Vpliv pandemije COVID-19 na civilne zadeve in zadeve v zvezi z insolventnostjo

1 Vpliv COVID-19 na civilne postopke

1.1 Roki v civilnih postopkih

Z odredbo predsednika vrhovnega sodišča z dne 13. marca na podlagi predloga ministra za pravosodje je bilo določeno, da razen v nujnih zadevah procesni roki ne tečejo.

20. marca 2020 je bil sprejet Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19), ki je začel veljati 29. marca 2020. Vsi ukrepi iz tega zakona in morebitni drugi ukrepi, sprejeti na njegovi podlagi, veljajo do prenehanja razlogov zanje, kar s sklepom ugotovi vlada, vendar najdlje do 1. julija 2020.

Z zakonom so bile uvedene določbe za vse roke (materialne in procesne). Roki za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, določeni z zakonom, od 29. marca 2020 ne tečejo. Prav tako od 29. marca 2020 ne tečejo roki v sodnih zadevah (procesni roki), razen v sodnih zadevah, ki se obravnavajo kot nujne.

Poleg tega ne teče rok za vložitev ustavne pritožbe.

Roki bodo znova začeli teči po prenehanju ukrepov, določenih z zakonom.

Zakon o spremembi in dopolnitvah Zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19)

je bil sprejet 29. aprila.

Postopkovni in materialni roki še vedno ne tečejo, ukrepi pa omogočajo postopen prehod na normalno delovanje in hkrati varujejo najšibkejše.

1.2 Organizacija pravosodja in sodstvo

Zakon o spremembi in dopolnitvah Zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) predstavlja pravno podlago za sodne in upravne organe ter druge javne organe za izvajanje ustnih obravnav in drugih procesnih dejanj, odločanje in vročanje v zadevah, ki niso nujne, vendar pod pogojem, da je zagotovljena neprekinjena varnost zaposlenih in strank.

Sodišča in drugi sodni organi, ki so med tem časom tudi sprejeli številne odločitve v zadevah, ki niso bile opredeljene kot nujne, bodo te odločitve poslali ali vročili strankam, ki so drugače seznanjene z njimi, toda z začetkom veljavnosti tega zakona niso dolžne ničesar storiti, če tega ne želijo, saj roki, tako postopkovni kot materialni, še vedno ne tečejo. Če pa želijo, lahko sprejmejo posamezne ukrepe, ki bodo institucijam omogočili nemoteno delovanje, da bodo lahko prej pridobili svoje pravice.

Na področju izvrševanja je izvrševanje začasno ustavljeno. Potem ko bodo spremembe začele veljati, bodo sodišča lahko izdajala naloge za izvršbo in za zavarovanje ter jih vročala strankam v nenujnih zadevah, ki so se začele pred uvedbo ukrepov zaradi epidemije. V teh zadevah se stranke ne bodo dolžne odzvati nemudoma, saj roki v nenujnih zadevah ne tečejo, in bo pravna rešitev, v skladu s katero je izvrševanje še vedno veljavno (razen v nujnih zadevah, kot je izterjava preživnine), za izvršilne postopke, ki so bili ustavljeni ali preloženi zaradi epidemije, še vedno veljavna. To seveda ne pomeni, da je stranka, ki bi se želela odzvati, pri tem omejena.

Na klasičnem civilnem ali pravdnem področju bodo sodišča lahko izrekala sodbe in jih vročala strankam, če gre za nenujni civilni postopek, ki je bil pred uvedbo ukrepov pred glavno obravnavo. Sodba bo torej strankam vročena, vendar roki ne bodo tekli. To bo bistveno pripomoglo k postopni odpravi zaostanka v delovanju sodišč.

Predlog ministrstva omogoča postopno sprostitev zadev tudi na zemljiškoknjižnem področju. Odločitev o predlogu za vpis v zemljiško knjigo lahko postane pravnomočna, čeprav roki ne tečejo, vendar le, na primer, če se vse stranke odpovejo pravici do pritožbe. Isto velja za vpise v zemljiško knjigo. Stranke so lahko doslej predložile predlog za vpis v zemljiško knjigo in tako zagotovile zaščito odredbe.

