Vpliv pandemije COVID-19 na civilne zadeve in zadeve v zvezi z insolventnostjo

Portugalska
Vsebino zagotavlja
European Judicial Network
Evropska pravosodna mreža (v civilnih in gospodarskih zadevah)

1 Vpliv COVID-19 na civilne postopke

1.1 Roki v civilnih postopkih

Izredno stanje je bilo razglašeno med 19. marcem 2020 in 2. majem 2020.

Najpomembnejša zakonodaja, ki je bila sprejeta v tem obdobju:

  • odredba 14-A/2020
  • odredba 17-A/2020
  • odredba 2-A/20
  • odredba 2-B/20
  • zakon 1-A/20 in njegove spremembe
  • uredba z zakonsko močjo 10-A/20 in njene spremembe

Stanje nesreče je bilo nato razglašeno med 3. majem 2020 in 30. junijem 2020.

Najpomembnejša zakonodaja, ki je bila sprejeta v tem obdobju:

  • resolucija 33-A/20
  • resolucija 33-C/20
  • resolucija 38/20
  • resolucija 40-A/20
  • resolucija 43-B/20
  • resolucija 51-A/20
  • zakon 1-A/20 in njegove spremembe
  • uredba z zakonsko močjo 10-A/20 in njene spremembe

Stanje nesreče je bilo ponovno razglašeno med 15. oktobrom 2020 in 8. novembrom 2020.

Najpomembnejša zakonodaja, ki je bila sprejeta v tem obdobju:

  • resolucija 88-A/20
  • resolucija 92-A/20
  • resolucija 96-B/20

Izredno stanje je bilo nato razglašeno med 9. novembrom 2020 in 30. aprilom 2021.

Najpomembnejša zakonodaja, ki je bila sprejeta v tem obdobju:

  • odredba 51-U/20
  • odredba 59-A/20
  • odredba 61-A/20
  • odredba 66-A/20
  • odredba 59-A/20
  • odredba 6-A/21
  • odredba 6-B/21
  • odredba 9-A/21
  • odredba 11-A/21
  • odredba 21-A/21
  • odredba 25-A/21
  • odredba 31-A/21
  • odredba 41-A/21

Posledice za režim procesnih rokov

Tako med izrednim stanjem kot med stanjem nesreče je bil v skladu s členom 7 zakona 1-A/20 v njegovi konsolidirani različici sodni režim sodnih rokov v osnovi naslednji:

  • roki v sodnih postopkih, ki niso nujni, so bili v obdobju, ki se bo končalo na datum, ki bo določen z uredbo z zakonsko močjo, začasno ustavljeni;
  • nujni sodni postopki potekajo brez začasne ustavitve rokov ali dejanj;
  • zastaralni in prekluzivni roki so bili začasno ustavljeni;
  • razlastitve in izvršitev hipotek na lastniških stanovanjih so bile odložene;
  • roki za dolžnike za vložitev predlogov za začetek postopka zaradi insolventnosti so bili začasno ustavljeni;
  • vse tožbe, ki se vlagajo v povezavi z izvršilnimi postopki, vključno z izvršilnimi ukrepi, so bile odložene, razen če bi to povzročilo nepopravljivo škodo ali ogrozilo upnikovo preživetje;
  • člen 15 uredbe z zakonsko močjo 10-A/20 določa, da se v primeru, da organi zaradi pandemije sodišča na določenem območju zaprejo, postopkovni roki začasno ustavijo (to se je zgodilo v nekaj primerih in za omejeno obdobje);
  • prekinitev sodnih rokov se je iztekla 3. junija 2020 (člen 8 zakona 16/2020, ki razveljavlja člen 7 zakona 1-A/2020);
  • pri vročanju pisanj je bila začasno opuščena zahteva glede pridobitve podpisa naslovnika, namesto tega pa sta bila uvedena drug ustrezen način identifikacije in dodajanje datuma vročitve (zakon 10/2020);
  • uradna prekinitev sodnih rokov se je iztekla 3. junija 2020 (člen 8 zakona 16/2020, ki razveljavlja člen 7 zakona 1-A/2020);
  • pozneje je bilo z zakonom 4-B/2021 v skladu s členom 6-B, ki je bil dodan zakonu 1-A/20, določeno novo obdobje prekinitve sodnih rokov za sodni režim, ki pa je bil enak prejšnjemu;
  • prekinitev sodnih rokov se je v skladu z zakonom 13-B/2021 iztekla 6. aprila 2021;
  • trenutno (maj 2021) velja izredni prehodni sodni režim, kakor je določeno v členu 6-E zakona 1-A/2020 v najnovejši različici, ki zlasti omogoča, da nekatere obravnave potekajo z uporabo sredstev za komunikacijo na daljavo pod pogoji, določenimi v zakonu.

