Find an expert

Information on finding an expert in EU countries.

An expert is a person appointed by the court or the parties in order to provide his expertise on a certain subject during court proceedings. Their duty is to the court even if the parties have appointed the expert.

Usually, national laws lay down the duties and responsibilities of experts. Most countries stipulate requirements (education, training and/or certification) for recognition as an expert in court proceedings. Currently, there is no agreement between the Member States on the requirements for (judicial) experts and national nomenclatures significantly differ from one another.

There are many types of experts:

  • An expert witness will be asked to interpret facts and/or give an opinion based on their expertise in technical matters or on their experience so as to clarify the parties’ arguments;
  • A technical expert will be asked to give their opinion on technical or scientific issues;
  • A legal expert may be consulted about rules, practices and rights applicable to foreign law;
  • Other experts.

The national factsheets on experts and expertise provide information about existing national lists and registers of experts, requirements experts have to adhere to, remuneration and liability of experts, as well as information about the conduct of expert proceedings.

These national factsheets have been compiled by the European Expert and Expertise Institute (EEEI) within the framework of the Find an Expert project, funded under the Justice Programme of the European Commission.

Last update: 17/11/2021

This page is maintained by the European Commission. The information on this page does not necessarily reflect the official position of the European Commission. The Commission accepts no responsibility or liability whatsoever with regard to any information or data contained or referred to in this document. Please refer to the legal notice with regard to copyright rules for European pages.

Poišči izvedenca - Belgija

I. Seznami in registri izvedencev

Le osebe, ki so na podlagi odločbe ministra za pravosodje ali uradnika, ki ga ta pooblasti, in na podlagi predloga akreditacijske komisije vpisane v nacionalni register sodnih izvedencev ter zapriseženih prevajalcev, tolmačev in prevajalcev/tolmačev, lahko imajo naziv sodnega izvedenca ter sprejemajo in opravljajo naloge kot sodni izvedenci, oziroma imajo naziv zapriseženi prevajalec, tolmač ali prevajalec/tolmač ter opravljajo naloge prevajanja ali tolmačenja, ki jim jih nalaga zakon.

Fizične osebe se vpišejo v register, če:

  • imajo državljanstvo države članice Evropske unije ali imajo v EU zakonito prebivališče;
  • niso pravnomočno obsojene (tudi ne pogojno) za kaznivo dejanje, ki se kaznuje z globo, delom ali zaporom, razen obsodb za kazniva dejanja zoper pravila cestnega prometa in obsodb, ki po mnenju ministra za pravosodje očitno ne pomenijo ovire za izdajanje izvedenskih mnenj strokovnem na področju, za katerega so vpisani v register kot izvedenec, ali za opravljanje storitev prevajanja ali tolmačenja kot zapriseženi prevajalec, tolmač ali prevajalec/tolmač v jezikih, za katere so vpisani v register. To se smiselno uporablja tudi za osebe, ki so v tujini pravnomočno obsojene na enakovrstno kazen;
  • so dopolnile 21 let (v primeru zapriseženega prevajalca, tolmača ali prevajalca/tolmača);
  • predložijo dokaze o potrebnem poklicnem znanju in spretnostih ter pravnem znanju;
  • pisno izjavijo, da so na voljo za opravljanje storitev za pravosodne organe;
  • predložijo dokaze o poklicnih kompetencah in pravnem znanju;
  • se zavežejo k nadaljnjemu usposabljanju na svojem področju;
  • se zavežejo k spoštovanju etičnega kodeksa, ki ga določi kralj in ki določa vsaj načeli neodvisnosti in nepristranskosti;
  • zaprisežejo.

Zvezna javna služba za pravosodje upravlja register in ga redno posodablja.

Vpis v nacionalni register velja šest let in se lahko vsakokrat podaljša za enako obdobje. Trenutno so vpisi le začasni, dokler se ne vzpostavi akreditacijska komisija. Akreditacijska komisija je začela delo v začetku junija 2019. Vsi izvedenci, prevajalci in tolmači (ki jih je skoraj 4 000) bodo morali biti preverjeni do 30. novembra 2022.

Oblikovan je bil prehodni načrt, na podlagi katerega morajo izvedenci, ki delajo za pravosodne organe, zagotoviti skladnost z njegovimi določbami najpozneje šest let po začetku veljavnosti zakona z dne 10. aprila 2014. Zato je bilo to prestavljeno na 1. december 2022.

24. decembra 2020 je začel veljati nov zakon z dne 20. decembra 2020, ki vsem izvedencem omogoča vpis v začasno podatkovno zbirko. Ta začasni vpis se izteče 30. novembra 2022.

Trenutno imajo do registra dostop le sodniki. V prihodnosti pa bo dostopen vsem prek spletišča zvezne javne službe za pravosodje.

Za vpis v register mora izvedenec dokazati poklicno usposobljenost in pravno znanje (člen 555/8, 4, pravosodnega zakonika).

To dokazuje z naslednjimi dokazili:

  • glede poklicne usposobljenosti:
    • sodni izvedenci jo dokazujejo z diplomo, pridobljeno na strokovnem področju, za katero se želijo vpisati kot sodni izvedenci, ter z dokazilom o petih letih ustreznih izkušenj v predhodnih osmih letih pred vložitvijo prošnje za vpis; če nimajo diplome, pa z dokazilom o 15 letih zadevnih izkušenj v 20 letih pred vložitvijo prošnje za vpis;
    • zapriseženi prevajalci, tolmači in prevajalci/tolmači jo dokazujejo s katero koli diplomo ali dokazilom o vsaj dveh letih zadevnih izkušenj v osmih letih pred vložitvijo prošnje za vpis, ali s katerim koli drugim dokazilom o znanju jezika, glede katerega vložijo prošnjo za vpis. Sodni izvedenci ter zapriseženi prevajalci, tolmači in prevajalci/tolmači s stalnim prebivališčem v drugi državi članici EU, lahko dokazujejo svojo poklicno usposobljenost z dokazilom o vpisu v podoben register v svoji državi. V kraljevem odloku, ki ga bo sprejel zvezni parlament, bodo opredeljene „nadaljnje obveznosti glede usposabljanja in izobraževanja“;
  • glede pravnega znanja:  s potrdilom, ki se izda po zaključku usposabljanja, ki izpolnjuje pogoje iz Povezava se odpre v novem oknukraljevega odloka z dne 30. marca 2018.

II. Plačilo izvedencev

V civilnih zadevah višino plačila sodnega izvedenca določijo stranke. Vendar ima pri tem zadnjo besedo sodišče, ki lahko zniža postavko predlaganega sodnega izvedenca.

V kazenskih zadevah višino plačila sodnega izvedenca določa kraljevi odlok.

Stranke za kritje plačila sodnega izvedenca ne morejo pridobiti pravne pomoči.

III. Odgovornost izvedencev

Sodni izvedenci so odgovorni v skladu s splošnimi pravili (civilno/pogodbeno pravo). Odgovornost izvedencev ni zakonsko omejena.

IV. Dodatne informacije o izvedenskih postopkih

Glavne pravne določbe, ki se uporabljajo za opravljanje izvedenskih storitev v pravosodju v Belgiji, so Povezava se odpre v novem oknučleni 962–991j belgijskega pravosodnega zakonika: (besedilo je na voljo v nizozemščini, francoščini in nemščini).

V belgijskem pravnem sistemu ni ločevanja med različnimi vrstami izvedencev – obstajajo le sodni izvedenci. Edina ločnica je med sodnimi izvedenci in prevajalci/tolmači.

Ta naziv je zaščiten.

1. Imenovanje izvedencev

V skladu z belgijskim pravosodnim zakonikom lahko sodnega izvedenca imenuje le sodnik, preiskovalni sodnik in/ali državni tožilec.

Vendar pravdnim strankam ni prepovedano naročiti mnenja svojega izvedenca. Tak zasebni izvedenec se imenuje „strokovni svetovalec“. Zakon ne ureja njihovega sodelovanja.

Člen 962 belgijskega pravosodnega zakonika določa: „Z namenom rešitve spora, predloženega sodišču, ali v primeru, da spor objektivno in neposredno grozi, lahko sodnik izvedencu naroči izdelavo tehničnega poročila z ugotovitvami ali mnenja. Sodnik lahko imenuje izvedenca, s katerim se stranke strinjajo. Sodnik lahko ravna v nasprotju z izbiro strank le na podlagi obrazložene odločbe.“

(a) Imenovanje s strani sodišča

Pri imenovanju izvedenca v civilnem ali kazenskem postopku ni razlik. Členi 555/6 do 555/16 pravosodnega zakonika se uporabljajo v civilnih in kazenskih zadevah (člen 2 pravosodnega zakonika).

Razen v primerih iz člena 555/15 pravosodnega zakonika (v nujnih zadevah ali kadar ni na voljo nobenega izvedenca na zahtevanem strokovnem področju) velja, da morajo sodišča imenovati izvedenca, ki je vpisan v nacionalni register sodnih izvedencev.

Civilna sodišča lahko imenujejo katerega koli izvedenca iz registra, za katerega menijo, da je ustrezen za zadevno nalogo. Imenujejo lahko tudi izvedenca, ki ga izberejo stranke, in izbire strank ne smejo spregledati brez utemeljenega razloga.

Izvedenci morajo preveriti, ali obstaja nasprotje interesov.

(b) Imenovanje s strani strank

V civilnih zadevah lahko vsaka stranka naroči mnenje svojega izvedenca. Tak izvedenec se imenuje „strokovni svetovalec“. Pri imenovanju „strokovnega svetovalca“ strankam ni treba upoštevati nobenih posebnih pravil ali postopka.

2. Postopek

Sodišče lahko odloči, ali je v sporu oziroma za ugotavljanje resnice potrebno izvedensko mnenje.

Vloga izvedenca je izdelati mnenje za sodišče na podlagi konkretnega navodila sodišča.

Sodišče nikoli ni zavezano upoštevati izvedenskega mnenja.

V civilnih postopkih sodišče nadzira napredek izdelave izvedenskega mnenja ter zagotavlja upoštevanje rokov in predstavitev mnenja izvedenca.

Izvedenec mora upoštevati navodila glede svoje naloge.

Stranke lahko izpodbijajo poročilo z izjavami in nasprotnimi strokovnimi/izvedenskimi mnenji.

Med postopkom so izvedenci lahko v stiku s strankami, vendar mora zaradi upoštevanja načela kontradiktornosti vsa komunikacija potekati v prisotnosti vseh strank.

(a) Izvedensko poročilo

Rezultati ocene izvedenca se predstavijo v poročilu.

Poročilo vsebuje uvod, opravljeno delo in ugotovitve ter sklepne ugotovitve izvedenca. Vsebuje tudi vse dokumente, ki jih je izvedenec pri delu uporabil.

Končno poročilo se predloži sodišču, ki je imenovalo izvedenca.

V civilnih zadevah lahko sodišče, če ne prejme potrebnih pojasnil, zahteva dopolnitev poročila od istega izvedenca ali naroči novo izvedensko mnenje pri drugem izvedencu.

(b) Obravnava pri sodišču

Sodišče lahko izvedenca zasliši na obravnavi. Na zahtevo izvedenca ali strank lahko sodnik zasliši tudi strokovnega svetovalca strank.

Zadnja posodobitev: 27/04/2023

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Poišči izvedenca - Češka

I. Seznami in registri izvedencev

Češka ima uradni seznam izvedencev.

V skladu s členom 15 zakona št. 254/2019 o izvedencih ter uradih in inštitutih za izvedence (v nadaljnjem besedilu: zakon o izvedencih), ki se izvaja z izvedbenim odlokom ministrstva za pravosodje št. 503/2020 z dne 26. novembra 2020, je seznam izvedencev javno dostopen.

Seznam izvedencev je na voljo Povezava se odpre v novem oknutukaj. Na seznamu lahko najdete tudi urade in inštitute za izvedence, ki so usposobljeni za opravljanje izvedenskega dela.

Ministrstvo za pravosodje je odgovorno za vodenje seznama izvedencev.

V skladu s členom 5(1) zakona o izvedencih, kot se izvaja v skladu z odlokom št. 503/2020, morajo izvedenci za uvrstitev na seznam izpolnjevati spodaj navedena merila. Za njih velja, da:

  • imajo statutarni sedež, stalno prebivališče, kontaktni naslov ali prijavljeno prebivališče tujega državljana na Češkem;
  • imajo zahtevano raven izobrazbe (univerzitetno izobrazbo, kjer je to mogoče; v nasprotnem primeru najvišjo dosegljivo raven izobrazbe);
  • imajo vsaj pet let aktivnih poklicnih izkušenj na zadevnem področju in v zadevnem sektorju;
  • imajo dodatno specializirano izobrazbo ali potrdilo o strokovni usposobljenosti (za področja in sektorje iz Priloge 2 k izvedbenem odloku št. 505/2020);
  • imajo polno pravno in poslovno sposobnost (lahko v celoti sodelujejo v sodnih postopkih);
  • so nekaznovani (oseba ne sme biti pravnomočno obsojena za naklepno ali malomarno kaznivo dejanje, storjeno v zvezi z opravljanjem strokovne ali poslovne dejavnosti, razen če se šteje, da ni bila obsojena);
  • imajo potrebno materialno in tehnično opremo ter naprave;
  • so uspešno opravili pristopni izpit, ki ga organizira ministrstvo za pravosodje;
  • niso v stečaju;
  • jim v zadnjih petih letih ni bilo odvzeto dovoljenje za opravljanje izvedenskega dela zaradi hujših ali ponavljajočih se kršitev izvedenskih dolžnosti ter
  • v zadnjih treh letih niso bili kaznovani z globo v znesku 100 000 CZK ali več zaradi kršitev, navedenih v zakonu o izvedencih.

