Družinska mediacija

Čezmejna družinska mediacija se spodbuja z mednarodnimi in evropskimi instrumenti sodelovanja za mirno in hitro reševanje sporov. Francija je v okviru svojega osrednjega organa ustanovila posebno enoto za spodbujanje mediacije v čezmejnih zadevah. Predstaviti je treba tudi nacionalne predpise na področju mediacije, ki se uporabljajo tudi v čezmejnih zadevah.

Nacionalni regulativni okvir:

Z zakonom št. 95-125 z dne 8. februarja 1995, ki mu je sledila uredba št. 2012-66 z dne 22. julija 1996, je bila v Franciji uzakonjena sodna mediacija. Vsak sodnik, ki odloča o sporu, lahko s soglasjem strank imenuje mediatorja, ki je usposobljena, nepristranska in neodvisna tretja oseba.

S sklepom št. 2011-1540 z dne 16. novembra 2011, s katerim je bila prenesena Direktiva 2008/52/ES z dne 21. maja 2008, je bil spremenjen zakon z dne 8. februarja 1995. S tem zakonom je mediacija opredeljena kot vsak strukturiran postopek, s katerim dve ali več strank ob pomoči tretje osebe poskuša doseči dogovor za mirno rešitev nesoglasij. Navedeni zakon uvaja ureditev, ki je skupna za vse mediacije.

Za družinsko mediacijo je mogoče pridobiti državno diplomo, uvedeno z uredbo z dne 2. decembra 2003 (člen R.451-66 in naslednji zakonika o socialnem varstvu in družini) ter odlokoma z dne 12. februarja 2004 in 19. marca 2012. Vendar ta diploma še ni obvezna za opravljanje funkcije družinskega mediatorja, saj družinska mediacija ni reguliran poklic.

Družinska mediacija je na voljo:

(1) zunaj sodnega postopka: to je tako imenovana običajna mediacija; v tem primeru se stranke neposredno obrnejo na mediatorja;

(2) med sodnim postopkom: člen 1071 zakonika o civilnem postopku ter člen 255 in člen 373-2-10 civilnega zakonika:

• sodnik za družinske zadeve lahko strankam predlaga ukrep mediacije in po pridobitvi njihovega soglasja imenuje družinskega mediatorja, ki začne mediacijo;
• sodnik za družinske zadeve lahko strankam odredi sestanek z družinskim mediatorjem, na katerem jih ta seznani z družinsko mediacijo in njenim potekom.

Sporazum, dosežen na podlagi družinske mediacije, lahko uradno potrdi sodnik za družinske zadeve (člena 1534 in 1565 ter naslednji zakonika o civilnem postopku). Sodnik uradno potrdi sporazum, razen če ugotovi, da otrokova korist ni ustrezno varovana ali da privolitev staršev ni bila svobodna (člen 373-2-7(2) civilnega zakonika) ali, splošneje, da bi lahko bil ogrožen javni red.

• Družinska mediacija, ki jo vodi enota za mednarodno družinsko mediacijo (CMFI – Cellule de médiation familiale internationale), je brezplačna. Mediacija je plačljiva, če jo stranke zaupajo zasebnemu mediatorju. Finančni prispevek strank se določi v skladu z uradnim cenikom storitev mediacije, ki se plača za posamezni sestanek in na osebo ter je odvisen od dohodka strank (prošnja pisarni za pravno pomoč ali skladu za družinske dodatke). Povezava do upoštevnih določb zakonika o civilnem postopku: tukaj   (56 Kb) .
• Povezava do strani z informacijami ministrstva za pravosodje o družinski mediaciji.
• Povezava do seznamov mediatorjev: najbližjo službo za družinsko mediacijo lahko poiščete z iskalnim nizom: „médiation familiale“ (družinska mediacija) v zavihku „catégories“ (kategorije) na spletišču Justice en région (sodišča v regiji).

Mednarodna družinska mediacija:

Mednarodna družinska mediacija je predvidena z instrumenti mednarodnega sodelovanja v družinskih zadevah (Haaška konvencija z dne 25. oktobra 1980 in uredba Bruselj IIa) in je namenjena lažjemu iskanju sporazumnih rešitev za vrnitev otroka v primeru mednarodnega protipravnega odvzema otroka ali dogovora o uresničevanju pravice starša do stikov z otrokom.

Zadevne osebe se lahko:

(1) obrnejo na mediatorje, ki opravljajo dejavnost samostojno ali v okviru združenja: seznam mediatorjev, ki lahko posredujejo v družinskih zadevah, je objavljen na naslednjem spletnem naslovu: http://www.justice.gouv.fr/justice-civile-11861/enlevement-parental-12063/sources-listes-des-mediateurs-familiaux-internationaux-26139.html (ali kliknite tukaj).

(2) zatečejo k mediaciji prek posebne enote za mednarodno družinsko mediacijo pri francoskem ministrstvu za pravosodje, ki ima vlogo osrednjega francoskega organa, pristojnega za Haaški konvenciji z dne 25. oktobra 1980 in 19. oktobra 1996 ter uredbo Bruselj IIa. Osrednji organ izvaja mediacijo, kadar se stranke v zadevah sodelovanja obrnejo nanj, vendar lahko glede na posamezen primer posreduje tudi izven zadev sodelovanja v primerih neupravičenih premestitev otrok, v zadevah čezmejnih pravic do osebnih stikov z otrokom in v zadevah čezmejne zaščite mladoletnih oseb.

Za začetek mediacije mora vsaj eden od staršev prebivati v Franciji, drugi pa v tujini, ne glede na njuno državljanstvo. Enota za mediacijo, na katero se eden od staršev obrne s prošnjo za mednarodno družinsko mediacijo, ta ukrep predlaga drugemu staršu. Ta korak mora biti prostovoljen: pri uvedbi postopka mednarodne družinske mediacije ni prostora za prisilo. Mediatorji v posebni enoti opravljajo svoje naloge nepristransko in skrbno, pri mediaciji pa velja načelo zaupnosti.

Mediacija v okviru enote za mednarodno družinsko mediacijo pri ministrstvu za pravosodje je brezplačna. Zaprosilo, ki se mu priložijo dokumenti v zvezi s postopki, ki potekajo ali so bili končani v Franciji ali v tujini, je treba po pošti poslati na naslov:

Ministère de la Justice

Direction des affaires civiles et du Sceau – BDIP

Cellule de médiation familiale internationale

13 place Vendôme

75 042 Paris Cedex 01

Poslati ga je mogoče tudi po elektronski pošti na naslov: entraide-civile-internationale@justice.gouv.fr.

Povezava do spletišča francoskega ministrstva za pravosodje (enota za mednarodno družinsko mediacijo): http://www.justice.gouv.fr/justice-civile-11861/enlevement-parental-12063/la-mediation-21106.html.