Evropski nalog za izvršbo

Nemčija

Vsebino zagotavlja
Nemčija

ISKANJE PRISTOJNIH SODIŠČ

Z iskalnikom boste lahko poiskali sodišče(-a)/organ(-e), pristojne za posamezen evropski pravni akt. Opozorilo: čeprav si prizadevamo zagotoviti točnost rezultatov, nekateri izjemni primeri v zvezi z ugotavljanjem pristojnosti morda niso zajeti.

Nemčija

Priznavanje in izvrševanje sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah – Evropski nalog za izvršbo


*obvezen vnos

1. Postopki za popravek in umik (čl. 10(2))

Na podlagi Zakona o izvajanju Uredbe (ES) št. 805/2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov (Zakon o izvajanju evropskega naloga za izvršbo) je bil Zakonik o civilnem postopku (ZPO) dopolnjen z naslednjimi določbami:

„Člen 1081

Popravek in umik

(1)          V skladu s členom 10(1) Uredbe (ES) št. 805/2004 se zahtevek za popravek ali umik sodnega potrdila vloži pri sodišču, ki je izdalo potrdilo. To sodišče odloči o zahtevku. Zahtevek za popravek ali umik notarskega ali upravnega potrdila se vloži pri organu, ki je izdal potrdilo. Notar ali upravni organ nemudoma posreduje zahtevek v odločanje okrožnemu sodišču, ki je pristojno na območju, kjer ima notar ali upravni organ sedež.

(2)          Dolžnik lahko vloži zahtevek za umik v enem mesecu. Če je treba potrdilo vročiti v tujini, je ta rok dva meseca. Ta zakoniti rok začne teči z vročitvijo potrdila, vendar v vsakem primeru ne pred vročitvijo naloga, na katerega se potrdilo nanaša. V zahtevku za umik se navedejo razlogi za očitno napačno odobreno potrdilo.

(3)          Člen 319(2) in (3) se smiselno uporablja za popravek in umik.“.

Člen 319(2) in (3) ZPO se glasi:

„Člen 319

Popravek sodb

(1) ...

(2)          Odločitev o popravku se zabeleži na sodbi in njenih kopijah. Če je odločitev o popravku izdana v obliki, določeni v členu 130(b), jo je treba shraniti v ločenem elektronskem dokumentu. Dokument je treba s sodbo neločljivo povezati.

(3)          Zoper nalog o zavrnitvi zahtevka za popravek ni pritožbe; zoper nalog o popravku se lahko nemudoma vloži pritožba.“.

2. Postopki za vloţitev pravnega sredstva (čl. 19(1))

V skladu z veljavnimi nemškimi pravili o civilnem postopku je dolžnik na splošno, in ne samo v izjemnih primerih iz člena 19(1) Uredbe (ES) št. 805/2004, upravičen do vložitve zahtevka za pravno sredstvo zoper odločbo, izdano, ker ni ugovarjal sodbi ali ker ni nastopil pred sodiščem (glej člen 19(2) Uredbe (ES) št. 805/2004).

(a)   Zamudne sodbe in nalogi za izvršbo

Dolžnik lahko na podlagi člena 338 ZPO vloži zahtevek za razveljavitev zamudne sodbe. Zoper nalog, izdan v postopku za plačilni nalog, se lahko vloži isto pravno sredstvo (glej člen 700 ZPO v povezavi s členom 338 ZPO). Zahtevek se vloži kot ugovor pri sodišču, ki vodi postopek. Rok za vložitev ugovora je dva tedna. Ta zakoniti rok začne teči z vročitvijo odločbe. Če je zahtevek dopusten, se dovoli vrnitev v prejšnje stanje. Na dopustnost zahtevka ne vplivajo razlogi, zakaj dolžnik ni ugovarjal zahtevku ali prišel na sodno obravnavo.