Za opravljanje dejavnosti urada ali inštituta za izvedence se zahteva izpolnjevanje posebnih pogojev iz členov 6 in 7 zakona o izvedencih.

Izvedenci morajo pred vpisom v register izreči zaprisego. Zaprisega se glasi: „Prisegam, da bom pri izvedenskem delu spoštoval/-a zakonodajo, da bom izvedensko dejavnost opravljal/-a nepristransko in neodvisno, da bom v celoti uporabljal/-a vse svoje znanje, da bom skrbel/-a za nadaljnje izobraževanje in obravnaval/-a kot zaupna vsa dejstva, s katerimi se bom seznanil/-a pri svojem izvedenskem delu.“

Za uvrstitev na seznam morajo izvedenci vložiti zahtevek pri ministrstvu za pravosodje.

Vendar se jim ni treba zavezati kodeksu ravnanja ali etičnemu kodeksu.

Izvedenci so lahko s seznama odstranjeni iz enega od naslednjih razlogov:

  • izvedenec umre ali se urad ali inštitut za izvedence razpusti;
  • izvedenec sporoči, da je prenehal delati kot izvedenec;
  • začne veljati odločba o odvzemu dovoljenja za opravljanje izvedenskega dela.

Prenehanje pravice do opravljanja izvedenskega dela po odvzemu dovoljenja s strani ministrstva ureja člen 14(1) zakona o izvedencih. Ta določba se uporablja v primerih, ko izvedenec ne izpolnjuje več pogojev za imenovanje, ni predložil dokazila o obveznem zavarovanju odgovornosti, zaradi zdravstvenih, poklicnih ali drugih resnih razlogov dolgoročno ne more opravljati svojega dela, je drugače neaktiven (v zadnjih petih letih je pripravil manj kot tri izvedenska poročila) ali resno ali stalno krši obveznosti, določene v zakonu o izvedencih.

Ministrstvo za pravosodje redno posodablja seznam izvedencev.

Izvedenca je mogoče najti z Povezava se odpre v novem oknuiskalnikom. Ta iskalnik vključuje vse izvedence ter urade in inštitute za izvedence.

Izvedenci so na seznamu prikazani glede na njihovo področje, sektor in po potrebi specializacijo. Trenutno obstaja 52 glavnih področij, ki jih določa zakon o izvedencih. V Prilogi 1 k izvedbenemu odloku št. 505/2020 je naveden seznam sektorjev izvedencev na različnih strokovnih področjih.

Izvedenci morajo podatke o svojem izvedenskem delu elektronsko vnesti v register izvedenskih poročil, ki je dostopen na daljavo in ga vodi ministrstvo za pravosodje.

II. Kvalifikacije izvedencev

Za izvedence so lahko imenovane samo osebe, ki so dosegle zahtevano raven izobraževanja in najmanjšo dolžino aktivnih poklicnih izkušenj na svojem specializiranem področju in v svojem sektorju. Za opravljanje izvedenskega dela ni potrebno članstvo v strokovni organizaciji izvedencev.

Vendar se na nekaterih strokovnih področjih in v nekaterih sektorjih zahteva dokazilo o strokovni usposobljenosti, ki ga izda zakonito ustanovljeno strokovno združenje z obveznim članstvom, na primer v gradbenem sektorju (v skladu s Prilogo 2 k izvedbenemu odloku št. 505/2020), da bi izvedenec na teh področjih in v teh sektorjih lahko opravljal izvedensko delo.

Izvedenci morajo obnavljati ali razširjati svoje znanje. Ministrstvo za pravosodje sodeluje pri usposabljanju in nadaljnji strokovni podpori izvedencev.

III. Plačilo izvedencem

Plačilo izvedencem je urejeno s pogodbo s stranko, ki zahteva izvedensko poročilo, ali z zakonom o izvedencih in izvedbenim odlokom št. 504/2020 o honorarjih izvedencev.

Obstajajo omejitve glede načina plačila izvedencem. Pogodbeno plačilo ni dovoljeno, če izvedensko poročilo zahteva javni organ (npr. sodišče ali upravni organ).

Poleg plačila je izvedenec upravičen do povračila denarnih stroškov in nadomestila za izgubo časa, vključno s časom, porabljenim za potovanje v zvezi z izvedenskim delom v kraj, v katerem ni njegov statutarni sedež.

Izvedenci, ki jih imenuje sodišče, lahko prejmejo predplačila.

Izvedencem se honorarji izplačujejo na naslednja načina:

Civilni postopek

Honorarji izvedencem so vključeni v stroške postopka. Vsaka stranka krije svoje stroške postopka in stroške zastopnikov. Sodišče stranki, ki v določeni zadevi v celoti uspe, odobri povrnitev stroškov, nastalih med učinkovitim uveljavljanjem ali obrambo pravic zoper stranko, ki v postopku ne uspe. Če stranka v postopku le delno uspe, sodišče pošteno razdeli povrnitev stroškov ali razglasi, da nobena od strank ni upravičena do povračila. Država je glede na izid postopka upravičena, da ji stranke povrnejo stroške postopka, ki jih je država porabila za postopek, razen če se pričakuje, da bodo stranke oproščene plačila sodnih taks.

Kazenski postopek

Stroške za izvedbo kazenskih postopkov, vključno z izvršilnimi postopki, krije država. Če je tožena stranka pravnomočno spoznana za krivo, mora državi plačati pavšalni znesek za povrnitev teh stroškov, tudi v primerih, ko je bilo v postopku zahtevano izvedensko poročilo. Stroške, ki presegajo ta pavšalni znesek, v celoti krije država. Razen nekaterih izjem država ne krije stroškov izvedenskih poročil, ki jih ni zahtevala.

IV. Odgovornost izvedencev

Izvedenci so v skladu z zakonom o izvedencih odgovorni za kazniva dejanja, ki so jih storili (člen 39), ali za morebitno storitev kaznivega dejanja krivega pričanja in lažnega izvedenskega poročila, če je bilo izvedensko poročilo napačno, grobo izkrivljeno ali nepopolno (člen 346 zakona št. 40/2009, tj. kazenskega zakonika).

Zakon o izvedencih določa tudi posebno odgovornost izvedencev po zasebnem pravu. Izvedenci morajo zagotoviti odškodnino za škodo, ki jo povzročijo v zvezi s svojim izvedenskim delom. Vendar so izvedenci oproščeni odgovornosti, če dokažejo, da škode ne bi mogli preprečiti niti ob vseh prizadevanjih, ki bi jih lahko zahtevali od njih.

Odgovornost izvedencev ni zakonsko omejena.

Obvezno zavarovanje izvedencev prispeva h kritju njihove odgovornosti za škodo, povzročeno z opravljanjem izvedenskega dela.

V. Dodatne informacije o izvedenskih postopkih

Glavna zakonodaja, ki se uporablja za delo izvedencev na Češkem, so zakon št. 254/2019 o izvedencih ter uradih in inštitutih za izvedence, zakon št. 99/1963, zakonik o civilnem postopku, zakon št. 141/1961 o kazenskem postopku (zakonik o kazenskem postopku) in zakon št. 500/2004, zakonik o upravnem postopku.

Splošna pravila za imenovanje izvedenca s strani javnih organov so podobna za postopke pred civilnimi, kazenskimi in upravnimi sodišči.

Poimenovanja „izvedenec“, „urad za izvedence“ in „inštitut za izvedence“ lahko uporabljajo samo pooblaščene osebe.

Češki pravni sistem ne razlikuje med izvedenci, ki jih imenuje sodišče, tehničnimi izvedenci, pravnimi izvedenci ali drugimi vrstami izvedencev.

Skupno število izvedencev, vpisanih na seznam izvedencev, je približno 6 000.

1. Imenovanje izvedencev

Izvedenca lahko imenuje sodišče, drug javni organ ali stranke v postopku.

V civilnih in upravnih sodnih postopkih ni mogoče imenovati izvedenca pred začetkom postopka.

Kar zadeva kazenski postopek, je v členu 105(1) zakonika o kazenskem postopku določeno naslednje: „Če je za razjasnitev dejstev v kazenskem postopku potrebno strokovno znanje, organ, vključen v kazenski postopek, zahteva mnenje strokovnjaka. Če tak postopek zaradi zapletenosti obravnavanega vprašanja ne zadostuje, organ, vključen v kazenski postopek, imenuje izvedenca. V predkazenskem postopku izvedenca imenuje organ, vključen v kazenski postopek, ki meni, da je izvedensko poročilo potrebno za odločitev (npr. policist ali državni tožilec); sicer izvedenca imenuje državni tožilec, če je bila zadeva vrnjena v nadaljnjo preiskavo, ali predsedujoči sodnik v sodnem postopku. Obdolženec in v primeru sodnega postopka državni tožilec sta uradno obveščena o imenovanju izvedenca. Druge osebe so o imenovanju izvedenca uradno obveščene, če se to šteje za potrebno, da nekaj storijo ali dovolijo v zvezi z izvedbo izvedenskega postopka, na primer, da se izvedencu omogoči dostop do določenega kraja.“

1.a Imenovanje s strani sodišča

Sodišče lahko imenuje izvedence za obravnavo posebnih vprašanj o dejstvih, ki so potrebna v posameznem primeru. V nekaterih primerih v civilnem in kazenskem pravu je imenovanje izvedenca obvezno (nekateri primeri izhajajo tudi iz sodne prakse). Izvedenci se lahko imenujejo za predhodni ali predkazenski postopek.

V členu 105(1) zakona št. 141/1961 o kazenskem sodnem postopku (zakonik o kazenskem postopku) je določeno naslednje: „Če je za razjasnitev dejstev v kazenskem postopku potrebno strokovno znanje, organ, vključen v kazenski postopek, zahteva mnenje strokovnjaka. Če tak postopek zaradi zapletenosti obravnavanega vprašanja ne zadostuje, organ, ki sodeluje v kazenskem postopku, imenuje izvedenca.“

Pri imenovanju izvedenca v postopku na civilnem, kazenskem in upravnem sodišču ni bistvenih razlik.

Izvedenci so zakonsko obvezani poročati o kakršnem koli navzkrižju interesov.

Če izvedenca imenuje sodišče, ga izbere s seznama ali iz registra izvedencev. Če okoliščine tega ne preprečujejo, se imenujejo izvedenci s statutarnim sedežem ali kontaktnim naslovom v okrožju okrožnega sodišča, kjer ima sodišče sedež ali podružnico. Če takega izvedenca ni na seznamu ali če noben registrirani izvedenec ne more pripraviti poročila, lahko sodišče izjemoma imenuje osebo, ki ni vključena na seznam izvedencev, tj. „ad hoc izvedenca, ki ga imenuje sodišče“ (člen 26 zakona o izvedencih), da pripravi izvedensko poročilo.

1.b Imenovanje s strani strank

Stranke v postopku lahko kadar koli imenujejo izvedenca. Izvedensko poročilo, ki ga pripravi izvedenec (vpisan v nacionalni seznam izvedencev), ki ga imenuje stranka, ima enako veljavo kot poročilo, ki ga sestavi izvedenec, ki ga imenuje sodišče. Vendar mora biti v takšnem poročilu podana tudi klavzula izvedenca, ki navaja, da se izvedenec zaveda posledic predložitve zavestno lažnega izvedenskega poročila (člen 127a zakonika o civilnem postopku; člen 110a zakonika o kazenskem postopku).

Strankam pri imenovanju izvedenca ni treba uporabljati nobenega posebnega postopka. Vendar morajo biti v izvedenskem poročilu navedene informacije o tem, ali je izvedenec pogodbeno plačan, to plačilo pa ne sme biti odvisno od rezultatov izvedenskega dela.

Izvedenca ne smeta hkrati imenovati obe stranki v sodnem postopku.

Sodišče ne more odrediti, naj obe stranki skupaj imenujeta istega izvedenca (npr. v postopkih v sporih majhne vrednosti ali hitrih postopkih), namesto da bi vsaka stranka imenovala svojega izvedenca.

Stranke v sporu morajo izvedencu dati podrobna navodila in navesti vprašanja, na katera naj ta odgovori.

2. Postopek

2.a Civilni postopek

Če sodišče dvomi o pravilnosti izvedenskega poročila ali če je poročilo nejasno ali nepopolno, se mora od izvedenca zahtevati pojasnitev ali predložitev dodatnih informacij. Če se to ne zgodi, sodišče poskrbi, da izvedensko poročilo pregleda drug izvedenec. Izvedenci so med sojenjem običajno navzkrižno zaslišani.

