno z elektronskimi sredstvi.

Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije, ki je osrednji organ na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 4/2009, trenutno dela na daljavo od doma. Zato prosi, da se vsa sporočila pošiljajo elektronsko na naslednji e-naslov: jpsklad@jps-rs.si. Osrednji organ bo prav tako komuniciral in zahtevke pošiljal po elektronski pošti.

2 Ukrepi v zvezi z insolventnostjo, ki so bili sprejeti ali katerih sprejetje se načrtuje v državah članicah po izbruhu pandemije

2.1 Materialnopravni ukrepi zaradi insolventnosti in s tem povezani ukrepi, ki vplivajo na pogodbe

2.1.1 Začasna odložitev insolventnosti

2.1.1.1 Začasna odložitev obveznosti vložitve predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti (dolžniki)

Zakon, sprejet 2. aprila: odlog obveznosti, da se vloži predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti in začetek postopka prisilne poravnave, če je insolventnost posledica COVID-19.

Velja izpodbojna domneva, da je razlog za insolventnost COVID-19, če vlada ali lokalni organi dejavnost zadevne družbe vključijo na seznam. Brez te domneve je treba dokazati, da je insolventnost posledica epidemije.

2.1.1.2 Varstvo dolžnikov v zvezi z vložitvijo predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti s strani upnikov

Če se insolventnost družbe razglasi zaradi epidemije in če tako zahtevajo upniki, se rok za prestrukturiranje (ali zaključek postopka zaradi insolventnosti) podaljša za 4 mesece.

2.1.2 Začasna odložitev izvrševanja zahtevkov in začasna odložitev prekinitve pogodb

2.1.2.1 Splošni/posebni moratoriji na izvršbo terjatev/izvršbo nekaterih vrst terjatev

Na izvršilnem področju so izvršbe preložene. Po uveljavitvi novele bodo sodišča lahko tudi v nenujnih zadevah, ki so se začele pred uvedbo ukrepov zaradi epidemije, izdajala sklepe o izvršbi in zavarovanju ter jih vročala strankam. Stranke se v teh primerih ne bodo zavezane odzvati takoj, saj roki v nenujnih zadevah ne tečejo, poleg tega bo še vedno v veljavi zakonska rešitev, po kateri so izvršbe (razen v primeru nujnih zadev, na primer ko gre za izterjavo preživnine) v času epidemije ustavljene oziroma prestavljene. Seveda pa to ne pomeni, da je stranka, ki pa bi se želela odzvati, v tem omejena.

2.1.2.2 Začasna odložitev prekinitve pogodb (splošnih/posebnih pogodb)

-

2.2 Začasna odložitev opravljanja dejanj pri civilnih sodiščih, vključno s stečajnimi, ter procesna zadržanja

Zadeve s področja insolventnosti (razen dražb) so bile sprva opredeljene kot nujne (od 13. marca), nato pa kot nenujne (od 31. marca), kar pomeni, da so obravnave odpovedane.

Med epidemijo stečajno sodišče ne bo začelo obravnave zadeve zaradi insolventnosti (možne so nekatere izjeme glede delavcev, katerih pogodba je bila prekinjena zaradi epidemije).

Nova predlagana ureditev v skladu z zakonom o COVID-19, sprejetim 29. aprila, za čas trajanja epidemije, strankam v insolvenčnih postopkih omogoča, da tudi če svojo vlogo, izjavo ali listino predložijo po roku, pa je razlog za zamudo epidemija COVID-19 in sodišče o tem še ni odločilo, sodišče takšno prepozno vlogo še vedno obravnava in jo kljub vložitvi po roku ne zavrže. Takšna interventna pravna podlaga, ki rahlja strogost in nepopravljivost dejanj v insolvenčnem postopku, bo pomembna okoliščina tudi pri morebitni presoji predsednika Vrhovnega sodišča RS, da postopke zaradi insolventnosti določi za nujne postopke.

2.3 Drugi ukrepi zaradi insolventnosti (v zvezi z zahtevki za izpodbijanje pravnih dejanj, načrti reorganizacije, neformalnimi dogovori itd.)

Uvedena je bila dodatna neizpodbojna domneva: če delodajalec izkoristi posebne ukrepe v zvezi s COVID-19, ki so namenjeni varstvu plač delavcev, mora biti denar izplačan najpozneje v enem mesecu. V nasprotnem primeru se delodajalec šteje za insolventnega. Ukrep velja še štiri mesece po prenehanju posebnih ukrepov.

