Vpliv pandemije COVID-19 na civilne zadeve in zadeve v zvezi z insolventnostjo

1 Vpliv COVID-19 na civilne postopke

1.1 Roki v civilnih postopkih

Parlament (drugi in prvi dom) se je dogovoril o začasni nujni zakonodaji. Ta zakonodaja omogoča reševanje najnujnejših težav v delovanju sodstva.

Velja od 24. aprila 2020.

Obravnave v civilnih in upravnih zadevah.

Izvedba obravnav z vsemi elektronskimi komunikacijskimi sredstvi, če fizična prisotnost zaradi COVID-19 ni mogoča. O načinu izvedbe obravnave v vseh zadevah odločajo sodniki.

Sodni roki v civilnih, upravnih ali kazenskih zadevah ostajajo nespremenjeni.

1.2 Organizacija pravosodja in sodstvo

Med 17. marcem 2020 in 11. majem 2020 so bila vsa sodišča zaprta, razen za izjemno nujne zadeve. Vse ostale zadeve so se obravnavale po pisnem postopku ali z uporabo avdio- ali videokonference.

11. maja 2020 se bodo sodišča ponovno odprla za vse zadeve kazenskega prava ter družinskega prava in prava v zvezi z mladoletniki. Sodstvo je sprejelo varnostne in organizacijske ukrepe v skladu z nasveti nacionalnih zdravstvenih organov.

Kolikor bo mogoče, se bodo s fizično prisotnostjo v sodnih palačah obravnavale tudi druge zadeve. Če to ne bo mogoče, se lahko uporabijo videokonferenca ali druga elektronska sredstva.

Vendar pa bodo sodišča zaprta za javnost, razen pri zadevah z močnim javnim interesom. Sodišča lahko sodni svet zaprosijo, da zagotovi profesionalni prenos v živo, če menijo, da je to potrebno zaradi javnega interesa. Pri vseh zadevah se obravnave lahko udeležijo največ trije predstavniki medijev. Poleg tega si sodstvo prizadeva, da bi se na spletu objavilo več sodnih odločb.

Sodstvo proučuje možnosti za uskladitev izpolnjevanja obveznosti javnih in odprtih obravnav ter varovanja zasebnosti vpletenih strani.

Sodstvo je tudi določilo začasno prilagoditev procesnopravnih predpisov za vsa sodišča in je na svojem spletišču ustvarilo stran s celotnim aktualnim pregledom in navodili za delo v času krize zaradi COVID-19 (https://www.rechtspraak.nl/).

1.3 Pravosodno sodelovanje v EU

Zaposleni v osrednjih organih na Nizozemskem večinoma delajo od doma. Priporoča se komunikacija po elektronski pošti.

2 Ukrepi v zvezi z insolventnostjo, ki so bili sprejeti ali katerih sprejetje se načrtuje v državah članicah po izbruhu pandemije

2.1 Materialnopravni ukrepi zaradi insolventnosti in s tem povezani ukrepi, ki vplivajo na pogodbe

2.1.1 Začasna odložitev insolventnosti

2.1.1.1 Začasna odložitev obveznosti vložitve predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti (dolžniki)

Nizozemska prav tako ni naklonjena začasnemu odlogu obveznosti, da se vloži predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti, saj se s tem ustvarja tveganje, da se podjetja, ki niso sposobna preživeti, ohranijo delujoča dlje, kot bi bilo odgovorno. To škodi upnikom. Nizozemska zato daje prednost spodbujanju hitrega in zgodnjega prestrukturiranja.

2.1.1.2 Varstvo dolžnikov v zvezi z vložitvijo predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti s strani upnikov

-

2.1.2 Začasna odložitev izvrševanja zahtevkov in začasna odložitev prekinitve pogodb

2.1.2.1 Splošni/posebni moratoriji na izvršbo terjatev/izvršbo nekaterih vrst terjatev

Trenutno se ne proučuje možnost začasnega odloga obveznosti plačila, saj bi to lahko povzročilo verižno reakcijo.

2.1.2.2 Začasna odložitev prekinitve pogodb (splošnih/posebnih pogodb)

-

2.2 Začasna odložitev opravljanja dejanj pri civilnih sodiščih, vključno s stečajnimi, ter procesna zadržanja

-

2.3 Drugi ukrepi zaradi insolventnosti (v zvezi z zahtevki za izpodbijanje pravnih dejanj, načrti reorganizacije, neformalnimi dogovori itd.)

Več bank se je prostovoljno strinjalo z začasno ustavitvijo odpovedi oblik posojil in izvršilnih ukrepov (pod določenimi pogoji). Na Nizozemskem se banke tudi sicer redko odločajo za vložitev predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti.

2.4 Povezani ukrepi, ki se ne nanašajo na insolventnost (odlogi plačil, bančna posojila, socialna varnost, zdravstveno zavarovanje, subvencije za podjetja)

Napovedani so bili splošni nujni ukrepi, katerih cilj je omogočiti državljanom in podjetnikom, da bodo lahko še naprej izpolnjevali svoje plačilne obveznosti.

Ta sveženj vključuje ukrepe, kot so takojšnje prenehanje pobiranja nekaterih davkov (davek od dohodkov fizičnih in pravnih oseb, DDV) ter sproščen režim odloga plačila več drugih davkov in prispevkov za pokojnine.