Novi predlagani režim za obdobje epidemije omogoča strankam v zadevah zaradi insolventnosti, da vložijo vlogo, izjavo ali dokument po izteku roka, če je do zamude prišlo zaradi epidemije COVID-19 in sodišče še ni odločilo; v takem primeru sodišče prepozno vlogo upošteva in je ne zavrže. Taka intervencijska pravna podlaga, ki sprošča strogost in nepovratnost dejanj v postopkih zaradi insolventnosti, je tudi pomembna okoliščina v sledeči oceni predsednika vrhovnega sodišča Republike Slovenije za odločitev o tem, ali naj se zadeva obravnava po nujnem postopku.

Odredba predsednika vrhovnega sodišča z dne 5. maja, ki nadomešča prejšnje odredbe:

Sodišča bodo še naprej odločala in opravljala naroke v nujnih zadevah v skladu z določbami 83. člena Zakona o sodiščih in odredbo predsednika vrhovnega sodišča. Ta je z novo odredbo, ki je v uporabi od 5. maja 2020, razširil nabor nujnih zadev. Ta vključuje tudi zadeve prisilne poravnave in stečaja, v katerih do vključno 30. marca 2020 ni bil izdan sklep o začetku postopka.

V času trajanja posebnih ukrepov se morajo stranke, njihovi pooblaščenci in druge osebe, ki želijo podatke v zvezi s postopkom in niso vabljeni na sodišče, predhodno najaviti preko objavljenih elektronskih naslovov in telefonskih številk v času uradnih ur.

1. Odločanje sodišč v nujnih in nenujnih zadevah

Zaradi nastanka izrednega dogodka, tj. epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) – koronavirus, ki lahko v večjem obsegu ovira nemoteno oziroma redno izvajanje sodne oblasti in zaradi preprečitve širjenja virusne okužbe epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) – koronavirus, varovanja zdravja in življenja ljudi in zagotovitve delovanja sodstva vsa sodišča od 5. 5. 2020 opravljajo naroke, odločajo in vročajo sodna pisanja

1. v zadevah, ki niso nujne v skladu s 83. členom Zakona o sodiščih, in ki se ne štejejo kot nujne v skladu s to odredbo, če sodišča lahko zagotavljajo opravo teh dejanj v skladu s pogoji, določenimi v tej odredbi in v drugih ukrepih, ki jih na podlagi te odredbe določi predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, ter tako, da se ne širi virusna okužba in je zagotovljeno zdravje in življenje ljudi, ter
2. v nujnih zadevah, kot to določa 83. člen Zakona o sodiščih; od teh se pa kot nujne ne štejejo:

b.1. v zadevah zavarovanja, dejanja, ki zahtevajo osebne stike izvršiteljev, udeležencev in drugih oseb v teh postopkih in oprava teh dejanj ni nujna zaradi odvrnitve nevarnosti za življenje in zdravje ljudi ali premoženja večje vrednosti,

b.2. menični in čekovni protesti ter menične tožbe,

b.3. popis zapustnikovega premoženja,

b.4. zadeve prisilne poravnave in stečaja, v katerih do vključno 30. 3. 2020 ni bil izdan sklep o začetku postopka,

2. Temeljni ukrepi za nemoteno izvajanje sodne oblasti v zgoraj navedenih zadevah

2.1 Dostop do sodišča

Sodišča določijo vstopno točko v sodno stavbo za stranke, njihove pooblaščence in druge osebe ter vstopno točko v sodno stavbo za sodnike in sodno osebje, kjer je prostorsko to mogoče. Na vstopnih točkah se izvedejo vsi potrebni preventivni ukrepi za preprečitev virusne okužbe in objavi pisno obvestilo za vse vstopajoče o uvedenih preventivnih ukrepih, ki veljajo v prostorih sodišča.