2.4 Povezani ukrepi, ki se ne nanašajo na insolventnost (odlogi plačil, bančna posojila, socialna varnost, zdravstveno zavarovanje, subvencije za podjetja)

Odplačilo posojil se odloži (posebna določba).

Vsi prihodki, prejeti na podlagi posebne zakonodaje zaradi COVID-19, so izvzeti iz davčnih in civilnih izvršb (vključno z osebnim stečajem).

1 Vpliv COVID-19 na civilne postopke

1.1 Roki v civilnih postopkih

Zakonski roki, izvršilni postopki, zakonske obrestne mere:

19. januarja je bil spremenjen zakon št. 62/2020 Z. z. o nekaterih izrednih ukrepih v zvezi z izbruhom COVID-19 in ukrepih na področju pravosodja (v nadaljnjem besedilu: zakon o COVID-19), s katerim so bili uvedeni omejevalni in drugi ukrepi, ki morajo imeti zakonsko pravno podlago.

Dopolnjeni člen 8 zakona o COVID-19 določa, da začasno (do 28. februarja 2021) prenehajo teči zastaralni in prekluzivni roki v zasebnem pravu oziroma da se v posameznih primerih uvede odlog takih rokov.

V skladu s členom 2 zakona o COVID-19 enako velja za procesne roke strank v postopku. Če podaljšanje roka ni mogoče zaradi nevarnosti za življenje, zdravje, varnost, svobodo in zaradi morebitne znatne škode, ima sodišče diskrecijsko pravico, da ne uporabi te določbe in še naprej ukrepa v okviru določenega roka.

Zakonske obrestne mere niso bile spremenjene.

Omejevalne določbe v zakonu o COVID-19 so časovno omejene (do 28. februarja 2021).

1.2 Organizacija pravosodja in sodstvo

S členom 3 zakona o COVID-19 sta bili omejeni potreba po izvajanju obravnav na sodiščih in udeležba javnosti na obravnavah, če obravnave potekajo v izrednih razmerah ali izrednem stanju. Če sodna obravnava poteka z izključitvijo javnosti, je po zakonu treba obravnavo zvočno snemati, zvočni zapis pa mora biti na voljo čim prej po obravnavi.

Zakon je bil dopolnjen s smernicami za sodišča, ki jih je izdalo ministrstvo za pravosodje (posodobljene 3. novembra 2020) in v skladu s katerimi morajo sodišča:

• obravnave opravljati v potrebnem obsegu v skladu s členom 3(1)(a) zakona o COVID-19, torej opravljati obravnave v skladu z ustreznim postopkom (v vseh zadevah),
• pri opravljanju obravnav spoštovati odloke državnega organa za javno zdravje / regionalnih organov za javno zdravje,
• zagotavljati spoštovanje sanitarnih predpisov, kot je uporaba razkužil za roke in mask,
• prizadevati si za uporabo opreme za videokonferenco ali drugih sredstev za komuniciranje na daljavo v skladu s členom 3 zakona o COVID-19.

1.3 Pravosodno sodelovanje v EU

Na področju čezmejnega pravosodnega sodelovanja v civilnih zadevah z zakonom o COVID-19 niso bile uvedene nobene posebne omejitve, uporabljajo pa se splošne omejitve.

Osrednji organi lahko uvedejo delo od doma, pri čemer je treba zagotoviti njihovo običajno delovanje, vloge pa je treba obravnavati pravočasno.

Ko ni varne elektronske dostave, je lahko uporaba elektronske pošte pravno sprejemljiva le v nekaterih primerih. Poleg tega pri uporabi elektronske pošte obstaja tveganje kršitve varnosti in uhajanja občutljivih osebnih podatkov. Težava je tudi v zvezi z dokazilom o dostavi/vročitvi dokumentov. Slovaška bi si želela enoten pristop EU, ki bi izpolnjeval merila za čezmejno pravosodno sodelovanje.

