Vpliv pandemije COVID-19 na civilne zadeve in zadeve v zvezi z insolventnostjo

1 Vpliv COVID-19 na civilne postopke

1.1 Roki v civilnih postopkih

V skladu z uredbo št. 195/2020 o izrednem stanju in uredbo št. 250/2020 o podaljšanju izrednega stanja zastaralni in prekluzivni roki v izrednem stanju ne začnejo teči, če že tečejo, pa se začasno ustavijo.

Prekinitev rokov za vložitev pritožb.

Izredno stanje je bilo odpravljeno 15. maja 2020.

1.2 Organizacija pravosodja in sodstvo

Izredno stanje je bilo razglašeno 16. marca, s posebnimi ukrepi v zvezi z organizacijo sodnega sistema:

Sodna dejavnost v civilnih zadevah je začasno ustavljena, razen za nujne zadeve, določene s sklepom sodnega sveta št. 417 z dne 24. marca 2020.

Odločbe se še naprej pripravljajo, tudi dokumenti strank se vpisujejo v vpisnik.

Spodbujajo se uporaba videokonference, tudi na podlagi zaprosila za pravno pomoč, in obravnave, zaprte za javnost, kadar razmere to omogočajo.

Vsi dokumenti strank se sodiščem pošiljajo z elektronskimi sredstvi, razen kadar te osebe takih sredstev nimajo.

Spisi se z enega sodišča na drugo prenašajo z elektronskimi sredstvi; tudi sodna pisanja se strankam vročijo elektronsko.

Kadar ni mogoče sestaviti senata sodnikov, se lahko pooblastijo sodniki iz drugega oddelka sodišča.

Po 15. maju 2020 (odprava izrednega stanja) se bodo postopki v vseh civilnih zadevah nadaljevali po uradni dolžnosti. V desetih dneh po odpravi izrednega stanja bodo sodišča sprejela ustrezne ukrepe, da bi ponovno določila razpored obravnav in pozvala stranke.

1.3 Pravosodno sodelovanje v EU

Del osebja ministrstva za pravosodje lahko dela od doma. Za pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah se ne ve, kako dolgo bo prizadeto. Za čim večje zmanjšanje zamud se močno priporoča, naj se zaprosila za pravosodno sodelovanje osrednjemu organu pošiljajo elektronsko. Dokumenti, poslani v tiskani obliki, bodo obdelani s precejšnjo zamudo.

Ministrstvo za pravosodje deluje na podlagi člena 3(c) uredbe o vročanju pisanj in uredbe o pridobivanju dokazov kot organ pošiljatelj/prejemnik v izjemnih primerih. Vsa zaprosila (vročanje pisanj, pridobivanje dokazov, preživninske zadeve, zadeve v zvezi s protipravnim odvzemom otrok itd.) trenutno obravnava ministrstvo za pravosodje kot običajno brez kakršnega koli prednostnega vrstnega reda.

Uporabita se lahko naslednja e-naslova: dreptinternational@just.ro in ddit@just.ro.

Od odprave izrednega stanja (15. maja 2020) bo ministrstvo za pravosodje kot osrednji organ izvajalo vse svoje dejavnosti na enak način kot med izrednim stanjem.

2 Ukrepi v zvezi z insolventnostjo, ki so bili sprejeti ali katerih sprejetje se načrtuje v državah članicah po izbruhu pandemije

2.1 Materialnopravni ukrepi zaradi insolventnosti in s tem povezani ukrepi, ki vplivajo na pogodbe

2.1.1 Začasna odložitev insolventnosti

2.1.1.1 Začasna odložitev obveznosti vložitve predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti (dolžniki)

Za postopke zaradi insolventnosti v času izrednih razmer se uporabljajo splošne določbe, v skladu s katerimi se po uradni dolžnosti začasno prekinejo vse sodne dejavnosti v civilnih zadevah, razen v izredno nujnih zadevah, ki jih ni mogoče preložiti. Dolžnikova obveznost, da vloži predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti, se začasno odloži, saj v izrednih razmerah za vse roke v civilnih zadevah velja splošni moratorij, vključno s 30-dnevnim rokom, v katerem mora dolžnik vložiti predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti.

V stanju pripravljenosti ne veljajo pravne določbe, ki urejajo dolžnikovo obveznost, da vloži predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti. Dokler stanje pripravljenosti ni odpravljeno, se lahko postopek začne na predlog dolžnika, če se ta odloči vložiti predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti.

To začasno pravilo velja za dolžnike, ki so bili insolventni ali so postali insolventni v času stanja pripravljenosti. Romunija je v stanju pripravljenosti od sredine maja po koncu izrednih razmer.