Razen v nujnih zadevah v času trajanja posebnih ukrepov stranke, njihovi pooblaščenci in druge osebe: 1. vloge vlagajo le po pošti ali preko portala eSodstvo v postopkih, kjer je to omogočeno,
2. za komunikacijo s sodišči uporabljajo objavljene elektronske naslove in telefonske številke v času uradnih ur.

V času trajanja posebnih ukrepov se morajo stranke, njihovi pooblaščenci in druge osebe, ki želijo podatke v zvezi s postopkom in niso vabljeni na sodišče, predhodno najaviti preko objavljenih elektronskih naslovov in telefonskih številk v času uradnih ur.

2.2 Naroki, seje in zaslišanja

Naroki, seje in zaslišanja se, če so izpolnjeni tehnični in prostorski pogoji, praviloma izvedejo preko videokonference.

Na narokih, sejah in zaslišanjih, ki se ne izvedejo prek videokonference, mora biti razdalja med sodniki, sodnim osebjem, strankami, njihovimi pooblaščenci in drugimi osebami vsaj dva metra, vsi morajo nositi zaščitno opremo, prostor pa mora biti razkužen.

2.3 Javnost glavne obravnave

Z namenom preprečitve širjenja virusne okužbe, varovanja zdravja in življenja ljudi in zagotovitve delovanja sodišč ter zagotavljanja izvajanja pravic in obveznosti lahko sodnik ali predsednik senata začasno izključi javnost celotne glavne obravnave ali njenega dela in določi druge primerne varovalne ukrepe.

2.4 Drugi ukrepi

Druge ukrepe dodatno določi za vsa sodišča predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, za posamezno sodišče pa vsak predsednik sodišča.

Veljavnost odredbe in drugih ukrepov

Ta odredba in na njeni podlagi določeni drugi ukrepi veljajo do javno objavljenega preklica predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.

1.3 Pravosodno sodelovanje v EU

Osrednji organ za Uredbo (ES) št. 1393/2007 in Uredbo Sveta (ES) št. 1206/2001 (ministrstvo za pravosodje) je vzpostavil sistem dela na daljavo. Komunikacija mora torej čim bolj potekati po elektronski pošti namesto na papirju, in sicer prek e-naslova: gp.mp@gov.si. Zaradi teh posebnih razmer se lahko pri pošiljanju zaprosil pristojnim sodiščem v papirni obliki pojavijo zamude.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki je osrednji organ na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 2201/2003, je vzpostavilo sistem dela na daljavo, s čimer je fizično prisotnost na delovnih mestih zmanjšalo na minimum. Glede na sedanje razmere in dokler bodo te obstajale, osrednji organ ne more zagotoviti običajne obdelave vseh prejetih zaprosil. Obdelavo prejetih zaprosil je mogoče zagotoviti le, če prispejo po elektronski pošti na e-naslov: gp.mddsz@gov.si. Močno se priporoča, naj vsa komunikacija poteka po elektronski poti. Odhodna zaprosila se bodo pošiljala izključno z elektronskimi sredstvi.

Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije, ki je osrednji organ na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 4/2009, trenutno dela na daljavo od doma. Zato prosi, da se vsa sporočila pošiljajo elektronsko na naslednji e-naslov: jpsklad@jps-rs.si. Osrednji organ bo prav tako komuniciral in zahtevke pošiljal po elektronski pošti.

2 Ukrepi v zvezi z insolventnostjo, ki so bili sprejeti ali katerih sprejetje se načrtuje v državah članicah po izbruhu pandemije

2.1 Materialnopravni ukrepi zaradi insolventnosti in s tem povezani ukrepi, ki vplivajo na pogodbe

2.1.1 Začasna odložitev insolventnosti

2.1.1.1 Začasna odložitev obveznosti vložitve predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti (dolžniki)

Zakon, sprejet 2. aprila: odlog obveznosti, da se vloži predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti in začetek postopka prisilne poravnave, če je insolventnost posledica COVID-19.