Splošne zahteve/vprašanja za osrednji organ se lahko pošljejo po elektronski pošti:

• osrednjemu organu za Uredbo (ES) št. 1393/2007 in Uredbo Sveta (ES) št. 1206/2001 (ministrstvo za pravosodje): civil.inter.coop@justice.sk.
• osrednjemu organu za Uredbo (ES) št. 2201/2003 in Uredbo Sveta (ES) št. 4/2009 (Center za mednarodno pravno varstvo otrok in mladine): info@cipc.gov.sk

2 Ukrepi v zvezi z insolventnostjo, ki so bili sprejeti ali katerih sprejetje se načrtuje v državah članicah po izbruhu pandemije

2.1 Materialnopravni ukrepi zaradi insolventnosti in s tem povezani ukrepi, ki vplivajo na pogodbe

2.1.1 Začasna odložitev insolventnosti

2.1.1.1 Začasna odložitev obveznosti vložitve predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti (dolžniki)

Zakon št. 62/2020 Z. z. o nekaterih izrednih ukrepih v zvezi z izbruhom COVID-19 in ukrepih na področju pravosodja (v nadaljnjem besedilu: zakon o COVID-19) je začel veljati 27. marca. V skladu s členom 4 navedenega zakona je bil rok, v katerem dolžnik vloži predlog za začetek stečajnega postopka, podaljšan s 30 na 60 dni. Nanaša se le na preskus bilance stanja, saj mora dolžnik vložiti predlog za začetek stečajnega postopka le na tej podlagi.

Omejevalne določbe v zakonu o COVID-19 so časovno omejene (30. april 2020). Morebitno podaljšanje teh določb bo po potrebi obravnavano pozneje (za spremembo zakona bo potrebno soglasje vlade in parlamenta).

Zakon o COVID-19 je bil spremenjen in dopolnjen z institutom začasne zaščite podjetnikov (člen 8 in naslednji zakona o COVID-19), ki je začel veljati 12. maja 2020.

Namen začasne zaščite je vzpostaviti časovno omejen okvir z orodji za podporo učinkovitemu obvladovanju negativnih posledic širjenja nevarne nalezljive človeške bolezni COVID-19 za podjetja, ki poslujejo.

Dolžniku podjetniku ni treba vložiti predloga za stečaj le, če je zaprosil za začasno zaščito in je to začasno zaščito odobrilo tudi sodišče. V skladu s členom 17(2) zakona o COVID-19 podjetniku pod začasno zaščito med trajanjem začasne zaščite ni treba vložiti predloga za stečaj na lastnem premoženju; to velja tudi za osebe, ki morajo vložiti predlog za stečaj v njegovem imenu. Vendar pa lahko dolžnik zaprosi za začasno zaščito le, če 12. marca 2020 ni bil insolventen, če na dan vložitve predloga ni razlogov za preklic in če zanj ne veljajo učinki razglasitve stečaja ali dovoljenja za prestrukturiranje.

Začasna zaščita naj bi prvotno trajala do 1. oktobra 2020 (člen 18 zakona o COVID-19), vendar je bilo njeno trajanje z vladnim odlokom podaljšano do 31. decembra 2020.

Podobno bo urejen tudi osnutek zakona, ki bo, če ga bo odobril nacionalni svet Slovaške republike, začel veljati 1. januarja 2021 (v nadaljnjem besedilu: pripravljeni zakon ali osnutek zakona).

2.1.1.2 Varstvo dolžnikov v zvezi z vložitvijo predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti s strani upnikov

Zaščita s prekinitvijo stečajnega postopka, ki ga je začel upnik, velja samo za dolžnike podjetnike, ki jih ščiti institut začasne zaščite (uveden 12. maja 2020). V skladu s členom 17(1) zakona o COVID-19 se postopki na podlagi upnikovega predloga za razglasitev stečaja na lastnini podjetnika pod začasno zaščito, vloženega po 12. marcu 2020, začasno ustavijo; ta učinek velja tudi za terjatve upnikov, vložene med trajanjem začasne zaščite. Postopki v primeru insolventnosti, ki so se začeli na predlog upnika, vložen po 12. marcu 2020, se prav tako začasno ustavijo.

Osnutek zakona določa, da se med trajanjem začasne zaščite ne bo mogoče odločiti za začetek stečajnega postopka zoper podjetnika pod začasno zaščito.

2.1.2 Začasna odložitev izvrševanja zahtevkov in začasna odložitev prekinitve pogodb

2.1.2.1 Splošni/posebni moratoriji na izvršbo terjatev/izvršbo nekaterih vrst terjatev

Izvršbe na podlagi zastavne pravice ali hipoteke in sodne prodaje so začasno prepovedane (do 31. maja) (člena 6 in 7 zakona o COVID-19).