Zakon 1-A/2020 (o odzivu na epidemiološko stanje zaradi koronavirusa) v najnovejši konsolidirani različici si lahko ogledate tukaj.

1.2 Organizacija pravosodja in sodstvo

Med izrednim stanjem:

Glavni mehanizmi, sprejeti za organizacijo in upravljanje pravosodnega sistema, so bili naslednji:

  • načrti ukrepov v izrednih razmerah, ki so jih za vsako sodišče sprejeli njihovi predsedniki;
  • razpored dežurstev posameznikov za nujne postopke, ki jih določijo predsedniki vsakega sodišča;
  • virtualne sodne dvorane na vseh sodiščih (prva stopnja, pritožbeno in vrhovno sodišče), ki omogočajo, da vse obravnave potekajo z uporabo sredstev za komunikacijo na daljavo;
  • digitalni podpis sodb prek sistema vodenja zadev;
  • v primeru sodb kolegijskega sodišča se lahko podpis drugih sodnikov nadomesti z izjavo sodnika poročevalca, ki potrjuje soglašanje drugih sodnikov (člen 15-A uredbe z zakonsko močjo 10-A/20);
  • dostop prek VPN (navideznega zasebnega omrežja) do sistema vodenja zadev;
  • vsa procesna dejanja se opravljajo po tele-/videokonferenci;
  • za pridobitev informacij od sodišč se namesto telefona uporablja elektronska pošta;
  • delo na daljavo vedno, kadar to omogoča narava dela.

Posledice izrednega stanja za sodno dejavnost in dodeljevanje zadev

Sodniki še naprej opravljajo svoje delo od doma, od koder imajo dostop do sistema vodenja zadev. Vedno pa so pripravljeni za prihod na sodišče, kadar bi to bilo potrebno zaradi narave dela.

Dodeljevanje nujnih in nenujnih postopkov sodiščem prve stopnje ni bilo nikoli prekinjeno.

Dodeljevanje zadev pritožbenim sodiščem in vrhovnemu sodišču je bilo do 15. aprila 2020 omejeno na nujne postopke. Od 16. aprila 2020 so bili dodeljeni vsi postopki, tako nujni kot nenujni.

Nujna dejanja in postopki, v katerih bi lahko bile ogrožene temeljne pravice, se lahko izvajajo osebno (nujna zaščita otrok, procesna dejanja in sojenje pridržanim obdolžencem) ali na daljavo v virtualnih sodnih dvoranah.

Sojenja in procesna dejanja, ki niso bila nujna, so bila med izrednim stanjem preložena, razen če so sodniki menili, da je treba izvesti obravnave, zlasti da se prepreči nepopravljiva škoda, ali v zadevah, v katerih so se vse stranke strinjale z uporabo tele-/videokonference/virtualnih sodnih dvoran.

Sodbe v nenujnih zadevah se lahko izdajo, če se vse stranke strinjajo, da nadaljnje poizvedbe sodišča niso potrebne.

Dejanja in postopki, pri katerih so osebe fizično prisotne, morajo potekati v ustreznih prostorih, ki so pripravljeni na vsakem okrožnem sodišču, z zaščitnimi sredstvi in razkužili. Sodnik mora število navzočih določiti v skladu z omejitvami, ki so jih priporočili zdravstveni organi.

Udeležba na sodišču se odsvetuje, razen tistim, ki so pozvani. V tem primeru se v skladu s členom 14 zakona 10-A/20 predložitev zdravniškega potrdila o karanteni šteje za višjo silo.

Vrhovni sodni svet je poudaril, da morajo sodišča med izrednim stanjem ostati zadnji porok temeljnih pravic.

Med stanjem nesreče:

Glavna orodja, ki jih je sprejela organizacija pravosodja:

  • postopna opustitev omejitve gibanja v skladu z resolucijo sveta ministrov 33-C/20;
  • sprejetje „ukrepov za omejitev tveganja prenosa virusa na sodiščih“ – skupni dokument visokega sodnega sveta, generalnega direktorata za pravosodje, urada generalnega državnega tožilca, vrhovnega sveta za upravna in davčna sodišča ter generalnega direktorata za zdravje;
  • vsa sodišča prve stopnje in pritožbena sodišča ter vrhovno sodišče in vrhovni sodni svet so sprejeli delovne razporede, ki določajo izmenično delo v obliki fizične prisotnosti in dela na daljavo, brez poseganja v ukrepe podpore družinam, namenjene določenim delavcem, in obvezno delo na daljavo za sodnike in sodno osebje, ki pripadajo skupinam z velikim tveganjem.