Velja izpodbojna domneva, da je razlog za insolventnost COVID-19, če vlada ali lokalni organi dejavnost zadevne družbe vključijo na seznam. Brez te domneve je treba dokazati, da je insolventnost posledica epidemije.

2.1.1.2 Varstvo dolžnikov v zvezi z vložitvijo predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti s strani upnikov

Če se insolventnost družbe razglasi zaradi epidemije in če tako zahtevajo upniki, se rok za prestrukturiranje (ali zaključek postopka zaradi insolventnosti) podaljša za 4 mesece.

2.1.2 Začasna odložitev izvrševanja zahtevkov in začasna odložitev prekinitve pogodb

2.1.2.1 Splošni/posebni moratoriji na izvršbo terjatev/izvršbo nekaterih vrst terjatev

Na izvršilnem področju so izvršbe preložene. Po uveljavitvi novele bodo sodišča lahko tudi v nenujnih zadevah, ki so se začele pred uvedbo ukrepov zaradi epidemije, izdajala sklepe o izvršbi in zavarovanju ter jih vročala strankam. Stranke se v teh primerih ne bodo zavezane odzvati takoj, saj roki v nenujnih zadevah ne tečejo, poleg tega bo še vedno v veljavi zakonska rešitev, po kateri so izvršbe (razen v primeru nujnih zadev, na primer ko gre za izterjavo preživnine) v času epidemije ustavljene oziroma prestavljene. Seveda pa to ne pomeni, da je stranka, ki pa bi se želela odzvati, v tem omejena.

2.1.2.2 Začasna odložitev prekinitve pogodb (splošnih/posebnih pogodb)

-

2.2 Začasna odložitev opravljanja dejanj pri civilnih sodiščih, vključno s stečajnimi, ter procesna zadržanja

Zadeve s področja insolventnosti (razen dražb) so bile sprva opredeljene kot nujne (od 13. marca), nato pa kot nenujne (od 31. marca), kar pomeni, da so obravnave odpovedane.

Med epidemijo stečajno sodišče ne bo začelo obravnave zadeve zaradi insolventnosti (možne so nekatere izjeme glede delavcev, katerih pogodba je bila prekinjena zaradi epidemije).

Nova predlagana ureditev v skladu z zakonom o COVID-19, sprejetim 29. aprila, za čas trajanja epidemije, strankam v insolvenčnih postopkih omogoča, da tudi če svojo vlogo, izjavo ali listino predložijo po roku, pa je razlog za zamudo epidemija COVID-19 in sodišče o tem še ni odločilo, sodišče takšno prepozno vlogo še vedno obravnava in jo kljub vložitvi po roku ne zavrže. Takšna interventna pravna podlaga, ki rahlja strogost in nepopravljivost dejanj v insolvenčnem postopku, bo pomembna okoliščina tudi pri morebitni presoji predsednika Vrhovnega sodišča RS, da postopke zaradi insolventnosti določi za nujne postopke.

2.3 Drugi ukrepi zaradi insolventnosti (v zvezi z zahtevki za izpodbijanje pravnih dejanj, načrti reorganizacije, neformalnimi dogovori itd.)

Uvedena je bila dodatna neizpodbojna domneva: če delodajalec izkoristi posebne ukrepe v zvezi s COVID-19, ki so namenjeni varstvu plač delavcev, mora biti denar izplačan najpozneje v enem mesecu. V nasprotnem primeru se delodajalec šteje za insolventnega. Ukrep velja še štiri mesece po prenehanju posebnih ukrepov.

2.4 Povezani ukrepi, ki se ne nanašajo na insolventnost (odlogi plačil, bančna posojila, socialna varnost, zdravstveno zavarovanje, subvencije za podjetja)

Odplačilo posojil se odloži (posebna določba).

Vsi prihodki, prejeti na podlagi posebne zakonodaje zaradi COVID-19, so izvzeti iz davčnih in civilnih izvršb (vključno z osebnim stečajem).