Slovaški podjetniki, katerih poslovanje je ogroženo zaradi ukrepov v zvezi s COVID-19, lahko zaprosijo za odločitev sodišča, ki ima podobne učinke kot začasni moratorij v postopku prestrukturiranja (podroben seznam učinkov je v nadaljevanju). Podjetniki (fizične ali pravne osebe s prebivališčem ali sedežem na Slovaškem), ki niso insolventni ali goljufivi in proti njim do 12. marca 2020 ni bil začet izvršilni postopek), lahko zaprosijo za začasen moratorij z uporabo obrazca (podjetja morajo vloge oddati elektronsko, za posameznike pa to ni obvezno). Moratorij velja po objavi odločitve sodišča o odobritvi moratorija. Ta odločitev se lahko (s strani kogar koli) izpodbija na sodišču in moratorij se lahko odpravi. Moratorij je časovno omejen – lahko traja (največ) do 1. oktobra 2020 (če se ne odpravi prej).

Začasna zaščita velja do 31. decembra 2020.

Nova vrsta moratorija ima primerljive učinke kot moratorij pri prestrukturiranju:

• začasna prekinitev obveznosti dolžnika ali njegovega poslovodstva, da vloži predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti, če je insolventen;
• upniki ne morejo vložiti predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti za dolžnika;
• izvršilni postopki, ki so se začeli po 13. marcu, se začasno ustavijo;
• ni možnosti izvršbe na podlagi zastavne pravice, ki vključuje podjetje ali del podjetja;
• omejitev pobotov;
• odložitev prekinitve pogodb.

V skladu s členom 17(3) zakona o COVID-19 se izvršilni postopki, začeti po 12. marcu 2020 zoper podjetnika pod začasno zaščito, da se poplača terjatev iz naslova njegove poslovne dejavnosti, začasno ustavijo za čas trajanja začasne zaščite.

Zakon o COVID-19 določa tudi izreden odlog izvršitve na predlog dolžnika v izvršilnem postopku (člen 3a), vendar najdlje do 1. decembra 2020.

Osnutek zakona (veljaven od 1. januarja 2021) določa, da tudi če se izvršitev ne bo ustavila, med začasno zaščito izvršitev ne sme vplivati na podjetje, stvari, pravice ali druge premoženjske vrednosti, ki pripadajo podjetju podjetnika pod začasno zaščito, razen ob izterjavi nezakonite državne pomoči.

2.1.2.2 Začasna odložitev prekinitve pogodb (splošnih/posebnih pogodb)

V skladu s členom 17(5) zakona o COVID-19 druga stranka po odobritvi začasne zaščite ne sme odpovedati pogodbe, odstopiti od pogodbe ali zavrniti izpolnitve pogodbe zaradi zamude podjetnika pod začasno zaščito, ki je nastala od 12. marca 2020 do začetka veljavnosti tega zakona in jo je povzročila nalezljiva človeška bolezen COVID-19; to ne velja, če bi druga stranka neposredno ogrozila poslovanje svojega podjetja. To ne vpliva na pravico druge pogodbene stranke do odpovedi pogodbe, odstopa od pogodbe ali zavrnitve izpolnitve pogodbe zaradi zamude podjetnika pod začasno zaščito po začetku veljavnosti tega zakona.

Z osnutkom zakona je predviden tudi začasen odlog prekinitve pogodbe.

2.2 Začasna odložitev opravljanja dejanj pri civilnih sodiščih, vključno s stečajnimi, ter procesna zadržanja

Člen 1 zakona o COVID-19 določa, da začasno nehajo teči zastaralni in prekluzivni roki v zasebnem pravu oziroma da se v posameznih primerih uvede odlog takih rokov.

V skladu s členom 2 zakona o COVID-19 enako velja za procesne roke strank v postopku. Če podaljšanje roka ni mogoče zaradi nevarnosti za življenje, zdravje, varnost, svobodo in zaradi morebitne znatne škode, ima sodišče diskrecijsko pravico, da ne uporabi te določbe in še naprej ukrepa v okviru določenega roka.

Oba ukrepa sta se uporabljala samo do 30. aprila.