Vrhovni sodni svet je sprejel naslednje resolucije za zagotovitev stabilnosti človeških virov na sodiščih prve stopnje in spopadanje s povečano delovno obremenitvijo, ki bo nastopila po odpravi začasne ustavitve rokov v nenujnih postopkih:

  • mandat predsednikov sodišč prve stopnje je bil podaljšan do 31. decembra 2020;
  • za stabilizacijo človeških virov in upravnih organov na sodiščih prve stopnje se je začasno omejilo/ustavilo letno zaposlovanje/napredovanje/mobilnost (movimentação) v pravosodju (resoluciji z dne 28. aprila 2020 in 5. maja 2020).

Praktične informacije o delovanju nacionalnih sodišč med izrednim stanjem in stanjem nesreče so na voljo na spletišču vrhovnega sodnega sveta.

1.3 Pravosodno sodelovanje v EU

Med izrednim stanjem:

  • Ekipa kontaktne točke Evropske pravosodne mreže v civilnih zadevah dela od doma, pri čemer vsa zaprosila za sodelovanje in informacije kljub začasni ustavitvi rokov in procesnih rokov, ki jih sodišča upoštevajo, obdela čim hitreje.
  • Ekipa ima oddaljeni dostop do datotek prek VPN (navideznega zasebnega omrežja).
  • Vsak član ekipe je pripravljen oditi na delovno mesto vedno, kadar je to potrebno, in v nujnih zadevah.
  • V zadevah v zvezi s pravosodnim sodelovanjem je zaželena komunikacija po elektronski pošti correio@redecivil.mj.pt.

Med stanjem nesreče in v trenutnem obdobju postopne odprave ukrepov za zajezitev:

  • Ekipa kontaktne točke dela po sistemu izmenjave dela na daljavo in dela v obliki fizične prisotnosti, s čimer se zagotavlja, da je najmanj en član ekipe fizično prisoten na delovnem mestu.
  • Kontaktna točka, za katero so se uporabljali razporedi dežurstev vrhovnega sodnega sveta, spoštuje „ukrepe za omejitev tveganja prenosa virusa na sodiščih“, ki so bili sprejeti za postopno odpravo ukrepov za zajezitev.

Učinki pandemije na število zaprosil za sodelovanje in zahtevkov za informacije, ki jih obravnava kontaktna točka

  • Leta 2020 je bilo skupno število prošenj za pomoč, ki so jih na kontaktno točko naslovila sodišča in drugi organi, v primerjavi z letom 2019 razmeroma nespremenjeno; kljub pandemiji je kontaktna točka leta 2020 skupaj prejela le devet prošenj več kot leta 2019. Če pa se vsaka od mrež za sodelovanje, katerih članica je Portugalska, obravnava ločeno, se je število prošenj, naslovljenih na Evropsko pravosodno mrežo v civilnih zadevah, rahlo zmanjšalo, opazneje se je zmanjšalo število prošenj, naslovljenih na mrežo IberRede, število prošenj, naslovljenih na pravosodno mrežo portugalsko govorečih držav, pa se je povečalo.
  • Kontaktna točka se je med izrednim stanjem, stanjem nesreče in v obdobju postopne odprave ukrepov za zajezitev odzvala na vsa zaprosila za sodelovanje in zahtevke za informacije, ne da bi se običajni roki za odgovor spremenili ali začasno ustavili.

Skupno število zaprosil za sodelovanje in zahtevkov za informacije v letu 2020: 356

razčlenjeno takole:

  • Evropska pravosodna mreža v civilnih zadevah: 287
  • IberRede: 4
  • pravosodna mreža portugalsko govorečih držav: 65

Skupno število zaprosil za sodelovanje in zahtevkov za informacije v letu 2019: 365

razčlenjeno takole:

  • Evropska pravosodna mreža v civilnih zadevah: 328
  • IberRede: 19
  • pravosodna mreža portugalsko govorečih držav: 17

Statistične informacije o dejavnosti kontaktne točke so na voljo tukaj.

2 Ukrepi v zvezi z insolventnostjo, ki so bili sprejeti ali katerih sprejetje se načrtuje v državah članicah po izbruhu pandemije

2.1 Materialnopravni ukrepi zaradi insolventnosti in s tem povezani ukrepi, ki vplivajo na pogodbe

Glej spodaj združeni odgovor na vprašanji 2.1 in 2.2.

2.1.1 Začasna odložitev insolventnosti

2.1.1.1 Začasna odložitev obveznosti vložitve predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti (dolžniki)
2.1.1.2 Varstvo dolžnikov v zvezi z vložitvijo predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti s strani upnikov

2.1.2 Začasna odložitev izvrševanja zahtevkov in začasna odložitev prekinitve pogodb

2.1.2.1 Splošni/posebni moratoriji na izvršbo terjatev/izvršbo nekaterih vrst terjatev
2.1.2.2 Začasna odložitev prekinitve pogodb (splošnih/posebnih pogodb)

2.2 Začasna odložitev opravljanja dejanj pri civilnih sodiščih, vključno s stečajnimi, ter procesna zadržanja

Združeni odgovor na vprašanji 2.1 in 2.2.