Sodnik nikoli ni zavezan upoštevati izvedenskega mnenja. Izvedensko poročilo ima enak pomen kot kateri koli drug dokaz; sodnik ga mora obravnavati objektivno in v okviru drugih dokazov. Ni domneve točnosti izvedenskega poročila, ki ga predloži izvedenec, ki ga imenuje sodišče. Poročilo, ki ga sestavi izvedenec, ki ga imenuje stranka, ima enako veljavo kot poročilo izvedenca, ki ga imenuje sodišče

Stranke lahko ugovarjajo izpodbijanju izvedenskega poročila.

Postopka, v katerem bi bil pred sojenjem opravljen sestanek z izvedenci ali bi bili ti navzkrižno zaslišani, da bi se vprašanja omejila in bi sodišče razumelo različna mnenja, ni. Izvedenci imajo med postopkom lahko stike s strankami, vendar ne smejo predložiti poročila, če obstajajo dvomi o njihovi nepristranskosti.

Čim se izvedenec seznani s kakršnimi koli dejstvi, ki ga izključujejo, mora o tem uradno obvestiti stranko, ki je zahtevala poročilo; enaka obveznost velja tudi za druge stranke v postopku. Odločitev o tem, ali je treba izvedenca izločiti, sprejme organ, ki ga je imenoval.

Stranke v postopku morajo z izvedenci sodelovati. V nekaterih primerih se od strank zahteva, da jih zasliši izvedenec.

Izvedencu zlasti ni treba imeti sestankov s strankami za pridobitev njihovih pripomb.

1. Izvedensko poročilo

Izvedensko poročilo mora biti popolno, resnično in preverljivo. Formalne zahteve za izvedensko poročilo so določene v členih 27 in 28 zakona o izvedencih ter v izvedbenem odloku št. 503/2020.

V izvedenskem poročilu zahtevani podatki:

  • naslovna stran,
  • pristojnosti,
  • seznam virov,
  • ugotovitve,
  • mnenje,
  • utemeljitev, ki je dovolj podrobna, da omogoča preverjanje,
  • zaključek,
  • priloge,
  • klavzula izvedenca,
  • odtis izvedenčevega pečata,
  • podpis (kvalificiran elektronski podpis za poročilo v elektronski obliki).

Izvedencem ni treba predložiti predhodnega poročila.

Izvedencem v svojih poročilih ni treba obravnavati argumentov strank, ki presegajo obseg pristojnosti sodišča.

Izvedenci morajo svoje izvedensko delo opravljati osebno in samo na področju, v sektorju in po potrebi glede na specializacijo, za katera so pooblaščeni, s potrebno skrbnostjo, neodvisno, nepristransko in v dogovorjenem ali določenem roku. Izvedenci lahko s soglasjem osebe, ki je zahtevala poročilo, imenujejo svetovalca za preučitev pomožnih vprašanj.

Izvedenci morajo pri opravljanju svojega dela ohranjati zaupnost.

Izvedenci lahko zavrnejo predložitev poročila le iz razlogov, ki jih določa zakon (člen 19 zakona o izvedencih).

Izvedenci predložijo svoja poročila pisno. Zakon dopušča predložitev izvedenskega poročila v elektronski ali ustni obliki, če se stranka, ki je zahtevala poročilo, s tem strinja.

Od izvedencev se lahko zahteva, da pred sodiščem potrdijo, dopolnijo ali pojasnijo svoje mnenje.

2. Obravnava pri sodišču

Izvedenci se morajo udeležiti predhodne obravnave, če jih pozove sodišče.

Prav tako morajo biti navzoči na ustni obravnavi, da odgovorijo na vprašanja sodišča in strank, kadar so k temu pozvani.

Izvedenci so med sojenjem običajno navzkrižno zaslišani.

 

Tukaj predstavljene informacije so bile zbrane med projektom Poišči izvedenca od kontaktnih oseb iz različnih držav, ki jih je izbral evropski inštitut za sodno izvedenstvo in sodne izvedence (EEEI).

Zadnja posodobitev: 08/09/2023

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Poišči izvedenca - Danska

I. Seznami in registri izvedencev

Na Danskem obstaja več vrst izvedencev, njihovo imenovanje, postopki in obstoj seznama/registra izvedencev pa so odvisni od vrste zadevnega izvedenca.

Primeri izvedencev:

  • sodni izvedenec;
  • sodni izvedenec pri sodišču za spore iz najemnih razmerij;
  • izvedenec za otroke;
  • sodni cenilec;
  • tehnični izvedenec v manjših zadevah.

Na nekaterih področjih lahko izvedensko znanje zagotovijo tudi združenja.

V nekaterih primerih lahko sodišče izvedenca poišče v interni zbirki podatkov, do katere imajo dostop vsa danska sodišča. Postopki za imenovanje teh izvedencev se lahko razlikujejo, vendar pa je vsem izvedencem skupno to, da mora biti njihov ugled neomadeževan. Seznam/register teh izvedencev je zaradi preglednosti včasih objavljen tudi na spletišču danskih sodišč.

V drugih primerih lahko sodišče imenuje katero koli osebo, ki je po njegovem mnenju primerna in ustrezno usposobljena. V teh primerih imajo nekatere javne organizacije registre izvedencev, iz katerih lahko sodišča izberejo izvedence, če vprašanje spada na njihovo področje pristojnosti, na primer izvedenca za forenziko. Če seznama ni in se obe stranki v postopku s tem strinjata, sodišče imenuje izvedenca, ki se zdi ustrezno usposobljen. Kot izvedenci so lahko imenovane samo osebe neomadeževanega ugleda.

II. Kvalifikacije izvedencev

Zahtev glede kvalifikacij izvedencev ni. Sodišče ni zavezano upoštevati izvedenskega mnenja, ampak ga lahko upošteva po prosti presoji. To velja tudi za dokazno vrednost posameznega dokaza. Danska sodna uprava se pri obravnavi vlog izvedencev, ki bi želeli delovati kot izvedenci v manjših zadevah, posvetuje z ustreznimi panožnimi organizacijami in zahteva izpis iz kazenske evidence. Drugih zahtev glede izobrazbe ali poklicnih izkušenj izvedencev ni.

III. Plačilo izvedencev

Plačilo je odvisno od vrste izvedenca, postavljenega v zadevi.

Plačilo za sodnega izvedenca, izvedenca sodišča za spore iz najemnih razmerij in izvedenca za otroke je predpisano, pravila za plačilo pa določi danska sodna uprava (člen 93 zakona o pravosodju in člen 172 zakona o socialnem varstvu).

V civilnem postopku, v katerem je potrebna izvedenska ocena, npr. tehnično poročilo, ni predpisanih tarif niti omejitev v zvezi z nagradami izvedencev. Nagrade se ne morejo plačati vnaprej. Sodišče določi nagrado, ki se izvedencu, ki ga je imenovalo sodišče, plača za njegovo poročilo, udeležbo na sodišču in povrnitev morebitnih nastalih stroškov. Sodišče pred odločitvijo stranke pozove k predložitvi pripomb. Hkrati odloči, kako se nagrada za izvedenca razdeli med stranke (člen 208 zakona o pravosodju).

Za nastale stroške sta odgovorna stranka, na zahtevo katere je sodišče odredilo izdelavo izvedenskega poročila, in pravni zastopnik stranke. Vendar pa sta nasprotna stranka in njen pravni zastopnik prav tako odgovorna za del stroškov, ki so nastali zaradi odgovora na njena vprašanja. Stranka, na zahtevo katere je bil izvedenec pozvan k udeležbi na obravnavi, je odgovorna za stroške v zvezi s tem. Sodišče lahko strankam odredi plačilo predujma za stroške izvedenskega poročila, ki so ga zahtevale (člen 208 zakona o pravosodju).

V kazenskem postopku se v zvezi z izvedenskimi poročili uporabljajo podobna pravila (s potrebnimi spremembami) (člen 210 zakona o pravosodju).

Tehnični izvedenci v manjših zadevah morajo predložiti stroškovnik z oceno pričakovanih stroškov in ne smejo odgovarjati na tehnična vprašanja, preden ni plačilo urejeno. Stranke morajo nato podati pripombe na oceno izvedenskih stroškov. Pomembno je, da lahko sodišče odloči, da se bo zadeva nadaljevala brez izvedenskega poročila, če stranke ne morejo plačati predujma za stroške. Pravila določi danska sodna uprava (člen 404 zakona o pravosodju).

IV. Odgovornost izvedencev

Posebnega pravila o odgovornosti izvedencev ni. Izvedenec mora upoštevati poklicna pravila, ki veljajo za njegovo stroko, biti nepristranski in varovati poklicno skrivnost. Njegovo odgovornost torej urejajo splošna odškodninska/pogodbena pravila. S takimi pravili ni določena nobena omejitev odgovornosti.

Izvedenec, ki ne ravna v skladu s poklicnimi pravili, kot se pričakuje, je lahko zamenjan, lahko se zniža njegova nagrada ali se lahko celo šteje za odgovornega.

V primeru kaznivega ravnanja pri opravljanju naloge je lahko kazensko ovaden.

Nazadnje, zavarovanje poklicne odgovornosti za kritje morebitne odgovornosti ni obvezno.

V. Dodatne informacije o izvedenskih postopkih

Pravila o izvedenskih postopkih je mogoče najti v različnih zakonodajnih aktih in so odvisna od vrste zadevnega izvedenca. Vendar večino pravil vsebuje zakon o pravosodju (prečiščeni zakon št. 1835 z dne 15. september 2021). Pravila o izvedencih za otroke so delno vsebovana v zakonu o socialnem varstvu.

Deli zakona o pravosodju so prevedeni v angleščino.

1. Imenovanje izvedencev

V civilnih zadevah lahko izvedence imenujejo sodišče ali stranke. Stranka lahko sodišče zaprosi, naj izvedencu odredi izdelavo poročila o enem ali več vprašanjih.

V kazenskih zadevah sodišče odloči, ali je posredovanje izvedenca potrebno, kadar ga zahteva toženec ali tožilstvo. Tako obramba kot tudi tožilstvo lahko pozoveta izvedenske priče.

Izvedenci morajo sporočiti kakršno koli navzkrižje interesov s stranko.

V manjših zadevah (zadevah brez ekonomske vrednosti ali z vrednostjo, nižjo od 50 000 danskih kron) lahko sodnik odloči, da bo zahteval izvedensko mnenje. Izvedence v manjših zadevah imenuje danska sodna uprava.

(a) Imenovanje s strani sodišča

Predsedujoči sodnik/sodišče imenuje sodne izvedence itd. za posamezno zadevo, v kateri se njihovo strokovno znanje šteje za nujno. Predsedujoči sodnik sodnega izvedenca izbere z ustreznega seznama ali iz ustreznega registra ali interne zbirke podatkov, vendar pa jih v nekaterih primerih ni zavezan upoštevati. Preden se predsedujoči sodnik/sodišče odloči imenovati sodne izvedence, lahko stranke podajo pripombe glede odločitve.

Kadar izvedensko oceno zahtevajo stranke, lahko imenujejo izvedenca, vendar sodišče ni zavezano upoštevati njihove odločitve. Kadar se stranke dogovorijo o imenu izvedenca, sodišče običajno imenuje tega izvedenca (čeprav mu tega ni treba storiti). Če sodišče imenuje izvedenca, mora stranke obvestiti o osebi, ki jo namerava imenovati, in jim omogočiti predložitev pripomb. Če obstaja seznam/register izvedencev, sodišče ali stranka običajno izvedenca izbere s tega seznama ali iz tega registra, vendar pa jima tega ni treba vedno storiti.

(b) Imenovanje s strani strank

Kadar želijo stranke imenovati izvedenca za izdelavo izvedenskega mnenja, morajo uporabiti poseben postopek: kadar želijo izvedensko poročilo v civilnih zadevah, morajo pri sodišču vložiti pisni zahtevek. Zahtevek mora vsebovati informacije o namenu izvedenskega poročila in predmetu izvedenske presoje.

Če sodišče dopusti njegovo izdelavo, morajo stranke svoja vprašanja predložiti sodišču. Sodišče po prejemu vprašanj imenuje enega ali več izvedencev. Kot je opisano zgoraj, lahko tudi stranke imenujejo izvedenca, vendar sodišče ni zavezano upoštevati njihove odločitve.

2. Postopek

(a) Civilni postopek

Postopek je odvisen od vrste izvedenca, postavljenega v zadevi. Včasih je izvedenec pozvan na sodno obravnavo, da bi odgovoril na vprašanja o predmetu zadeve, npr. izvedenec za otroke na področju družinskega prava in izvedenska ocena tehničnih vprašanj, včasih pa mora izvedenec pripraviti zgolj pisno poročilo. Včasih izvedenec deluje kot sodnik in je vključen v razprave.