Zakon o COVID-19 določa, da v izrednih razmerah sodišča vodijo obravnave, glavne obravnave in javne obravnave le v potrebnem obsegu. Varstvo zdravja v tem obdobju je razlog za izključitev javnosti iz obravnave, glavne obravnave in javne seje (člen 3).

2.3 Drugi ukrepi zaradi insolventnosti (v zvezi z zahtevki za izpodbijanje pravnih dejanj, načrti reorganizacije, neformalnimi dogovori itd.)

V primeru uporabe instituta začasne zaščite podjetnika se v obdobju začasne zaščite obdobje za iztek izpodbojnosti pravnih aktov začasno prekine. To dolžniku preprečuje, da bi dobil prednost pri izpodbojnosti pravnih aktov.

2.4 Povezani ukrepi, ki se ne nanašajo na insolventnost (odlogi plačil, bančna posojila, socialna varnost, zdravstveno zavarovanje, subvencije za podjetja)

• Finančna pomoč podjetnikom, ki so fizične osebe, ter malim in srednjim podjetjem (morebitna jamstva za posojila ali plačila obresti na posojila), zakon št. 75/2020.
• Odlog odplačil hipoteke za potrošnike (9 mesecev) na podlagi zakona št. 75/2020.
• Odlog odplačil posojil za mala in srednja podjetja ter podjetnike, ki so fizične osebe (9 mesecev), na podlagi zakona št. 75/2020.
• Odlog plačil za zdravstveno, socialno in pokojninsko zavarovanje za nekatere delodajalce in podjetnike, ki so fizične osebe (povezano z zmanjšanjem prometa zaradi ukrepov v zvezi s COVID-19), na podlagi zakona št. 68/2020.
• Odlog obveznosti predložitve davčne napovedi na podlagi zakona št. 67/2020.

1 Vpliv COVID-19 na civilne postopke

1.1 Roki v civilnih postopkih

Zakonsko predpisani roki za sodne postopke kljub krizi niso bili spremenjeni.

1.2 Organizacija pravosodja in sodstvo

Sodišča ostajajo neodvisna. Vendar pa nacionalna sodna uprava sodiščem izdaja smernice in nasvete glede njihovega upravljanja.

Nacionalna sodna uprava je zagotovila smernice, s katerimi je sodiščem priporočila, naj nadaljujejo obravnave zadev ob upoštevanju previdnostnih ukrepov, na primer tako, da se fizična prisotnost omeji na nujne zadeve. Nacionalna sodna uprava sodiščem svetuje, naj obravnave izvajajo po videokonferenci ali z drugimi razpoložljivimi in primernimi tehnološkimi sredstvi. Nacionalna sodna uprava je izdala tudi nasvete za vsa sodišča o uporabi povezav na daljavo pri sojenju. Nasveti so bili pripravljeni le za sedanje izredne razmere. Njihov namen ni spreminjati obstoječe politike, navodila ali priporočila. Z učinkovitejšo uporabo povezav na daljavo naj bi se preprečilo zbiranje večjega števila oseb, s tem pa bi se kolikor mogoče omejilo zdravstveno tveganje. Te in prihodnje smernice se objavljajo tukaj.

Finska okrožna sodišča so do 10. maja 2020 začasno ustavila obravnavo 1 431 civilnih zadev. Najnovejše informacije so na voljo tukaj.

Stiki s sodiščem naj bi po možnosti potekali predvsem po telefonu in elektronski pošti.

1.3 Pravosodno sodelovanje v EU

Mednarodna pravna pomoč se še zagotavlja, vendar sodišča zadeve prednostno razvrščajo glede na razpoložljive vire.

Večina osebja za obravnavo zadev v finskem osrednjem organu (uredbe št. 2201/2003, 4/2009, 1393/2007 in 1206/2001) trenutno dela na daljavo. Prisotnost v pisarnah je omejena na nujne zadeve. Priporoča se komunikacija po elektronski pošti, kadar je to mogoče: central.authority@om.fi in maintenance.ca@om.fi (samo preživninske zadeve).

2 Ukrepi v zvezi z insolventnostjo, ki so bili sprejeti ali katerih sprejetje se načrtuje v državah članicah po izbruhu pandemije

2.1 Materialnopravni ukrepi zaradi insolventnosti in s tem povezani ukrepi, ki vplivajo na pogodbe

2.1.1 Začasna odložitev insolventnosti

2.1.1.1 Začasna odložitev obveznosti vložitve predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti (dolžniki)

-

2.1.1.2 Varstvo dolžnikov v zvezi z vložitvijo predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti s strani upnikov

Možnost razglasitve stečaja dolžnika na predlog upnika je omejena na obdobje od 1. maja 2020 do 31. januarja 2021. Priprava predloga, ki bo od 1. februarja 2021 dolžnikom omogočil več časa za plačilo.