V skladu s členom 6-E zakona 1/A/2020 (ki je objavljen tukaj v 12. in najnovejši različici, objavljeni za zakonom 13-B/2021) še naprej velja prehodni izredni postopkovni režim. V skladu z režimom so začasno ustavljeni naslednji roki:

  • rok za vložitev predloga dolžnika za začetek postopka zaradi insolventnosti iz člena 18(1) Código da Insolvência e da Recuperação de Empresas (zakonik o insolventnosti in sanaciji podjetij), kakor je bil odobren v prilogi k uredbi z zakonsko močjo 53/2004;
  • dejanja, ki se opravljajo v okviru izvršilnih postopkov ali postopkov zaradi insolventnosti v povezavi s sodnimi postopki za vračilo družinskega doma;
  • prekluzivni roki in roki v zvezi z zgoraj omenjenimi izvršilnimi postopki ali postopki zaradi insolventnosti;
  • v zadevah, v katerih bi lahko dejanja, ki se opravljajo med izvršilnim postopkom ali postopkom zaradi insolventnosti v zvezi s sodnimi postopki prodaje in vračila nepremičnin, ogrozila možnosti preživljanja stranke, zoper katero se predlagajo, ali osebe, ki je bila razglašena za insolventno, pri čemer lahko slednja zahteva odložitev zadeve, če to resno ne ogrozi možnosti preživljanja stranke, ki zahteva izvršitev, ali upnikov plačilno nesposobne osebe, ali ne povzroči nepopravljive škode, sodišče pa mora po zaslišanju druge stranke o zadevi odločiti v desetih dneh;
  • začasna ustavitev prekluzivnih in zastaralnih rokov ima prednost pred vsemi pravili, ki določajo obvezne prekluzivne ali zastaralne roke, ki se podaljšajo za obdobje, ki ustreza obdobju začasne ustavitve.

2.3 Drugi ukrepi zaradi insolventnosti (v zvezi z zahtevki za izpodbijanje pravnih dejanj, načrti reorganizacije, neformalnimi dogovori itd.)

Glej spodaj združeni odgovor na vprašanji 2.3 in 2.4.

2.4 Povezani ukrepi, ki se ne nanašajo na insolventnost (odlogi plačil, bančna posojila, socialna varnost, zdravstveno zavarovanje, subvencije za podjetja)

Združeni odgovor na vprašanji 2.3 in 2.4.

Uveden je bil novi izredni postopek za preživetje podjetij (PEVE) – glej zakon 75/2020 in resolucijo 41/2020 sveta ministrov.

Zakon 75/2020:

  • določa izredni prehodni režim za podaljšanje roka za zaključek pogajanj za odobritev načrta za sanacijo ali dogovora o plačilu in tudi za dodelitev časa za prilagoditev predlaganega insolvenčnega načrta v okviru pandemije COVID-19;
  • podaljšuje privilegij iz člena 17-H(2) zakonika o insolventnosti in sanaciji podjetij (CIRE), kakor je bil odobren v prilogi k uredbi z zakonsko močjo 53/2004, za delničarje ali katere koli druge osebe, ki so v posebnem razmerju z družbo in financirajo njeno dejavnost med posebnim postopkom za ponovno oživitev (PER);
  • določa uporabo režima izvensodne sanacije podjetij (RERE), kakor je bil odobren z zakonom 8/2018 za podjetja, ki so trenutno insolventna zaradi pandemije COVID-19;
  • uvaja novi izredni postopek za preživetje podjetij, ki jih je zaradi pandemije COVID-19 prizadela finančna kriza;
  • določa obvezno delno porazdelitev v vseh tekočih postopkih zaradi insolventnosti, v katerih izkupiček iz likvidacije presega 10 000 EUR;
  • določa prednostno obravnavo zahtevkov za sprostitev varščin ali zavarovanj, ki se zagotavljajo v okviru postopkov zaradi insolventnosti, posebnih postopkov za ponovno oživitev ali postopkov za posebne dogovore o plačilu.

Končna opomba

Čeprav so bile te informacije skrbno zbrane, to ne pomeni, da si ni treba prebrati veljavnih pravnih besedil in njihovih sprememb. Glede na člen 5(2)(c) Odločbe 2001/470/ES te informacije niso zavezujoče za vrhovni sodni svet, nacionalna sodišča ali kontaktno točko.

Zadnja posodobitev: 14/12/2022

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.