Evropski nalog za izvršbo

Romunija

Vsebino zagotavlja
Romunija

ISKANJE PRISTOJNIH SODIŠČ/ORGANOV

Z iskalnikom boste lahko poiskali sodišče(-a)/organ(-e), pristojne za posamezen evropski pravni akt. Opozorilo: čeprav si prizadevamo zagotoviti točnost rezultatov, nekateri izjemni primeri v zvezi z ugotavljanjem pristojnosti morda niso zajeti.

Romunija

Priznavanje in izvrševanje sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah – Evropski nalog za izvršbo


*obvezen vnos

1. Postopki za popravek in umik (čl. 10(2))

Če je nalog za izvršbo sodna odločba, ki vključuje sodno poravnavo ali druge pravne dogovore med strankama, je za potrjevanje pristojno sodišče prve stopnje (člen 2(1) člena I^1 izrednega odloka vlade št. 119/2006 o ukrepih, potrebnih za izvajanje določenih uredb Skupnosti od datuma pristopa Romunije k Evropski uniji, ki je bil s spremembami odobren z zakonom št. 191/2007, kakor je bil spremenjen).

Za odločanje o zahtevi za popravek potrdila je pristojno sodišče, ki je izdalo potrdilo. Sodišče o zahtevah za izdajo potrdil odloči brez poziva strank. Zoper odločbo o dopustnosti zahteve se ni mogoče pritožiti. Potrdilo se izda upniku, kopija pa pošlje dolžniku. Pravno sredstvo zoper odločbo o zavrnitvi zahteve se lahko vloži v 15 dneh od dneva izdaje odločbe oziroma v 15 dneh od vročitve odločbe, če upnik ni bil navzoč. Iste določbe se smiselno uporabljajo za revizijo (recurs). (Členi 2, 3, 5 in 6 člena I^1 izrednega odloka vlade št. 119/2006 o ukrepih, potrebnih za izvajanje določenih uredb Skupnosti od datuma pristopa Romunije k Evropski uniji, ki je bil s spremembami odobren z zakonom št. 191/2007, kakor je bil spremenjen).

Zahteva za umik potrdila se vloži pri sodišču, ki je izdalo potrdilo, v enem mesecu od vročitve potrdila. Če sodišče po pozivu strank ugotovi, da potrdilo ni bilo izdano v skladu s pogoji iz Uredbe (ES) št. 805/2004, ponovno prouči sprejete ukrepe in potrdilo v celoti ali delno umakne. Pravno sredstvo zoper odločbo se lahko vloži v 15 dneh od vročitve. Iste določbe se smiselno uporabljajo za revizijo (recurs). (Člen 7 člena I^1 izrednega odloka vlade št. 119/2006 o ukrepih, potrebnih za izvajanje določenih uredb Skupnosti od datuma pristopa Romunije k Evropski uniji, ki je bil s spremembami odobren z zakonom št. 191/2007, kakor je bil spremenjen).

Postopki za pravno sredstvo iz člena 19(1)

V skladu z romunsko zakonodajo so postopki za pravno sredstvo iz člena 19(1) postopki za redna pravna sredstva: pritožba (apel) in izredna pravna sredstva: revizija (recurs), ničnostna tožba (contestație în anulare) in ponovni preizkus (revizuire).

2. Postopki za vloţitev pravnega sredstva (čl. 19(1))

Postopki za pravno sredstvo iz člena 19(1)

V skladu z romunsko zakonodajo so postopki za pravno sredstvo iz člena 19(1) postopki za redna pravna sredstva: pritožba (apel) in izredna pravna sredstva: revizija (recurs), ničnostna tožba (contestație în anulare) in ponovni preizkus (revizuire).

Pritožbe urejajo členi 466 do 482 zakonika o civilnem postopku.

Zoper sodbe, izdane na prvi stopnji, je mogoče vložiti pritožbo. Rok za vložitev pritožbe je 30 dni od vročitve sodbe. Izvršitev prvostopenjske sodbe se zadrži v pritožbenem postopku. Pritožba in razlogi, na katerih temelji, se predložijo sodišču, zoper odločitev katerega je vložena pritožba.

Po izteku roka za pritožbo ima tožena stranka pravico, da v pravnem postopku, v katerem se obravnava pritožba nasprotne stranke, pripravi pisno pritožbo (znano kot nasprotna pritožba: apel incident) s svojo pritožbo, katere namen je razveljaviti odločbo sodišča prve stopnje.