Če v primerih iz člena 19(1)(a) Uredbe (ES) št. 805/2004 ni prišlo samo do nepravilnega vročanja listine o začetku postopka ali enakovredne listine ali vabila na sodno obravnavo, ampak obstajajo napake pri vročanju sodbe, na primer ker se je vročitev v obeh primerih opravila na naslovu, na katerem dolžnik že dalj časa nima stalnega prebivališča, je stališče naslednje: če ni mogoče dokazati, da sta bila zamudna sodba ali nalog za izvršbo pravilno vročena, ali če je pravni učinek take vročitve izničen s kršenjem osnovnih pravil vročanja, bo dvotedenski rok za vložitev zahtevka začel teči šele od dneva, ko je dolžnik dejansko prejel zamudno sodbo ali nalog za izvršbo. Poleg tega je dolžnik še naprej upravičen zahtevati razveljavitev sodbe.

V primerih iz člena 19(1)(b) Uredbe (ES) št. 805/2004, tj. če je bila vročitev pravilna, vendar dolžnik iz razloga višje sile ali izjemnih okoliščin, ki jih ni sam zakrivil, ni mogel ugovarjati zahtevku, je stališče naslednje: če vzrok preneha pravočasno pred iztekom roka za vložitev zahtevka za razveljavitev sodbe, se lahko dolžnik poslužuje običajnih pravnih sredstev, tj. vloži pritožbo (glej zgoraj). Če na primer dolžnik ni mogel nastopiti pred sodiščem zaradi prometne nesreče, bi lahko v dveh tednih od vročitve sodbe sam vložil zahtevek ali za to pooblastil zastopnika. Če po izteku roka za vložitev zahtevka vzrok, zaradi katerega je dolžnik zamudil rok, še vedno obstaja, člen 233 ZPO dolžniku dopušča vložitev zahtevka za vrnitev v prejšnje stanje. Te določbe niso omejene na primere višje sile, ampak omogočajo stranki vložitev zahtevka za vrnitev v prejšnje stanje, kadar brez svoje krivde ni mogla upoštevati zakonitega roka (ali drugih posebnih rokov). Zahtevek za vrnitev v prejšnje stanje se vloži v dveh tednih od dneva, ko je prenehal vzrok. Zahtevka ni mogoče vložiti po več kot letu dni od konca zamujenega roka. O zahtevku bo odločalo sodišče, ki je pristojno za obravnavanje zahtevka za razveljavitev sodbe (tj. prvostopenjsko sodišče), ki ga je tudi treba vložiti v dveh tednih.

Če je dolžnik vložil dopusten zahtevek za razveljavitev sodbe, ni pa prišel na naslednjo obravnavo, zoper zamudno sodbo, s katero se zavrne njegov zahtevek, nima pravnega sredstva (glej člen 345 ZPO). Vendar pa lahko dolžnik v določenih primerih vloži pritožbo. V skladu s členom 514(2) ZPO lahko v takih primerih svoj zahtevek utemelji z dejstvom, da njegov izostanek ni bil posledica malomarnosti. Splošne omejitve za dopustnost pritožb (glej člen 511(2) ZPO) ne veljajo. Pritožba se vloži kot pritožbeni zahtevek pri sodišču druge stopnje. Pritožbeni rok je en mesec; ta zakoniti rok začne teči z vročitvijo popolne sodbe in se izteče najpozneje pet mesecev po njeni razglasitvi. Ker gre za zakoniti rok, lahko dolžnik vloži zahtevek za vrnitev v prejšnje stanje v skladu s členom 233 ZPO, če je zamudil pritožbeni rok brez svoje krivde (glej navedeno zgoraj).

(b)   Sodbe na podlagi stanja zadeve

Če dolžnik ne pride na ustno obravnavo in sodišče ne izda zamudne tožbe, ampak na upnikovo zahtevo izda sodbo na podlagi do takrat zbranih dokazov (glej člen 331(a)(2) ZPO), je dopustna pritožba zoper takšno sodbo. V skladu s členom 511 ZPO bo pritožba dopustna, če vrednost zahtevka preseže 600 EUR ali če je prvostopenjsko sodišče dovolilo pritožbo zoper sodbo na podlagi temeljnih načel (člen 511(4) ZPO). Glede formalnih zahtev za pritožbo in pravice do vrnitve v prejšnje stanje se je mogoče sklicevati na zgoraj napisano.