2.1.1.2 Varstvo dolžnikov v zvezi z vložitvijo predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti s strani upnikov

Upnik ohrani pravico do vložitve predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti, vendar se ta lahko začne šele po odpravi izrednih razmer.

Postopek zaradi insolventnosti se lahko začne za terjatev v višini 50 000 RON (približno 10 200 EUR), saj se je prag 40 000 RON za upnike in dolžnike zvišal.

Upniki lahko vložijo predloge za začetek postopka zaradi insolventnosti zoper dolžnike, ki so v celoti ali delno prekinili svojo dejavnost med izrednimi razmerami ali v stanju pripravljenosti, šele potem, ko so si razumno prizadevali za sklenitev dogovora o plačilu, kar dokazujejo dokumenti, ki sta si jih stranki poslali na kakršen koli način, vključno z elektronskimi sredstvi.

2.1.2 Začasna odložitev izvrševanja zahtevkov in začasna odložitev prekinitve pogodb

2.1.2.1 Splošni/posebni moratoriji na izvršbo terjatev/izvršbo nekaterih vrst terjatev

Proračunskih terjatev (davčnih in drugih terjatev, razen terjatev, ki izhajajo iz odločb v kazenskih zadevah), ki zapadejo med izrednimi razmerami, v tem času ni mogoče izvršiti, enako pa velja še 30 dni po njihovi odpravi. Tudi izvršilni ukrepi v zvezi s proračunskimi terjatvami so bili po uvedbi izrednih razmer začasno ustavljeni oziroma se niso uporabljali, razen terjatev, ki se nanašajo na kazenski postopek.

Izvršilni postopki/prisilna izvršba v civilnih zadevah se nadaljujejo le, če je mogoče zagotoviti upoštevanje zdravstvenih disciplinskih pravil.

Začasni ukrepi v zvezi z izvrševanjem davčnih terjatev, vloženih med izrednimi razmerami, še vedno veljajo. Začasna ustavitev izvrševanja davčnih terjatev velja do 25. decembra in še 30 dni po tem.

2.1.2.2 Začasna odložitev prekinitve pogodb (splošnih/posebnih pogodb)

Da bi se ohranila pogodbena razmerja malih in srednjih podjetij, ki so bila med izrednimi razmerami (na podlagi odredbe organov) zaprta ali katerih delovanje je bilo začasno ustavljeno (na primer restavracije in hoteli), obstaja posebna obveznost, da si je treba prizadevati za ponovno sklenitev pogodbe, preden se prekine/odpove zaradi višje sile.

Pod določenimi pogoji imajo mala in srednja podjetja, ki so bila med izrednimi razmerami na podlagi odredbe organov zaprta ali katerih delovanje je bilo začasno ustavljeno, v svojih pogodbenih razmerjih korist od domneve višje sile. To domnevo je mogoče izpodbijati z vsemi dokaznimi sredstvi.

2.2 Začasna odložitev opravljanja dejanj pri civilnih sodiščih, vključno s stečajnimi, ter procesna zadržanja

Med izrednimi razmerami materialnopravni in procesni roki ne tečejo/so začasno prekinjeni. Sodne dejavnosti v tekočih zadevah se nadaljujejo le v izredno nujnih zadevah, ki jih ni mogoče preložiti (pritožbena sodišča pripravijo seznam takih zadev za vsa sodišča na območju svoje pristojnosti). Sodišča lahko določijo kratke roke in po možnosti obravnave vodijo prek videokonference.

V postopkih zaradi insolventnosti, ki so 16. marca tekli, se sodne dejavnosti začasno ustavijo po uradni dolžnosti, obravnavajo se le izredno nujne zadeve (začasna ustavitev izvršilnih ukrepov zoper dolžnika, dokler ni na zahtevo dolžnika sprejeta odločitev o začetku postopka zaradi insolventnosti, pa tudi drugi ukrepi, ki jih je mogoče izvesti v nenavzočnosti strank). V pritožbenih postopkih zoper odločitve stečajnega sodnika je mogoče začasno ustaviti nekatere izvršljive odločbe (odločbo o začetku postopka zaradi insolventnosti zoper dolžnika ali o začetku poenostavljenega stečaja/stečajnega postopka lahko začasno ustavi tudi pritožbeno sodišče). Dejavnosti sodnih upraviteljev/stečajnih upraviteljev v tekočih postopkih se nadaljujejo, če je to mogoče, in sicer v skladu z zdravstvenimi zahtevami.

Izredne razmere so bile odpravljene 15. maja 2020. Zato se bodo po uradni dolžnosti ponovno začeli postopki v vseh civilnih zadevah. V 10 dneh po odpravi izrednih razmer bodo sodišča sprejela ustrezne ukrepe, da bi preložila obravnave in vročila pozive strankam.