2.1.2 Začasna odložitev izvrševanja zahtevkov in začasna odložitev prekinitve pogodb

2.1.2.1 Splošni/posebni moratoriji na izvršbo terjatev/izvršbo nekaterih vrst terjatev

Zakon o izvršbi je spremenjen, da se olajša položaj dolžnika v obdobju od 1. maja 2020 do 30. aprila 2021.

2.1.2.2 Začasna odložitev prekinitve pogodb (splošnih/posebnih pogodb)

-

2.2 Začasna odložitev opravljanja dejanj pri civilnih sodiščih, vključno s stečajnimi, ter procesna zadržanja

-

2.3 Drugi ukrepi zaradi insolventnosti (v zvezi z zahtevki za izpodbijanje pravnih dejanj, načrti reorganizacije, neformalnimi dogovori itd.)

Poziv k splošni odgovornosti upnikov.

Finska si tudi prizadeva preprečiti prezadolženost fizičnih oseb in gospodinjstev.

2.4 Povezani ukrepi, ki se ne nanašajo na insolventnost (odlogi plačil, bančna posojila, socialna varnost, zdravstveno zavarovanje, subvencije za podjetja)

Začasna 10-odstotna obrestna kapica na potrošniška posojila in začasna prepoved neposrednega oglaševanja potrošniških posojil veljata od 1. julija do 31. decembra 2020. Priprava predloga za podaljšanje teh začasnih ukrepov.

Predlagani sta začasna ureditev stroškov izterjave dolgov za druge terjatve razen terjatev potrošnikov in omejitev uporabe menice zoper nekatere dolžnike.

1 Vpliv COVID-19 na civilne postopke

1.1 Roki v civilnih postopkih

Do zdaj niso bili v zvezi s sodnimi postopki uvedeni nobeni ukrepi.

1.2 Organizacija pravosodja in sodstvo

Švedska sodišča, ki so neodvisna od vlade, so sprejela različne ukrepe za odziv na sedanje razmere. Na splošno je bilo preklicanih več obravnav kot običajno, predvsem zaradi bolezni strank, odvetnikov in prič. Sodišča so povečala uporabo videokonferenc in telefonskih konferenc. Za čim varnejše in čim učinkovitejše delovanje se uporabljajo obstoječa pravila.

1.3 Pravosodno sodelovanje v EU

-

2 Ukrepi v zvezi z insolventnostjo, ki so bili sprejeti ali katerih sprejetje se načrtuje v državah članicah po izbruhu pandemije

2.1 Materialnopravni ukrepi zaradi insolventnosti in s tem povezani ukrepi, ki vplivajo na pogodbe

2.1.1 Začasna odložitev insolventnosti

2.1.1.1 Začasna odložitev obveznosti vložitve predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti (dolžniki)

-

2.1.1.2 Varstvo dolžnikov v zvezi z vložitvijo predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti s strani upnikov

-

2.1.2 Začasna odložitev izvrševanja zahtevkov in začasna odložitev prekinitve pogodb

2.1.2.1 Splošni/posebni moratoriji na izvršbo terjatev/izvršbo nekaterih vrst terjatev

-

2.1.2.2 Začasna odložitev prekinitve pogodb (splošnih/posebnih pogodb)

-

2.2 Začasna odložitev opravljanja dejanj pri civilnih sodiščih, vključno s stečajnimi, ter procesna zadržanja

Brez posebnih ukrepov v pravnem sistemu.

2.3 Drugi ukrepi zaradi insolventnosti (v zvezi z zahtevki za izpodbijanje pravnih dejanj, načrti reorganizacije, neformalnimi dogovori itd.)

-

2.4 Povezani ukrepi, ki se ne nanašajo na insolventnost (odlogi plačil, bančna posojila, socialna varnost, zdravstveno zavarovanje, subvencije za podjetja)

Osredotočanje na gospodarske ukrepe, da bi se zmanjšalo tveganje dodatnih izvršilnih postopkov.