Spodaj sta predstavljena dva primera:

sodni izvedenec, ki ga za posamezno zadevo imenuje predsedujoči sodnik/sodišče, kadar se njegovo strokovno znanje šteje za nujno v zadevi, deluje kot sodnik (vendar s strokovnim poznavanjem določenega področja) in sodeluje v razpravah sodišča. Na področju družinskega prava sodišču pomaga izvedenec za otroke.

V zadevah, v katerih je izvedenska ocena pomembna za odločitev o vprašanju, mora izvedenec odgovoriti na vprašanja, ki jih prejme od sodišča, s pisnim poročilom, naslovljenim na sodišče. Izvedenec mora stranke obvestiti o času in kraju izvedenskega pregleda. Če je izvedensko poročilo pomanjkljivo, lahko sodišče izvedencu odredi, naj ponovno opravi izvedenski pregled ali ga dopolni v dodatnem pisnem poročilu. Za izvedensko poročilo obstajajo predhodno določene predloge. Sodišče ne spremlja dejavnosti izvedenca. Stranke lahko po predložitvi poročila izvedencu postavijo dodatna vprašanja, če to dovoli sodišče. Sodišče nato odloči, ali mora izvedenec na dodatna vprašanja odgovoriti pisno v dodatnem poročilu ali ustno na sodni obravnavi. Izvedenec je lahko tudi pozvan na sodno obravnavo, da odgovori na vprašanja v zvezi s poročilom.

Stranke pisna ali ustna izvedenska mnenja izpodbijajo na obravnavi. Vsekakor ni sodnik nikoli zavezan upoštevati izvedenskih mnenj.

(b) Drugo

Izvedenske priče so mogoče tudi v kazenskih zadevah. Izvedenci se pozovejo in so običajno prisotni na obravnavi.

 

Tukaj predstavljene informacije so bile zbrane v okviru projekta „Poišči izvedenca“ iz stikov po posameznih državah, ki jih je zbral Povezava se odpre v novem oknuEvropski inštitut za sodno izvedenstvo in sodne izvedence (EEEI).

Zadnja posodobitev: 09/05/2022

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Poišči izvedenca - Nemčija

I. Seznami in registri izvedencev

Vodijo se obsežni registri izvedencev. Različnih področij specializacije je približno 200–300.

  • Izvedence, ki so jih javno imenovale gospodarske zbornice, pri katerih so tudi zaprisegli, je mogoče najti Povezava se odpre v novem oknutukaj.
  • Izvedence, ki so jih javno imenovale obrtne zbornice, pri katerih so tudi zaprisegli, je mogoče najti Povezava se odpre v novem oknutukaj.
  • Izvedence, ki so jih javno imenovale kmetijske zbornice, pri katerih so tudi zaprisegli, je mogoče najti na Povezava se odpre v novem oknuregionalnih spletiščih kmetijskih zbornic.
  • Izvedence, ki so jih javno imenovale zbornice arhitektov, pri katerih so tudi zaprisegli, je mogoče najti na Povezava se odpre v novem oknuregionalnih spletiščih zbornic arhitektov.
  • Informacije o izvedencih, ki so jih javno imenovale zbornice inženirjev, pri katerih so tudi zaprisegli, in o zadevnih registrih je mogoče najti Povezava se odpre v novem oknutukaj.
  • Izvedence, ki so jih registrirale zbornice računovodij, je mogoče najti Povezava se odpre v novem oknutukaj.
  • Še ena podatkovna zbirka je na voljo na spletišču zveze javno imenovanih in zapriseženih izvedencev na naslovu Povezava se odpre v novem oknuhttps://www.bvs-ev.de/sachverstaendigenverzeichnis/.
  • Medicinskim izvedencem ni treba dovoliti, da se javno imenujejo in zaprisežejo. Seznami za iskanje medicinskih izvedencev so na voljo na regionalnih spletiščih zdravniških združenj.

Sodišča izvedence običajno imenujejo iz registrov. Če izvedenec izpolnjuje pogoje, je samodejno registriran. Za sprotno posodabljanje registrov so odgovorne zbornice za registracijo, ki jih imenuje država.

Glavne pravne določbe, ki se uporabljajo za sodno izvedenstvo v Nemčiji, so:

II. Kvalifikacije izvedencev

Oseba je lahko navedena kot izvedenec, če je na svojem strokovnem področju posebej visoko usposobljena. Za vpis v register se od kandidata zahtevajo ustrezne poklicne izkušnje. Strokovno znanje je treba dokazati s predložitvijo ustreznih dokumentov o delu izvedenca (npr. življenjepisa, kopij potrdil o vseh ustreznih akademskih in poklicnih kvalifikacijah, delovnih izkušnjah, izvedenstvu, poročilih in usposabljanju). Kandidat mora tudi opraviti preizkus, ki ga pripravi gospodarska/obrtna zbornica, v primeru arhitektov in inženirjev pa njihova poklicna zbornica. Poleg kvalifikacij je treba izkazati tudi nadaljnjo izobrazbo in izkušnje ter neodvisnost in integriteto.

Javno imenovani in zapriseženi izvedenci so običajno registrirani za pet let. Pred iztekom petletnega obdobja morajo dokazati svojo usposobljenost, integriteto in nadaljnje usposabljanje, če želijo biti ponovno imenovani in se s tem registrirati za naslednjih pet let (npr. po preverjanju in pregledu poročil, ki jih je treba predložiti za registracijo za novo petletno obdobje). Usposabljanje morajo zagotoviti odgovorni subjekti. Če izvedenec ne spoštuje pravil ali ne nadgrajuje svojih znanj in spretnosti, so zbornice pooblaščene, da ga izbrišejo iz registra.

III. Plačilo izvedencev

Plačilo v civilnih, upravnih in kazenskih zadevah se izračuna na podlagi Povezava se odpre v novem oknunemškega zakona o plačilih in nadomestilih v sodstvu (Justizvergütungs- und -entschädigungsgesetz, JVEG).

Zaprositi je mogoče za predujem ali predplačilo.

Če izvedenec opravlja nalogo zunaj sodišča, je plačilo odvisno od posameznega dogovora o nadomestilu.

IV. Odgovornost izvedencev

Izvedenec je odgovoren za napake v izvedenskem mnenju, ne glede na to, ali je to fizična oseba ali sodišče. Če je izvedenec, ki dela za sodišče, namerno ali iz hude malomarnosti pripravil napačno izvedensko mnenje in je tako napačno mnenje podlaga za odločitev sodišča, lahko oškodovana stranka sproži sodni postopek in zahteva nadomestilo za tako škodo (člen 839a civilnega zakonika –  Bürgerliches Gesetzbuch, BGB).

Kadar izvedenec opravlja nalogo zunaj sodišča, veljajo splošne določbe o (pogodbeni) odgovornosti.

V. Dodatne informacije o izvedenskih postopkih

1. Imenovanje izvedencev

Izvedenca imenuje sodišče, vendar imajo stranke pravico, da predlagajo, koga naj imenuje.

(a) Imenovanje s strani sodišča

Sodišče običajno uporablja seznam ali register izvedencev, imenuje pa lahko katerega koli izvedenca, za katerega meni, da je primeren in usposobljen. Sodni izvedenec je izvedenec, ki ga sodišče imenuje in mu daje navodila. Njegova glavna naloga je, da s svojim strokovnim znanjem pomaga sodišču.

(b) Imenovanje s strani strank

Če se stranke dogovorijo o imenovanju posameznih oseb za izvedence, mora sodišče upoštevati njihov dogovor, lahko pa omeji število oseb, ki jih izberejo stranke.

Če želi stranka izvedenca imenovati na svoji strani, da bi ji pomagal, se ta izvedenec ne šteje za sodnega izvedenca, ampak zasebnega.

2. Postopek

(a) Civilni postopek

Sodišče mora navesti razloge za svoje odločitve in se sklicevati na ugotovitve izvedenca, če sledi njegovemu mnenju. Izvedensko mnenje je za sodbo pogosto bistveno, čeprav ga sodišču ni treba upoštevati. V primeru pregleda na kraju samem mora izvedenec stopiti v stik z vsemi strankami. Če na primer od strank potrebuje več informacij, mora za to običajno poskrbeti sodišče.

i. Izvedensko poročilo

Stranke lahko poročilo imenovanega izvedenca izpodbijajo z izjavami ali nasprotnim izvedenskim mnenjem, tako da najamejo zasebnega izvedenca in njegovo poročilo predložijo sodišču.

ii. Obravnava pri sodišču

Za zbiranje dokazov se lahko pred sojenjem sproži neodvisni postopek („selbständiges Beweisverfahren“). V tem primeru je lahko izvedenec imenovan, preden se začne postopek v glavni stvari. Obseg neodvisnega postopka je omejen na zavarovanje dokazov za prihodnje sodne postopke ali za to, da se prepreči pravdni postopek.

Na obravnavi pri sodišču se upoštevajo kodeks ravnanja in postopkovna pravila. Izvedenec mora na vprašanja odgovarjati objektivno, razumljivo in izčrpno. V nemškem procesnem pravu ni navzkrižnega zaslišanja, vendar lahko vprašanja poleg sodnika postavljajo tudi pravdne stranke.

(b) Drugo

V kazenskih zadevah mora sodišče izvedenca imenovati iz priznanega registra sodnih izvedencev; drugo osebo lahko izbere samo, če je to potrebno zaradi posebnih okoliščin (člen 73(2) zakonika o kazenskem postopku – Strafprozessordnung, StPO). Sodišče lahko usmerja dejavnosti izvedenca. Druga pravila so navedena v Povezava se odpre v novem oknuzakoniku o kazenskem postopku – Strafprozessordnung, StPO.

 

Tukaj predstavljene informacije so bile zbrane v okviru projekta „Poišči izvedenca“ iz stikov po posameznih državah, ki jih je zbral Povezava se odpre v novem oknuEvropski inštitut za sodno izvedenstvo in sodne izvedence (EEEI).

Zadnja posodobitev: 27/04/2023

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Poišči izvedenca - Estonija

I. Seznami in registri izvedencev

V skladu z estonskim zakonom o forenzičnih preiskavah je izvedenec oseba, ki zagotovi svoje nepravno ali pravno strokovno znanje v zadevah, v katerih je to zakonsko dovoljeno. Nekateri izvedenci so zaposleni v državnih institucijah („izvedenci za forenziko“), drugi so vpisani na seznam strokovne institucije.

V Estoniji obstajajo uradni seznami izvedencev, ki so dostopni vsem. Sezname si je mogoče prenesti ali prebrati Povezava se odpre v novem oknutukaj in Povezava se odpre v novem oknutukaj.

Za posodabljanje teh seznamov je odgovoren estonski inštitut za forenzično znanost, ki je državni forenzični laboratorij. Oseba, ki izpolnjuje zahteve iz člena 6(1), točke 1 do 3, in (2), točki 1 in 2, zakona o forenzičnih preiskavah, je vpisana na drugi zgoraj navedeni seznam.

II. Kvalifikacije izvedencev

Minimalne zahteve za podelitev statusa izvedenca so določene v zakonu o forenzičnih preiskavah. Forenzični izvedenec strokovnost pridobi z usposabljanjem.

Usposabljanje za izvedence sodne medicine se izvaja na Univerzi v Tartuju v okviru štiriletnega programa specializacije za sodno medicino. Specializanti pridobijo strokovna znanja in veščine na estonskem inštitutu za forenzično znanost, ki je ena od baz usposabljanja Univerze v Tartuju.

Za usposabljanje forenzičnih izvedencev na drugih področjih forenzične znanosti v Estoniji ni posebnih izobraževalnih ustanov. Izvedenci se usposabljajo na estonskem inštitutu za forenzično znanost pod vodstvom izkušenih strokovnjakov. Usposabljanje večinoma traja dve leti. Načrt usposabljanja vsebuje splošne in tudi bolj konkretne teme, njegov cilj pa je, da se izvedenec strokovno usposobi. Načrt usposabljanja se pripravi na podlagi posebnih značilnosti vsake vrste strokovnega znanja, pri čemer se upoštevajo tudi akademska izobrazba in predhodne delovne izkušnje osebe, ki se usposablja za izvedenca.

Če zaposleni izpolnjuje zahteve za forenzičnega izvedenca iz zakona o forenzičnih preiskavah, je končal usposabljanje in je pridobil zadostne izkušnje za zagotavljanje neodvisnih izvedenskih mnenj, se mu podeli status forenzičnega izvedenca. Oseba se lahko zaposli kot forenzični izvedenec, potem ko zapriseže kot forenzični izvedenec, kot je določeno v zakonu o forenzičnih preiskavah.

III. Plačilo izvedencev

Plačila za izvedensko delo so opisana v poglavju 5 zakona o forenzičnih preiskavah. Izvedensko delo, ki ga opravi državna forenzična ustanova, se financira iz letnega državnega proračuna. Natančne nagrade za izvedensko delo so določene v členu 26 zakona o forenzičnih preiskavah.

Posebna metoda za plačilo izvedencev ne obstaja. Izvedenci morajo v večini primerov pred imenovanjem predložiti predračun. V procesnem pravu je določena tudi povrnitev stroškov izvedencev.