V primeru skupinske tožbe in če so v postopku na prvi stopnji intervenirale tretje osebe, ima tožena stranka po izteku pritožbenega roka pravico vložiti pisno pritožbo (znano kot izpodbojna pritožba: Apel provocat) zoper drugo toženo stranko ali osebo, ki je bila prisotna v zadevi, obravnavani na prvi stopnji in ki ni stranka v postopku v glavni pritožbi, če ima njena vpletenost na koncu posledice za pravni položaj tožene stranke v postopku.

Nasprotno pritožbo in izpodbojno pritožbo tožena stranka vloži skupaj z odgovorom na glavno pritožbo.

Pritožba, ki je bila pravilno vložena v predpisanem roku, je podlaga za ponovno vsebinsko presojo zadeve, pritožbeno sodišče pa odloči tako o dejanskih kot o pravnih vprašanjih (devolutivni učinek pritožbe: efectul devolutiv al apelului).

Pritožbeno sodišče bo ponovno vsebinsko presodilo zadevo v mejah, ki jih je določil pritožnik, in ob upoštevanju rešitev, ki so odvisne od dela sodbe, zoper katerega je bila vložena pritožba. Devolucija se bo uporabljala za celotno zadevo, če pritožba ni omejena na nekatere rešitve izreka izpodbijane sodbe, če je verjetno, da bo sodba verjetno razveljavljena ali če je predmet spora nedeljiv.

Pritožbeno sodišče lahko potrdi izpodbijano sodbo in v tem primeru pritožbo zavrne ali razveljavi ali razglasi, da se je iztekel rok za začetek postopka. Če se pritožba dopusti, lahko sodišče razveljavi ali spremeni izpodbijano sodbo.

Če se ugotovi, da je prvostopenjsko sodišče nezakonito odločilo o zadevi, ne da bi preučilo njeno vsebino, ali da je bila zadeva obravnavana v odsotnosti strank, ki niso bile zakonito povabljene, pritožbeno sodišče razveljavi izpodbijano sodbo in odloči o tožbi ter tako zaključi zadevo. Vendar bo pritožbeno sodišče razveljavilo izpodbijano sodbo in zadevo vrnilo v ponovno obravnavo sodišču prve stopnje; vrnitev v obravnavo za ponovno sojenje se lahko izvede samo enkrat med postopkom.

Če pritožbeno sodišče ugotovi nepristojnost prvostopenjskega sodišča, razglasi izpodbijano sodbo za nično, zadevo predloži v obravnavo pristojnemu sodišču ali pa pritožbo zavrže kot nedopustno.

Če pritožbeno sodišče ugotovi, da je pristojno na prvi stopnji, razveljavi izpodbijano sodbo in opravi vsebinsko presojo.

Pritožnik zaradi svoje pritožbe ne more biti v slabšem položaju od tistega, ki izhaja iz sodbe, zoper katero je vložena pritožba.

Revizije urejajo členi 483 do 502 zakonika o civilnem postopku.

Sodbe, zoper katere je vložena pritožba, sodbe, izdane brez pravice do pritožbe, in druge v izrecno določenih zadevah so lahko predmet revizije. Revizija ni možna pri sodbah, izdanih v zvezi z določenimi zadevami, kot so: zakonito skrbništvo, družina, osebno stanje, upravljanje stavb, evakuacija; služnostne pravice, spremembe meja, določitev meja, obveznosti izvedbe ali neizvedbe dejanj, ki jih ni mogoče meriti z denarjem, sodne razglasitve smrti osebe, sodne delitve, zapuščine pokojnikov, priposestvovanja, lastništvo zemljišč, civilna plovba in pristaniške dejavnosti, delovni spori, socialna varnost, razlastitev, varstvo potrošnikov, zavarovanje, zahtevki na podlagi Zakona št. 77/2016 o plačilu nepremičnin za prenehanje obveznosti iz kreditne pogodbe. Sodbe pritožbenih sodišč niso predmet revizije v zadevah, v katerih zakon določa, da je zoper sodbe, izdane na prvi stopnji, mogoče vložiti le pritožbo.

Rok za vložitev zahtevka za revizijo je 30 dni od vročitve sodbe. Revizijo obravnava sodišče, ki je hierarhično višje od tistega, ki je izdalo sodbo, zoper katero je vložena pritožba. Na zahtevo vložnika zahteve za revizijo lahko sodišče, ki odloča o revizijo, odredi odložitev izvršitve sodbe, ki je predmet revizije.