Kot v primeru ministrstva za pravosodje, ki deluje kot osrednji organ, se bodo vse dejavnosti izvajale v splošnih okvirih, tako kot v izrednih razmerah.

Člen 111 zakona št. 120 z dne 9. julija 2020 za dopolnitev zakona št. 304/2004 v zvezi s pravosodno organizacijo določa, da se lahko v izrednih razmerah sodna dejavnost nadaljuje le v izjemnih, izredno nujnih in ustrezno utemeljenih primerih, ki se nanašajo na varstvo družinskih razmerij in ukrepe, odrejene z odlokom predsednika Romunije.

Zadeve, o katerih bo odločala posamezna kategorija sodišč, bo za pritožbena sodišča, razsodišča in sodnike kolegija višjega kasacijskega sodišča izčrpno določil izključno vrhovni sodni svet, in sicer po posvetovanju s kolegiji za upravljanje pritožbenih sodišč. V izrednih razmerah postopkovni pogoji in zastaralni roki ne začnejo teči in se, če so že začeli teči, začasno prekinejo.

Osnutek zakona, ki ga je nedavno sprejela vlada (19. novembra 2020), določa možnost delne ali popolne omejitve sodne dejavnosti sodišča iz razlogov, ki jih je povzročila pandemija COVID-19. Med veljavnostjo omejitve, ki lahko traja največ 14 dni, se sodna dejavnost nadaljuje v izredno nujnih zadevah, v drugih pa se z zakonom preloži. V prihodnjih tednih bo osnutek zakona obravnavan v parlamentu in če bo sprejet, bo ta ukrep veljal v stanju pripravljenosti in še 30 dni po tem.

2.3 Drugi ukrepi zaradi insolventnosti (v zvezi z zahtevki za izpodbijanje pravnih dejanj, načrti reorganizacije, neformalnimi dogovori itd.)

Z nadaljevanjem sodne dejavnosti po koncu izrednih razmer sredi maja so bili sprejeti začasni ukrepi, ki se uporabljajo za nerešene postopke pred insolventnostjo in postopke zaradi insolventnosti – nekateri postopkovni koraki in roki so bili z zakonom podaljšani (rok za pripravo ponudbe za predhodni dogovor o poravnavi in pogajanja o tem dogovoru z upniki je bil podaljšan za 60 dni, izvršitev dogovora pa za dva meseca; obdobje opazovanja in rok za predložitev načrta reorganizacije sta bila podaljšana za tri mesece; obdobje prisilne poravnave je bilo podaljšano za dva meseca), zakonsko urejene so bile nove pravice v zvezi s pandemijo COVID (dolžniki so lahko v treh mesecih predložili spremenjen načrt reorganizacije, če so se zaradi pandemije COVID spremenile možnosti izterjave).

Dolžniki so bili upravičeni do dvomesečne prekinitve izvajanja načrta reorganizacije, če bi bila njihova dejavnost popolnoma prekinjena zaradi pandemije COVID-19.

Najdaljše trajanje načrta reorganizacije je bilo s treh let podaljšano na štiri leta, z možnostjo podaljšanja še za eno leto, izvajanje načrta pa ne sme biti daljše od petih let.

2.4 Povezani ukrepi, ki se ne nanašajo na insolventnost (odlogi plačil, bančna posojila, socialna varnost, zdravstveno zavarovanje, subvencije za podjetja)

Do zdaj so bili sprejeti dopolnilni ukrepi za zmanjšanje pritiska finančne likvidnosti, kot je možnost odložitve nekaterih plačilnih obveznosti (obrokov posojil ali davčnih obveznosti), ki zapadejo med izrednimi razmerami; pričakuje se, da bodo ti ukrepi zmanjšali nekatere negativne učinke pandemije na solventnost podjetnikov.

Sprejeti so bili tudi drugi gospodarski ukrepi, kot so prednostna posojila za MSP, vključno s posojili z 90-odstotnim jamstvom države, in drugi ukrepi socialne zaščite.

MSP, ki so na podlagi odredbe organa zaprta ali katerih delovanje je začasno ustavljeno, lahko med izrednimi razmerami odložijo plačilo najemnine in obratovalnih stroškov za svoj sedež.

Kmalu bodo sprejete tudi posebne začasne določbe glede sklicevanja skupščin delničarjev/družbenikov družb med izrednimi razmerami.

Posojilojemalci lahko od 30. marca 2020 upnike zaprosijo za začasno ukinitev svoje obveznosti plačila za obdobje od enega do devetih mesecev, vendar najdlje do 31. decembra 2020 (GEO št. 37/20).