Stroški izvedenske preiskave vključujejo vse stroške, nastale v okviru te preiskave, vključno s stroški, nastalimi zaradi vključitve drugih izvedencev kot podizvajalcev ali institucij. Stroški zunajsodnega izvedenskega postopka se lahko vključijo v stroške postopka.

Izvedenci lahko prejmejo predujem za stroške.

IV. Odgovornost izvedencev

Izvedenci morajo vsako stranko, vključeno v postopek, obvestiti o začetku izvedenske preiskave. Namerna predložitev lažnega izvedenskega mnenja je kaznivo dejanje na podlagi člena 321 kazenskega zakonika.

Izvedenci so odgovorni v skladu s splošnim pogodbenim in odškodninskim pravom. Poleg tega obstaja posebna določba kazenskega prava, ki se nanaša na odgovornost izvedencev. Lažna obtožba: (1) Zavestna predložitev lažnih obtožb v zvezi s storitvijo kaznivega dejanja druge osebe se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporno kaznijo do enega leta. (2) Če isto dejanje vključuje goljufivo ustvarjanje dokazov, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporno kaznijo do petih let.

Izvedencem svoje odgovornosti ni treba kriti z zavarovanjem poklicne odgovornosti.

V. Dodatne informacije o izvedenskih postopkih

Pravne določbe o izvedenskih postopkih v Estoniji je mogoče najti v:

Med imenovanjem izvedencev v civilnem ali upravnem postopku ni razlik. V kazenskem postopku se forenzični izvedenec po potrebi imenuje na podlagi zahteve pri estonskem inštitutu za forenzično znanost za pomoč tožilcu in sodišču.

Naziv izvedenca v Estoniji ni zaščiten. Izvedenci so vključeni v več kot 70 % kazenskopravnih zadev, 30 % civilnih postopkov in 10 % upravnih postopkov.

V.1 Imenovanje izvedencev

Izvedence lahko imenujejo sodišče in v nekaterih primerih tudi stranke. Izvedenci se lahko imenujejo tudi za namen predhodnega ali predobravnavnega postopka. Ni nujno, da se imenuje izvedenec, ki je vpisan na enega od seznamov. V kazenskem postopku lahko v predhodni fazi izvedenca imenuje policija (preiskovalni organ) ali tožilec.

Če stranke ne imenujejo izvedenca ali če ne soglašajo glede tega, koga imenovati, ali če je izvedensko poročilo predloženo pred sojenjem, lahko izvedenca imenuje sodišče. V civilnopravnih zadevah morajo stranke plačati predujem za stroške izvedenskega dela pred imenovanjem izvedenca. Stranke lahko predlagajo posameznega izvedenca, vendar njihov predlog sodišča ne obvezuje.

Pri imenovanjih izvedencev s strani različnih sodišč in na različnih področjih pravosodja ni bistvenih razlik.

Izvedenci, ki jih imenuje sodišče, so zakonsko obvezani sporočiti kakršno koli navzkrižje interesov.

V.2 Postopek

Civilni postopek

Za izvedence velja splošna zahteva, da morajo svoje delo opraviti temeljito, celovito in objektivno ter zagotoviti, da so izdelana mnenja znanstveno potrjena. To velja za vse vrste sodnih postopkov.

Stranke lahko poročilo izvedenca izpodbijajo z izjavami ali s predložitvijo nasprotnega izvedenskega mnenja.

Sodišče ni zavezano upoštevati izvedenskega mnenja. Sodišče lahko upošteva izvedensko mnenje, tudi če ga je ena od strank med obravnavo izpodbijala.

Vendar je izvedensko poročilo samo eden od dokazov, zato bo sodišče dokazno vrednost izvedenskega mnenja upoštevalo sorazmerno z drugimi dokazi.

Postopka, v katerem bi bil pred sojenjem opravljen sestanek z izvedenci ali bi bili ti navzkrižno zaslišani, ni.

Izvedenec ima lahko med postopkom stike s strankami, če potrebuje več informacij.

1. Izvedensko poročilo

V Estoniji se lahko izvedenska poročila izdelajo pisno, včasih pa tudi podajo ustno. Razen v kazenskem postopku izvedencu pri izdelavi poročila ni treba upoštevati posebne strukture.

Izvedenec mora argumente strank obravnavati v končnem poročilu. Če stranke zaradi vprašanj v prvotnem poročilu zahtevajo dodatno poročilo, lahko sodišče odredi izdelavo dodatnega poročila. V primeru dvoumnosti, protislovja ali nezadostnosti izvedenskega mnenja, ki jih ni mogoče odpraviti z dodatnimi vprašanji, ima sodišče pravico odrediti še eno izvedensko preiskavo. Novo preiskavo izvede isti ali drug izvedenec.

2. Obravnava na sodišču

Izvedenci se ne udeležijo predhodne obravnave, vendar pa so pozvani na obravnave, da bi odgovorili na vprašanja bodisi sodišča bodisi strank. Običajna praksa je, da se izvedenci navzkrižno zaslišijo. Izvedenci se lahko zaslišijo prek telefonske konference, če stranke soglašajo s tem pred obravnavo.

 

Tukaj predstavljene informacije so bile zbrane v okviru projekta „Poišči izvedenca“ iz stikov po posameznih državah, ki jih je zbral Povezava se odpre v novem oknuEvropski inštitut za sodno izvedenstvo in sodne izvedence (EEEI).

Zadnja posodobitev: 10/09/2020

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Poišči izvedenca - Grčija

I. Seznami in registri izvedencev

V Grčiji so izvedenci razvrščeni po področjih specializacije. Registre izvedencev vodijo sodišča prve stopnje (protodikeía). Registri so javni, vendar jih uporabljajo samo sodniki, ki želijo imenovati izvedenca. Sodišče lahko imenuje enega ali več izvedencev, če meni, da je za obravnavana vprašanja potrebno posebno znanje. Poleg tega mora sodišče imenovati izvedenca, če to zahteva stranka in če tudi sodišče meni, da je potrebno posebno znanje.

Izvedenci morajo za vpis v register vložiti vlogo.

Po javnem povabilu k vložitvi vloge pri civilnem (politikó) ali upravnem (dioikitikó) sodišču prve stopnje (prek uradnega spletišča sodišča) lahko katera koli zainteresirana stranka sodnemu tajništvu sodišča prve stopnje predloži pisno vlogo s svojimi osebnimi podatki, v kateri izjavi, da:

  • ni bila nikoli niti obsojena niti obtožena zaradi težjega (kakoúrgima) ali lažjega (plimmélima) kaznivega dejanja, zaradi katerega bi ji bile odvzete politične pravice;
  • ji ni bilo odvzeto dovoljenje za opravljanje poklica;
  • ji ni bila odvzeta pravica do prostega razpolaganja s premoženjem, ker bi bila plačilno nesposobna ali pod skrbništvom;
  • ni sodnik, tožilec ali sodni uradnik.

Po koncu vsakoletnega prijavnega postopka se objavi osnutek registra izvedencev. Po izteku roka za ugovor veččlansko sodišče prve stopnje (polymelés protodikeío) potrdi končni register.

Na predlog javnega tožilstva pravosodni svet sodišča za lažja kazniva dejanja ustanovi register izvedencev za kazenske postopke (symvoúlio plimmeleiodikón). Izvedenci morajo izpolnjevati naslednje zahteve:

  • so starejši od 21 let;
  • so poslovno sposobni in niso duševno prizadeti;
  • niso bili obsojeni zaradi težjega ali lažjega kaznivega dejanja, katerega posledica je odvzem političnih pravic ali odpustitev iz javne službe;
  • ni jim bilo odvzeto dovoljenje za opravljanje poklica;
  • niso prispevali k nastanku situacije, ki je predmet izvedenskega mnenja;
  • niso pristojni sodniki, tožilci, sodni tajniki ali sodni uradniki v zadevnem postopku;
  • niso obsojeni za isto kaznivo dejanje kot obtoženi in
  • niso zakonec, sorojenec ali bližnji sorodnik toženca.

Izvedenci se lahko izbrišejo iz registra, če tako želijo sami, če ne izpolnjujejo več zahtev ali če tako odloči pristojni organ.

II. Kvalifikacije izvedencev

Izvedenci morajo biti člani strokovnega organa, da lahko uporabljajo naziv izvedenec.

ΙΙΙ. Plačilo izvedencev

V kazenskem postopku plačilo za izvedensko delo krije država. V civilnem postopku mora tožnik plačati predujem za stroške izvedencev, ki jih imenuje sodišče. Po koncu sojenja stroške nosi stranka, ki ni uspela v pravdi. Stranke lahko pod nekaterimi pogoji pridobijo pravno pomoč v zvezi s plačilom za izvedenca.

IV. Odgovornost izvedencev

Izvedenci so odgovorni v skladu s splošnim pogodbenim in odškodninskim pravom. Izvedencem svoje morebitne odgovornosti ni treba kriti z zavarovanjem poklicne odgovornosti.

V. Dodatne informacije o izvedenskih postopkih

Glavne pravne določbe, ki se uporabljajo za sodno izvedenstvo v Grčiji, so členi 368 do 392 grškega zakonika o civilnem postopku (kódikas politikís dikonomías), kraljevi odlok št. 566/1968 in člen 20(7) zakona št. 2882/2001 (zakonik o razlastitvi (kódikas anagkastikón apallotrióseon)). Uporabljajo se lahko tudi členi 159–168 grškega zakonika o upravnem postopku (kódikas dioikitikís dikonomías) in členi 183–203 grškega zakonika o kazenskem postopku (kódikas poinikís dikonomías), odvisno od vsakega posameznega primera.

Sodišče ima diskrecijsko pravico, da odredi pridobivanje dokazov, saj je še vedno najpomembnejše ugotoviti resnico. Edina omejitev navedene pravice je načelo kontradiktornosti.

1. Imenovanje izvedencev

Izvedence lahko imenujejo sodišče in zadevne stranke. Imenovanje izvedencev v upravnem postopku je podobno imenovanju izvedencev v civilnem postopku. V postopku pred kazenskim sodiščem lahko izvedenca imenuje tožilec ali sodišče v fazi preiskave. Za ta namen obstaja drug register, kot se uporablja v civilnem postopku, izvedenec pa mora izpolnjevati strožje pogoje kot v civilnem in upravnem postopku.

(a) Imenovanje s strani sodišča

Civilno sodišče ima diskrecijsko pravico za imenovanje izvedenca bodisi po uradni dolžnosti bodisi na izrecno zahtevo stranke, če zadevnih dejstev ni mogoče ugotoviti drugače. V takem primeru se ustna obravnava preloži na datum po predložitvi poročila izvedenca. Sodišče lahko svobodno imenuje katero koli osebo, ki se mu zdi primerna za izvedensko delo. Izvedenec mora sodišču sporočiti kakršno koli navzkrižje interesov. Izvedenci, ki jih imenuje sodišče, imajo dostop do spisov zadev.

(b) Imenovanje s strani strank

V Grčiji obstajajo tri vrste izvedencev, ki jih imenujejo stranke: strokovni svetovalci (člena 391 in 392 zakonika o civilnem postopku, člen 167 zakonika o upravnem postopku, člen 204 in naslednji zakonika o kazenskem postopku), zunajsodni izvedenci in izvedenske priče. Strokovnega svetovalca imenuje stranka za nadzor nad delovanjem izvedenca, ki ga imenuje sodišče. Zunajsodnega izvedenca izbere stranka. Na poročilo izvedenca se morajo sklicevati in ga predložiti stranke, sicer se zavrne kot nedopustno. Če so te zahteve izpolnjene, sodišče svobodno prouči in oceni mnenje izvedenca. Poročilo se ne šteje za dokaz, vendar je povezano s pravno podlago za strankine trditve. Izvedenske priče so priče s posebnim znanstvenim ali tehničnim znanjem, ki jih zasliši sodišče.

Sodišče lahko odloči, ali se bo pri svojem sklepanju v sodbi oprlo na izvedensko mnenje. Sodišče se lahko v svoji sodbi opre na mnenje izvedenca, tudi če so bila pri pripravi izvedenskega poročila kršena postopkovna pravila. Vendar se v primeru obsežne kršitve postopkovnih pravil šteje, da izvedensko poročilo ne obstaja. V takem primeru se sodnik pri svojem sklepanju v sodbi ne sme opreti na izvedensko mnenje.

2. Postopek (civilni)

Izvedence, ki jih je imenovalo sodišče, lahko navzkrižno zaslišijo strokovni svetovalci strank, če so stranke imenovale take svetovalce. Edina izvedenčeva obveznost je, da izdela poročilo. Izvedenci, ki jih imenujejo stranke, imajo lahko med postopkom stike s strankami, izvedenci, ki jih imenuje sodišče, pa za to potrebujejo dovoljenje sodišča.

(a) Izvedensko poročilo

V grškem izvedenskem postopku ni potrebno predhodno izvedensko poročilo. Glavno poročilo se lahko izdela pisno ali poda ustno. Izvedencem pri izdelavi poročila ni treba upoštevati posebne strukture.