V zadevah, ki se nanašajo na nasprotno pritožbo in izpodbojno pravno sredstvo, se lahko izvedeta navzkrižna in izpodbojna revizija.

Če je revizija razglašena za načelno dopustno, jo lahko sodišče po tem, ko preveri vse navedene razloge in po preučitvi pravnega vprašanja, dopusti, zavrne ali razveljavi ali pa ugotovi, da je postopek končan. Če je revizija dopustna, se lahko izpodbijana sodba v celoti ali delno razveljavi. Razveljavljena sodba je brezpredmetna. Izvršilni ali zavarovalni ukrepi, izvedeni na podlagi take sodbe, nimajo pravne veljave. Sodišče to po uradni dolžnosti ugotovi s sodbo o razveljavitvi pritožbe.

Če se pritožba razveljavi, so sodbe pritožbenega sodišča, ki se nanašajo na pravna vprašanja, ki so bila rešena, zavezujoče za sodišče, ki je opravilo vsebinsko presojo zadeve. Če se sodba razveljavi zaradi kršitve postopkovnih pravil, se postopek ponovno začne od akta, ki je bil razglašen za ničnega. Po razveljavitvi pritožbe bo sodišče prve stopnje ponovno obravnavalo zadevo v mejah razveljavitve in ob upoštevanju vseh razlogov, navedenih pred sodiščem, katerega sodba je bila razveljavljena.

Pri reviziji v zvezi s pravnim vprašanjem in ponovnem sojenju po tem, ko je pritožbeno sodišče razveljavilo sodbo, zadevna stranka ne sme biti postavljena v slabši položaj.

Tožbe za razglasitev ničnosti urejajo členi 503 do 508 zakonika o civilnem postopku.

Zoper pravnomočne sodbe se je mogoče pritožiti z vložitvijo tožbe za razglasitev ničnosti, če pritožnik ni bil ustrezno povabljen in ni bil navzoč pri obravnavi zadeve. Tožba za razglasitev ničnosti se vloži pri sodišču, katerega sodba se izpodbija. Predloži se lahko v 15 dneh od vročitve sodbe in najpozneje v enem letu od datuma, ko je postala pravnomočna. Sodišče lahko odloži izvršitev sodbe, za katero se zahteva razglasitev ničnosti pod pogojem, da se položi varščina. Če je ugovor utemeljen, sodišče izda enotno sodbo, s katero razglasi izpodbijano sodbo za nično in odloči o zadevi. Sodbo, izdano na podlagi tožbe za razglasitev ničnosti, je mogoče izpodbijati na enak način kot izpodbijano sodbo.

Ponovne preizkuse urejajo členi 509 do 513 zakonika o civilnem postopku.

Ponovni preizkus sodbe na podlagi vsebinske presoje zadeve ali ki se nanaša na vsebino zadeve se lahko zahteva, če je bila na primer zadevni stranki v okoliščinah, na katere ne more vplivati, preprečena navzočnost na sodišču in je o tem obvestila sodišče. Rok za ponovni preizkus je en mesec, šteto od prenehanja obstoja ovire. Sodišče lahko odloži izvršitev sodbe, za katero se zahteva ponovni preizkus pod pogojem, da se položi varščina. Če sodišče ugodi zahtevi za ponovni preizkus, izpodbijano sodbo v celoti ali delno spremeni in v primeru nasprotujočih si pravnomočnih sodb to sodbo razglasi za nično. Zoper sodbo, izdano na podlagi ponovnega preizkusa, veljajo pritožbeni postopki, določeni z zakonom v zvezi s sodbami, ki so bile predmet ponovnega preizkusa.

3. Sprejemljivi jeziki (čl. 20(2)(c))

romunščina

4. Organi, določeni za potrjevanje javnih listin (čl. 25)

Če je nalog za izvršbo javna listina, je za potrjevanje pristojno sodišče okrožja, v katerem je listina izdana (člen 2(2) člena I1 izrednega odloka vlade št. 119/2006 o ukrepih, potrebnih za izvajanje določenih uredb Skupnosti od datuma pristopa Romunije k Evropski uniji, ki je bil s spremembami odobren z zakonom št. 191/2007, kakor je bil spremenjen).

Zadnja posodobitev: 12/02/2024

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.