3. Sprejemljivi jeziki (čl. 20(2)(c))

Z Zakonom o izvajanju evropskega naloga za izvršbo je bil ZPO dopolnjen z naslednjimi določbami:

„Člen 1083

Prevod

Če mora upnik v skladu s členom 20(2)(c) Uredbe (ES) št. 805/2004 zagotoviti prevod, se ta sestavi v nemščini, potrdi pa ga ustrezno usposobljena oseba iz ene od držav članic.“.

4. Organi, določeni za potrjevanje javnih listin (čl. 25)

V Nemčiji so javne listine za namene člena 25(1) Uredbe (ES) št. 805/2004 izvršljive listine, ki jih sestavijo notarji ali uradi za socialno varstvo mladih. Zakon o izvajanju evropskega naloga za izvršbo v novem členu 1079, s katerim dopolnjuje ZPO, za izdajanje potrdila o evropskem nalogu za izvršbo za namene člena 25(1) Uredbe (ES) št. 805/2004 pooblašča pristojni urad za izdajanje izvršljivih kopij (glej člen 724 ZPO). Te določbe se glasijo:

„Člen 1079

Pristojnost

Potrdila v skladu s:

1.            členom 9(1), členom 24(1), členom 25(1) ter

2.            členom 6(2) in (3) Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov (UL L 134, str. 15) lahko izdajajo sodišča, organi ali notarji, ki so pristojni za izdajo izvršljivih kopij.“.

V skladu s členom 797(2) ZPO izvršljivo kopijo (in s tem potrdilo o evropskem nalogu za izvršbo) notarske listine izda notar, ki hrani listino; če listino hrani drug organ, je pristojen ta organ. Običajno listino hrani notar, ki jo je overil.

V skladu s členom 60(3)(1) poglavja VIII (Socialno varstvo otrok in mladostnikov) Zakona o socialnem varstvu je Urad za socialno varstvo mladih, ki je pristojen za overjanje sporazumov, pristojen za izdajanje izvršljive kopije listine o socialnem varstvu mladih. Rezultat tega je, da je Urad za socialno varstvo mladih, ki je izdal javno listino, pristojen za izdajanje potrdil o evropskem nalogu za izvršbo. Zakon o izvajanju evropskega naloga za izvršbo uvaja natančnejšo določitev s ponovnim pregledom člena 60(3)(1) poglavja VIII Zakona o socialnem varstvu.

V skladu s pravili o pristojnosti za izdajanje izvršljivih kopij lahko v Nemčiji potrdila o evropskem nalogu za izvršbo izdajajo vsi notarji in uradniki za socialno varstvo mladih. Ker je v Nemčiji približno 8 000 notarjev in nekaj sto uradov za socialno varstvo mladih, se sestava njihovega seznama za objavo v Uradnem listu ne zdi smiselna. Poleg tega bi bili stroški za nenehno posodabljanje takšnega seznama nesorazmerni. Zaenkrat nemška vlada seznama ne bo predložila, Komisijo pa bo namesto tega uradno obveščala o spremembah predpisov, določenih v členu 1079 ZPO v povezavi s členom 797(2) ZPO ali členom 60(3)(1) poglavja VIII Zakona o socialnem varstvu, za objavo v Uradnem listu. Ti podatki upniku omogočijo, da bo lahko brez težav našel pristojni organ za namene člena 25 Uredbe (ES) št. 805/2004. Poleg tega bo v veliki večini primerov pristojni organ tisti, ki je izdal javno listino, kot je obrazloženo zgoraj.

Zadnja posodobitev: 09/10/2018

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Povratne informacije

S spodnjim obrazcem sporočite svoje pripombe in povratne informacije o našem novem spletišču