Če sodišče meni, da poročilo ni popolno, ali če izvedenec neutemeljeno krši poklicna pravila, lahko sodišče po uradni dolžnosti ali na zahtevo strank odredi izdelavo novega ali dodatnega poročila. Sodišče lahko izvedencu tudi odredi plačilo sodnih stroškov zaradi neupravičene kršitve poklicnih pravil.

Poročilo izvedenca se lahko izpodbija z izjavami strank in nasprotnim izvedenskim mnenjem.

(b) Obravnava pri sodišču

Sodnik izvedencu odredi udeležbo na obravnavi le v izjemnih primerih.

 

Tukaj predstavljene informacije so bile zbrane med projektom Poišči izvedenca pri kontaktnih točkah po državah, ki jih je izbral Povezava se odpre v novem oknuevropski inštitut za sodno izvedenstvo in sodne izvedence (EEEI).

Zadnja posodobitev: 27/04/2023

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Poišči izvedenca - Francija

I. Seznami in registri izvedencev

Vsako pritožbeno sodišče in francosko vrhovno sodišče za civilne in kazenske zadeve (kasacijsko sodišče) vodi seznam ali register izvedencev.

Vendar pa lahko sodišča in tožilci svobodno imenujejo katero koli osebo, ki se šteje za primerno in usposobljeno. V takih primerih morajo svojo odločitev obrazložiti.

Seznami izvedencev so objavljeni na spletiščih sodišč ter zlasti na spletišču Povezava se odpre v novem oknukasacijskega sodišča in pritožbenih sodišč.

Izvedenec mora za vpis na seznam sodišča izpolnjevati naslednje zahteve:

  • biti mora mlajši od 70 let. V praksi mora biti izvedenec za vpis na seznam izvedencev star med 35 in 57–58 let;
  • biti mora državljan Evropske unije;
  • ni smel delovati v nasprotju s častjo, poštenostjo in moralo;
  • zoper njega ni smela biti izrečena disciplinska ali upravna sankcija, ki vodi do odpusta, izbrisa iz registra, preklica, umika odobritve ali odvzema dovoljenja;
  • ni smel utrpeti osebnega stečaja ali kakršne koli druge sankcije, določene v trgovinskem zakoniku;
  • na svojem strokovnem področju mora biti dejaven najmanj določeno obdobje;
  • ni smel opravljati nobene dejavnosti, ki ni združljiva z neodvisnostjo, potrebno za opravljanje nalog sodnega izvedenstva;
  • svojo glavno dejavnost je moral opravljati na območju pristojnosti sodišča.

Izvedenci, specializirani za prevajanje, ki vložijo vlogo za vpis na seznam sodišča prve stopnje, morajo svoj poklic opravljati na območju krajevne pristojnosti posameznega sodišča, če pa so že upokojeni, morajo na tem območju živeti.

Vlogo izvedenca za vpis preučijo državni tožilec in sodniki sodišča prve stopnje. Odločitev sprejme zbor sodnikov pritožbenega sodišča.

Izvedenci morajo pred vpisom v register zapriseči.

Izvedenec, ki se želi vpisati na seznam kasacijskega sodišča (nacionalni seznam), mora biti najmanj pet let vpisan na seznam pritožbenega sodišča (regionalni seznam).

Vsak izvedenec, ki je vpisan prvič, mora po treh letih ponovno zaprositi za vpis. Nato morajo izvedenci za vpis ponovno zaprositi vsakih pet let. V odločitvi, da se izvedenec ne vpiše ponovno na seznam, morajo biti navedeni razlogi za zavrnitev ponovnega vpisa, odločitev pa se lahko izpodbija.

Izvedenci se lahko izbrišejo iz registra na podlagi disciplinskega ukrepa pritožbenega sodišča, ki se lahko izpodbija.

Povezava se odpre v novem oknuFrancoska zveza izvedencev je objavila etični kodeks.

II. Kvalifikacije izvedencev

Na splošno morajo biti izvedenci ustrezno usposobljeni na svojem strokovnem področju.

Imeti morajo poklicne izkušnje in poznati postopkovna pravila, zlasti tista, ki se uporabljajo za izvedenski postopek.

Izvedenci se morajo stalno strokovno izpopolnjevati, kar vsakih pet let preverjajo pritožbena sodišča. Stalno strokovno izpopolnjevanje izvedencev vključuje:

  • usposabljanje na njihovem strokovnem področju, ki ga organizirajo strokovne organizacije;
  • usposabljanja o izvedenskem postopku, ki jih zagotovijo sodniki in združenja izvedencev.

III. Plačilo izvedencev

V kazenskem postopku obstaja uredba, s katero so določene nagrade izvedencev v zvezi z nekaterimi nalogami, ki jih izpolnijo. Na nekaterih strokovnih področjih lahko tožilec ali preiskovalni sodnik objavi razpis za izvedbo izvedenske naloge in izbere najugodnejšo ponudbo. Stroške izvedenskega dela krije ministrstvo za pravosodje iz proračuna za pravosodje.

V civilnih zadevah se plačilo običajno izračuna na podlagi števila ur, ki jih za zadevo porabi izvedenec, pomnoženega z urno postavko, čemur se prištejejo stroški in DDV.

Sodišče odloči o višini plačila za izvedenca v kontradiktornem postopku, pri čemer upošteva, ali je bilo poročilo predloženo pravočasno, kakovost izvedenskega poročila in raven skrbnosti izvedenca pri opravljanju naloge.

Predujem za plačilo za izvedenca običajno plača tožnik. Vendar lahko sodišče plačilo dela predujma za take stroške naloži obema strankama.

V končni odločbi sodišče plačilo nagrade za izvedenca naloži neuspeli stranki.

Za kritje stroškov izvedenskega postopka je na voljo pravna pomoč.

IV. Odgovornost izvedencev

Izvedenec mora kriti morebitno odgovornost z zavarovanjem poklicne odgovornosti.

Zavarovanje krije civilno in poklicno odgovornost izvedenca, tudi pri nalogah v drugih državah članicah Evropske unije.

V. Dodatne informacije o izvedenskih postopkih

V kazenskih zadevah lahko izvedence imenujejo preiskovalni sodnik, državni tožilec ali policijski uradnik z ustreznim pooblastilom (officier de police judiciaire: policijski uradnik, ki je na podlagi francoskega prava pristojen za kazenske preiskave in ima dovoljenje za pridržanje osumljencev).

V vseh drugih primerih izvedenca imenuje samo sodišče, bodisi po uradni dolžnosti bodisi na zahtevo stranke.

V civilnem postopku predhodno izvedensko poročilo ni obvezno, vendar je zelo priporočljivo in se pogosto izrecno zahteva. Izvedenec predloži pisno končno poročilo. Če izvedenec meni, da se je treba posvetovati s strokovnjakom z drugega strokovnega področja, izvedenskemu poročilu priloži mnenje tega strokovnjaka. Sodišče lahko izvedenca pozove k pričanju na ustni obravnavi, če poročilo ni zadostna podlaga za odločitev sodišča. Končno poročilo mora vsebovati odgovore na vsa vprašanja sodišča in v njem je treba upoštevati vse pripombe, ki so jih stranke predložile izvedencu med izvedenskim postopkom.

1. Imenovanje izvedencev

Naziv izvedenca (expert de justice) je zaščiten s kazenskim pravom. Izvedenec je vpisan na seznam, ki ga vodijo pritožbena sodišča in vrhovno sodišče.

V Franciji je med 8 000 in 10 000 sodnih izvedencev.

V civilnih, gospodarskih in upravnih zadevah se lahko izvedenci imenujejo v predhodnih ali predobravnavnih postopkih. 80 % izvedenskih postopkov se začne v taki predhodni fazi.

Sodišče imenuje izvedenca, kadar za odločitev o sporu potrebuje določeno strokovno znanje: sodišče lahko izvedenca imenuje na lastno pobudo ali na zahtevo ene od strank. Sodnik odloči, katera stranka bo plačala predujem za stroške, s katerim se bo krila nagrada izvedenca.

Stranke lahko predlagajo izvedenca, vendar pa o tem, kateri izvedenec bo imenovan, vedno odloči sodišče ali državni tožilec. Razen če so navedeni posebni razlogi, mora biti izvedenec vedno izbran s seznama, ki ga sestavi pritožbeno sodišče.

V civilnem postopku so stranke zelo vključene v delo izvedenca. Stranke morajo sodelovati in odgovoriti na vse zahteve izvedenca po dokumentih. Med sestanki za izmenjavo mnenj lahko izvedencu neposredno zastavljajo vprašanja in zahtevajo, naj odgovori na njihove pripombe. Te možnosti so v kazenskem postopku veliko bolj omejene, saj je izvedenec pri svojem delu močno odvisen od sodnika ali tožilca, ki ga je imenoval.

2. Postopek

Glavna pravna besedila o sodnem izvedenstvu v Franciji:

  • zakonik o kazenskem postopku in zakonik o civilnem postopku;
  • zakon št. 71-498 z dne 29. junija 1971 o sodnih izvedencih, večkrat spremenjen, zlasti 18. novembra 2016;
  • večkrat spremenjena uredba z dne 23. decembra 2004.

Izvedenci so lahko med postopkom v stiku s strankami, vendar morajo strogo upoštevati načelo kontradiktornega postopka. Izjeme so povezane z zdravniško ali poklicno tajnostjo.

Struktura poročila izvedencev ni predpisana, vendar pa obstajajo pobude za zapolnitev te vrzeli.

Kljub temu morajo izvedenci v poročilu:

  • podrobno predstaviti svoje argumente;
  • podrobno navesti dokumente, na katere so se oprli v svojem mnenju;
  • odgovoriti na izjave strank;
  • navesti popoln seznam dokumentov, ki so jim bili predloženi.

Če je sodišče zahtevalo predhodno poročilo, ga izvedenec pošlje strankam, da bi zbral njihove izjave.

V kazenskih zadevah se mora izvedenec udeležiti obravnave. V civilnih zadevah sodišče lahko pozove izvedenca k udeležbi na obravnavi.

Sodišče lahko z odločbo izvedencu odredi izdelavo dodatnega poročila, na primer, potem ko so stranke podale pripombe na poročilo in postavile dodatna vprašanja.

Sodišče spremlja napredek preiskav izvedenca. Ta naloga je dodeljena posebnemu sodniku sodišča prve stopnje.

 

Tukaj predstavljene informacije so bile zbrane v okviru projekta „Poišči izvedenca“ iz stikov po posameznih državah, ki jih je zbral Povezava se odpre v novem oknuEvropski inštitut za sodno izvedenstvo in sodne izvedence (EEEI).

Zadnja posodobitev: 10/09/2020

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Poišči izvedenca - Hrvaška

I. Seznami in registri izvedencev

Sodni izvedenci sodišču na podlagi svojega strokovnega znanja zagotovijo izvedensko mnenje, kadar je to potrebno za ugotovitev ali razjasnitev dejstev v postopku.

Županijska in gospodarska sodišča vodijo seznam stalnih sodnih izvedencev, pa tudi seznam pravnih oseb, zavodov, ustanov in državnih organov, pooblaščenih za opravljanje sodnega izvedenstva (v nadaljnjem besedilu: seznam pravnih oseb). Seznama sta objavljena na spletiščih sodišč.

Ministrstvo za pravosodje vodi enoten elektronski Povezava se odpre v novem oknuseznam stalnih sodnih izvedencev, ki je urejen po strokovnih področjih, in Povezava se odpre v novem oknuseznam pravnih oseb za celotno ozemlje Republike Hrvaške ter ju objavlja na Povezava se odpre v novem oknusvojem spletišču.

Postopek za imenovanje izvedencev se začne z vložitvijo zahteve pri predsedniku županijskega ali gospodarskega sodišča, ki je pristojno glede na prebivališče vložnika ali sedež pravne osebe. Državljani držav članic Evropske unije in državljani držav podpisnic Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru, ki nimajo stalnega prebivališča v Republiki Hrvaški, zahtevo za imenovanje vložijo pri županijskem sodišču v Zagrebu ali gospodarskem sodišču v Zagrebu.

Če kandidat za imenovanje za stalnega sodnega izvedenca izpolnjuje zahteve, predsednik ustreznega županijskega ali gospodarskega sodišča pred odločitvijo o imenovanju kandidata za stalnega sodnega izvedenca tega napoti na preverjanje znanja o strukturi sodstva, državni upravi in pravni terminologiji. Preverjanje izvajajo komisije za preverjanje znanja pri županijskih sodiščih, ki imajo predsednika in dva člana, imenovane izmed sodnikov navedenega sodišča. Kandidatu za stalnega sodnega izvedenca, ki je končal študij prava, ni treba opravljati preverjanja. Predsednik ustreznega sodišča napoti kandidata za stalnega sodnega izvedenca, ki je uspešno opravil preverjanje, na strokovno usposabljanje v strokovno združenje stalnih sodnih izvedencev. (Vendar pa specialistu sodne medicine z veljavnim delovnim dovoljenjem (licenco) ter zaposlenim, ki opravljajo izvedensko delo v zavodih, ustanovah in državnih organih, ni treba opraviti strokovnega usposabljanja za področja izvedenskega dela, za katera so bili ti zavodi, ustanove in državni organi pooblaščeni za opravljanje sodnega izvedenstva.)

Po končanem strokovnem usposabljanju in pridobljenih dokazih o izpolnjevanju zahtev za imenovanje za stalnega sodnega izvedenca oziroma zahtev za opravljanje sodnega izvedenstva predsednik ustreznega županijskega oziroma gospodarskega sodišča odloči o zahtevi s sklepom.

Stalni sodni izvedenci ali pravne osebe morajo biti zavarovani ves čas opravljanja izvedenskega dela. Dokaz o sklenjeni pogodbi o zavarovanju odgovornosti (zavarovalna polica) se predloži predsedniku pristojnega županijskega oziroma gospodarskega sodišča pred imenovanjem in vsako naslednje leto v obdobju veljavnosti imenovanja oziroma dovoljenja za opravljanje sodnega izvedenstva.

Izvedenci se imenujejo za štiri leta. Pravni osebi, zavodu, ustanovi ali državnemu organu se dovoljenje za opravljanje sodnega izvedenstva podeli za štiri leta.

Imenovani izvedenec zapriseže pred predsednikom sodišča, ki ga je imenoval za stalnega sodnega izvedenca.

Po izteku obdobja imenovanja je lahko stalni sodni izvedenec ponovno imenovan za obdobje štirih let, pravni osebi, zavodu, ustanovi ali državnemu organu pa se lahko ponovno podeli dovoljenje za opravljanje sodnega izvedenstva. Zahteva za ponovno imenovanje oziroma dovoljenje za opravljanje sodnega izvedenstva se vloži najpozneje 30 dni pred iztekom veljavnega imenovanja.

Imenovanega stalnega sodnega izvedenca (začasno) razreši predsednik ustreznega županijskega oziroma gospodarskega sodišča:

  • če to zahteva sam izvedenec;
  • če izvedenec spremeni prebivališče; če se ugotovi, da pogoji za imenovanje niso bili izpolnjeni ali da pogoji za imenovanje niso več izpolnjeni;
  • če je bil na podlagi pravnomočne odločbe pristojnega organa razglašen za nesposobnega za opravljanje dejavnosti na področju, za katero je bil imenovan;
  • če mu je na podlagi pravnomočne sodne odločbe odvzeta poslovna sposobnost;
  • če je bili obsojen zaradi kaznivega dejanja, zaradi katerega ne more biti sprejet v javno službo;
  • če izvedenske naloge opravlja v slabi veri ali malomarno;
  • če po izteku predpisanega roka ne predloži dokaza o sklenjeni pogodbi o zavarovanju odgovornosti za opravljanje dolžnosti stalnega sodnega izvedenca;
  • če ne ravna v skladu z določbami o tajnosti vsega, s čimer se je seznanil med opravljanjem izvedenskega dela.

Predsednik ustreznega županijskega ali gospodarskega sodišča za stalno razreši stalnega sodnega izvedenca, če izvedenec opravlja delo stalnega sodnega izvedenca po tem, ko je sklep o začasni zavrnitvi ali prepovedi opravljanja nalog izvedenca postal izvršljiv.

Stalni sodni izvedenci ali pravne osebe, pooblaščene za opravljanje sodnega izvedenstva, morajo sodišču, ki jih je imenovalo oziroma pooblastilo, nemudoma sporočiti vsako spremembo svojih podatkov. Sodišče mora te spremembe nemudoma vnesti v seznama izvedencev oziroma pravnih oseb, ki jih lahko imenujejo sodišča.

II. Kvalifikacije izvedencev

Pravilnik o stalnih sodnih izvedencih (Uradni list št. 38/14, 123/15, 29/16 – popravek in 61/19) določa pogoje in postopek imenovanja ter pravice in dolžnosti stalnih sodnih izvedencev.

Za stalnega sodnega izvedenca je lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje naslednje zahteve:

1. je državljan Republike Hrvaške, državljan države članice Evropske unije ali državljan države podpisnice Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru;

2. je zdravstveno sposobna za opravljanje nalog stalnega sodnega izvedenca;

3. je po končanem ustreznem študiju ali šolanju delala v stroki, in sicer:

  • najmanj 8 let – če je končala univerzitetni študij ali specialistični podiplomski študij;
  • najmanj 10 let – če je končala ustrezni dodiplomski študij ali dodiplomski strokovni študij;
  • najmanj 12 let – če je končala ustrezno srednješolsko izobraževanje in ne obstaja ustrezni dodiplomski študij ali dodiplomski strokovni študij ali univerzitetni študij ali specialistični podiplomski študij;

4. je uspešno opravila preverjanje znanja o strukturi sodstva, državni upravi in pravni terminologiji;

5. je uspešno končala strokovno usposabljanje, kot ga je opredelilo ustrezno strokovno združenje;

6. ima sklenjeno pogodbo o zavarovanju odgovornosti za opravljanje dela stalnega sodnega izvedenca;

7. je pridobila dovoljenja za opravljanje dela na svojem strokovnem področju;

8. ni ovir za sprejem osebe v javno službo.

Strokovno usposabljanje lahko traja največ eno leto. Strokovna združenja morajo imenovati mentorje za strokovno usposabljanje. Za mentorja se lahko imenuje stalni sodni izvedenec, ki ima najmanj pet let izkušenj z opravljanjem sodnega izvedenstva. Seznam mentorjev se pošlje županijskim in gospodarskim sodiščem. Sposobnost kandidata (napotenega na strokovno usposabljanje) za opravljanje nalog stalnega sodnega izvedenca se ugotovi na podlagi poročila o opravljenem strokovnem usposabljanju kandidata. Zadevno strokovno združenje mora v enem mesecu po končanem strokovnem usposabljanju na podlagi pisnega poročila mentorja izdelati pisno mnenje o uspešnosti kandidatovega usposabljanja in njegovi usposobljenosti za opravljanje sodnega izvedenstva. To poročilo mora poslati predsedniku ustreznega županijskega ali gospodarskega sodišča.

Zdravniki specialisti izpolnjujejo zahteve za imenovanje za stalne sodne izvedence po opravljenem specialističnem izpitu.

Pravne osebe izpolnjujejo zahteve za opravljanje sodnega izvedenstva:

  • če so v svoji dejavnosti registrirane tudi za opravljanje izvedenstva na določenem področju;
  • če so njihovi zaposleni imenovani za stalne sodne izvedence za področje, za katero se zaproša za dovoljenje;
  • če imajo sklenjeno pogodbo o zavarovanju odgovornosti za opravljanje sodnega izvedenstva.

III. Plačilo izvedencev

V sodnih postopkih se izvedenci izberejo predvsem s seznama stalnih sodnih izvedencev.

Stalni sodni izvedenci imajo pravico do nagrade in nadomestila materialnih stroškov. Višino nadomestila posamezno določi sodišče glede na posebni cenik nadomestil materialnih stroškov in nagrad stalnih sodnih izvedencev. Navedeni cenik je sestavni del pravilnika o stalnih sodnih izvedencih.

Nagrada in nadomestilo stroškov za stalnega sodnega izvedenca se izplačata po opravljenem izvedenskem delu.

IV. Odgovornost izvedencev

Stalni sodni izvedenec ali pravna oseba morata biti zavarovana ves čas opravljanja izvedenskega dela. Najnižji znesek zavarovanja odgovornosti za opravljanje sodnega izvedenstva je za fizične osebe 200 000,00 HRK (približno 26 807,50 EUR), za pravne osebe pa 500 000,00 HRK (približno 67 018,74 EUR).

Državljan države članice Evropske unije ali države podpisnice Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru se lahko za opravljanje nalog stalnega sodnega izvedenca zavaruje tudi v svoji matični državi.

V. Dodatne informacije o izvedenskih postopkih

Imenovanje izvedenca je urejeno s procesnima zakonoma, tj. zakonom o civilnem postopku in zakonom o kazenskem postopku.

VI. Imenovanje izvedencev

Stalne sodne izvedence imenuje sodišče na zahtevo stranke ali po uradni dolžnosti v posameznem sodnem postopku, kadar je treba za ugotovitev ali razjasnitev dejstev predložiti izvedenske dokaze.

VI.1 Izvedensko poročilo

Oblika ugotovitev in mnenj stalnih sodnih izvedencev ni predpisana. Sodišče določi, ali bo izvedenec svoje ugotovitve in mnenje predstavil samo ustno na obravnavi ali pa jih bo predložil pisno pred obravnavo. Sodišče pisno določi rok za predložitev ugotovitev in mnenj, ki ne sme biti daljši od 60 dni. Izvedenec mora vedno navesti svoje mnenje. Sodišče pisne ugotovitve in mnenje izroči strankam najpozneje 15 dni pred obravnavo, na kateri bodo ugotovitve obravnavane.

VI.2 Obravnava na sodišču

Sodišče postavlja vprašanja o ugotovitvah izvedenca na sodni obravnavi.

 

Tukaj predstavljene informacije so bile zbrane v okviru projekta „Poišči izvedenca“ iz stikov po posameznih državah, ki jih je zbral Povezava se odpre v novem oknuEvropski inštitut za sodno izvedenstvo in sodne izvedence (EEEI).

Zadnja posodobitev: 10/09/2020

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Izvirna jezikovna različica te strani francoščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.
Opozarjamo, da so že na voljo naslednje jezikovne različice: angleščina.

Poišči izvedenca - Luksemburg

I. Seznami in registri izvedencev

Register sodnih izvedencev vodi ministrstvo za pravosodje. Register razlikuje med izvedenci za 12 področij. Vsem strokovnjakom in javnosti je na voljo Povezava se odpre v novem oknutukaj. Čeprav je bil register vzpostavljen za kazenske in upravne zadeve, se uporablja tudi za civilne in gospodarske zadeve. Sodiščem ni treba imenovati izvedencev, vpisanih v register, vendar običajno storijo tako.

Strokovnjaki vlogo za vpis na seznam vložijo pri ministrstvu za pravosodje. Popolna vloga (vključno z diplomo z zadevnega področja, dokazili o poklicnih izkušnjah, življenjepisom in izpiskom iz kazenske evidence) se pošlje ministrstvu za pravosodje, ki nato začne postopek preverjanja, med drugim zanesljivosti izvedenca. Minister odloči o tem, ali se izvedenec vpiše v register, tako da preveri kandidatovo usposobljenost (vključno z diplomami s področja in nadaljnjim izobraževanjem) in izkušnje. Če se dovoli vpis v register, morajo izvedenci zapriseči na sodišču.

Ko ministrstvo za pravosodje imenuje izvedenca in ta zapriseže na sodišču, se vsebina registra objavi v luksemburškem uradnem listu. Izvedenci po vpisu v register nimajo posebnih obveznosti. Ministrstvu jim ni treba pošiljati nobenih poročil o dejavnosti. Prav tako se jim ni treba strokovno izpopolnjevati. Register se redno posodablja.

Izvedencem se lahko odvzame pravica opravljati delo izvedenca, če kršijo svoje obveznosti ali pravila poklicne etike ali iz drugih resnih razlogov. Taki razlogi nastopijo, če ne izpolnjujejo več zahtevane usposobljenosti, če je bilo ugotovljeno, da zanemarjajo svoje dolžnosti, ali če ne izkazujejo več zahtevane zanesljivosti, npr. so bili spoznani za krive kaznivega dejanja. Izvedenec se razreši z odločbo ministra po tem, ko je ta pridobil mnenje državnega tožilca in zaslišal zadevnega izvedenca. Razrešitev se opravi v obliki odvzema pravice z ministrskim odlokom, ki se lahko izpodbija pred upravnim sodiščem. Za izvedence ni posebnega kodeksa ravnanja ali etičnega kodeksa. Vendar pa je treba upoštevati etične ali druge poklicne kodekse, ki se uporabljajo za konkretni poklic izvedenca.

II. Kvalifikacije izvedencev

Izvedenci morajo pridobiti določeno raven izobrazbe na svojem strokovnem področju, da lahko uporabljajo naziv izvedenec. Taka raven izobrazbe je nujna za njihov vpis v register izvedencev, ki ga vodi ministrstvo za pravosodje. Izvedencem ni treba biti član strokovnega organa, da bi opravljali delo izvedencev, niti redno izpopolnjevati svojega znanja in veščin (sistema stalnega strokovnega izpopolnjevanja ni, vendar se lahko izvedenci usposabljajo prostovoljno).

III. Plačilo izvedencev

Plačilo izvedencev je določeno z uredbo. V posebnih primerih, zlasti če je naloga izvedenca posebno zapletena, lahko sodišče odloči, da ne bo uporabilo zakonsko določene tarife. V praksi izvedenci običajno od strank zahtevajo, naj potrdijo plačilo višjega zneska, kot je zakonsko določena tarifa. V civilnih zadevah, v katerih izvedenca imenuje sodišče, mora ena stranka izvedenca plačati vnaprej. Izvedenci lahko prejmejo predujem za nagrado, ki presega zakonsko določeno tarifo. Vendar sodišče ob koncu postopka v vsebinski sodbi odloči, kdo nosi končno breme stroškov. Breme stroškov se lahko razdeli med stranke. Stranke lahko pridobijo pravno pomoč za plačilo izvedenca po predpisanih tarifah.

V kazenskih zadevah predujem za stroške vedno plača država. Toženec mora plačilo za izvedenca kriti samo, če je obsojen. Plačilo izvedencev, ki jih zahteva tožilec, lahko prav tako krije država.

IV. Odgovornost izvedencev

Posebnega pravila o odgovornosti izvedencev ni. Njihovo delovanje torej urejajo splošna odškodninska in pogodbena pravila. S takimi pravili ni določena nobena omejitev odgovornosti. Kritje morebitne odgovornosti izvedenca z zavarovanjem poklicne odgovornosti ni obvezno.

V. Dodatne informacije o izvedenskih postopkih

Imenovanje izvedencev je urejeno s posebnim zakonom z dne 7. julija 1971, tj. „loi du 7 juillet 1971 portant en matière répressive et administrative, institution d’experts, de traducteurs et d’interprètes assermentés et complétant les dispositions légales relatives à l’assermentation des experts, traducteurs et interprètes“. Ta zakon velja samo za kazenske in upravne zadeve. Za civilne zadeve ni posebnega zakona. Upoštevne so nekatere določbe zakonika o kazenskem postopku ali zakonika o civilnem postopku ter splošni zakon o upravnem postopku z dne 21. junija 1999, tj. „loi du 21 juin 1999 portant règlement de procedure devant les juridictions administratives“.

Med postopki imenovanja izvedencev v civilnih, upravnih in kazenskih zadevah ni bistvenih razlik. Vendar ima v kazenskih zadevah toženec širše pravice kot v drugih zadevah. Velika večina sodnih izvedencev je imenovana v predhodnem postopku, tj. pred sojenjem. Vsaj polovica zahtev za imenovanje izvedenca je vložena v predhodnem postopku. Imenovanje izvedencev med glavnim postopkom ni običajno.

1. Imenovanje izvedencev

V Luksemburgu sodne izvedence imenujejo sodišča ali pa jih najamejo stranke. Samo sodniki lahko imenujejo izvedence s statusom sodnih izvedencev, in sicer na zahtevo strank ali po uradni dolžnosti. V kazenskih zadevah preiskovalni sodnik („juge d’instruction“) pogosto imenuje izvedenca, in sicer na zahtevo toženca ali tožilca. Preiskovalni sodnik lahko izvedenca imenuje tudi po uradni dolžnosti. Ker je odločitev preiskovalnega sodnika predhodna odločitev, se načelo kontradiktornega postopka ne uporablja.

V kazenskem pravu obstajajo posebna pravila za soizvedence ali nasprotne izvedence, ki so na razpolago tožencu.

V civilnih, gospodarskih in upravnih zadevah je lahko izvedenec v posebno nujnih primerih imenovan pred sojenjem.

(a) Imenovanje s strani sodišča

V glavnem postopku sodišče imenuje sodnega izvedenca, kadar potrebuje nasvet glede strokovnih vprašanj, ki se pojavijo med postopkom. Sodišča lahko to storijo na zahtevo strank ali po uradni dolžnosti. Izvedenci morajo sporočiti kakršno koli navzkrižje interesov s stranko.

Izvedenec je lahko imenovan pred sojenjem, če je zadeva nujna ali če je izvedensko znanje potrebno za prihodnje vsebinsko razsojanje v sporu. Imenovanje izvedenca v tej predhodni fazi je edini namen postopka, stranke pa morajo za to vložiti posebno vlogo. Na splošno se ta postopek ne sme začeti, ne da bi imel toženec priložnost, da ga zasliši sodnik. V izjemno nujnih primerih se lahko sodni izvedenci imenujejo takoj, toda v takem primeru mora imeti toženec priložnost biti zaslišan pozneje.

Ko stranke zaprosijo za imenovanje sodnega izvedenca ali podajo pripombe na predlog sodišča za imenovanje določenega izvedenca, lahko predlagajo imena oziroma soglašajo z imenovanjem določenega izvedenca. Če se sodišče odloči, da bo imenovalo izvedenca po uradni dolžnosti, mora pred sprejetjem take odločitve o tem obvestiti stranke in jih pozvati k predložitvi pripomb. Sodiščem ni treba imenovati izvedencev, ki so vpisani v register izvedencev, čeprav je to običajna praksa.

(b) Imenovanje s strani strank

Medtem ko stranke nikoli ne imenujejo sodnih izvedencev, pa so lahko vključene v imenovanje izvedenca s strani sodišča. Stranke se lahko dogovorijo o nalogi izvedenca, bremenu stroškov in celo o določenem izvedencu. Nato izbranemu izvedencu pošljejo skupno pismo o imenovanju. Če se obe stranki strinjata, lahko sodnik dovoli imenovanje navedenega izvedenca. To se zelo pogosto zgodi v predhodnem postopku.

2. Postopek (civilni)

Sodni izvedenec po svojem imenovanju skliče stranke, da bi se z njimi pogovoril o zadevi. Izvedenci s strankami običajno komunicirajo prek odvetnikov in tudi obveščajo sodišče o poteku dogodkov. Posebnih pravil o tem ni, razen zahteve, da se vedno upošteva načelo kontradiktornega postopka: vsaka stranka ima pravico vedno in v zvezi z vsemi vidiki zadeve izraziti svoje stališče.

Obstajata dve odstopanji od tega načela. Ti se nanašata na izvedenčeve preiskave povsem dejanskih vidikov in preiskave, ki posegajo v zasebno sfero (tj. zdravniški pregled). Vendar mora v teh primerih izvedenec pred dokončanjem svojega poročila rezultate preiskav predstaviti drugim strankam.

Potek izvedenčevih preiskav spremlja pristojno sodišče. Sodišče se lahko, kadar prejme zahtevek v zvezi s tem, strinja, da izvedenec ni dovolj usposobljen, in imenuje drugega izvedenca. Ker je v večini primerov imenovan samo en izvedenec, ni postopka, v skladu s katerim bi bil pred sojenjem opravljen sestanek z izvedencem, da bi se vprašanja omejila.

(a) Izvedensko poročilo

Izvedenec predloži pisno poročilo. Izvedencu v poročilu ni treba upoštevati posebne strukture. Izvedenec mora svojo nalogo opraviti vestno in ob upoštevanju načela kontradiktornega postopka. Obravnavati mora vsa dejanska vprašanja, ki jih vključuje njegova naloga, ne sme pa odgovarjati na pravna vprašanja. Pooblastilo izvedenca omeji sodišče, razen v postopkih, v katerih so izvedenca imenovale stranke brez posredovanja sodnika in v katerih bo obravnaval pomisleke strank.

Predhodno poročilo ni obvezno, vendar se lahko predloži, če je to potrebno zaradi okoliščin posamezne zadeve. To velja zlasti, če se med izvajanjem naloge pojavijo nova vprašanja ali če stranke ne sodelujejo z izvedencem.

Primeri, v katerih mora izvedenec izdelati dodatno poročilo, so redki. To se lahko zgodi, če izvedenec ni odgovoril na vsa vprašanja, vključena v njegovo nalogo, ali če se pozneje pojavijo dodatna vprašanja. Sodišče bo izdalo novo odredbo, v kateri bo navedlo potrebo po dodatnem poročilu in opredelilo vprašanja, na katera je treba odgovoriti. Stranke lahko pri sodniku vložijo zahtevo za dodatna pojasnila. Vendar je v praksi bolj verjetno, da bo imenovan drug izvedenec, odvisno od tega, kako zadovoljne so stranke s prvim poročilom.

Poročila izvedencev se lahko izpodbijajo z izjavami strank in nasprotnim izvedenskim mnenjem. Sodišče ni zavezano upoštevati mnenja, izraženega v izvedenskem poročilu. V skladu s sodno prakso lahko sodišče odstopa od mnenja izvedenca, če za to obstajajo utemeljeni razlogi, tj. če ena ali obe stranki dokažeta, da se izvedenec moti. Kontradiktorna poročila imajo enako dokazno vrednost, ne glede na to, ali je izvedenca imenovalo sodišče ali pa so ga imenovale stranke. Poročila, ki jih predloži ena stranka, ali kontradiktorna poročila in poročila, ki jih je izvedenec izdelal, ne da bi upošteval načelo kontradiktornega postopka, se lahko predložijo in obravnavajo na obravnavi, vendar nimajo enake dokazne vrednosti kot poročila, izdelana ob upoštevanju tega načela.

(b) Obravnava na sodišču

Izvedencem se ni treba udeležiti nobene predhodne obravnave. Obravnave se morajo udeležiti, da po predložitvi poročila odgovorijo na vprašanja sodišča. Na sodišču ne bodo navzkrižno zaslišani.

 

Tukaj predstavljene informacije so bile zbrane v okviru projekta „Poišči izvedenca“ iz stikov po posameznih državah, ki jih je zbral Povezava se odpre v novem oknuEvropski inštitut za sodno izvedenstvo in sodne izvedence (EEEI).

Zadnja posodobitev: 16/10/2020

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Poišči izvedenca - Malta

I. Seznami in registri sodnih izvedencev

Sodišče lahko uporabi seznam ali register oseb, ki si želijo sodelovati kot sodni izvedenci. Seznam ali register vodi ministrstvo za pravosodje. Člani sodstva ohranijo diskrecijsko pravico glede tega, koga imenujejo za sodnega izvedenca s seznama/iz registra, ki ga imajo na voljo za notranjo uporabo. Ta register je namenjen samo uporabi v sodstvu. Osebe, ki si želijo sodelovati kot sodni izvedenci, morajo izraziti svoje zanimanje, preden se njihovo ime in podatki vključijo na seznam pri ministrstvu za pravosodje. Dolžnost prisege zanje ne velja, vendar morajo izpolniti obrazec o primerni skrbnosti, s katerem privolijo, da lahko ministrstvo za pravosodje izvede preverjanja, skupaj z njim pa morajo predložiti tudi overjen prepis svojega dovoljenja in/ali kvalifikacij, nedavno potrdilo o nekaznovanosti, Europass življenjepis in ročno napisano motivacijsko pismo. Oseb, ki si želijo sodelovati kot sodni izvedenci, je približno tisoč. Kljub temu lahko sodniki imenujejo katero koli osebo, ki se jim zdi primerna in usposobljena, četudi ni vključena na sezname (sodišča imajo svobodo izbire). Poleg tega sodišča objavijo tri sezname sodnih izvedencev, tj. arhitektov in gradbenih inženirjev, računovodij in inženirjev. Ti se vsako leto objavijo v Vladnem uradnem listu.

Seznam izvedencev za leto 2019 je objavljen Povezava se odpre v novem oknutukaj (str. 4 in naslednje v PDF).

II. Kvalifikacije sodnega izvedenca

Sodni izvedenci morajo biti ustrezno usposobljeni, ni pa treba, da so člani strokovnega združenja. Sistem za stalni strokovni razvoj oziroma zahteve po rednem izboljševanju ne obstajajo. Izobraževanja za sodne izvedence ne obstajajo. Naziv izvedenca ni zaščiten in ni razlikovanja med različnimi vrstami izvedencev. Osebe, ki si želijo sodelovati kot sodni izvedenci, so na seznam/v register, ki ga vodi ministrstvo za pravosodje, uvrščene glede na strokovno področje.

III. Plačilo sodnih izvedencev

Plačilo sodnih izvedencev se izračuna v skladu s fiksno tarifo, vendar ne obstajajo omejitve glede načina plačila sodnemu izvedencu. Sodnega izvedenca plača ena od strank, o tem, katera stranka bo plačala stroške, pa odloči sodišče. Stranki imata možnost prejeti pravno pomoč, tarife pa niso predpisane. V zvezi s predplačilom lahko sodišče strankama naloži, da na sodišču založita predujem, ki ga bo sodni izvedenec vzel, ko zaključi svoje delo.

IV. Odgovornost sodnih izvedencev

Splošna načela odškodninskega in pogodbenega prava se uporabljajo brez omejitve odgovornosti. Sodnim izvedencem ni treba imeti zavarovanja poklicne odgovornosti.

V. Dodatne informacije

Imenovanje sodnih izvedencev urejajo Povezava se odpre v novem oknučleni 644 do 682 zakonika o organizaciji in civilnem postopku, tj. poglavja 12 Zakonodaje Malte.

Poleg tega na kazenskem področju imenovanje sodnih izvedencev urejajo Povezava se odpre v novem oknučleni 650 do 657 kazenskega zakonika, tj. poglavja 9 Zakonodaje Malte.

Imenovanje sodnih izvedencev

V civilnem postopku sodne izvedence imenuje sodišče, lahko pa jih predlagata celo stranki. Tako se sodni izvedenci na zahtevo sodišča ali strank imenujejo v primerih, v katerih je treba določiti tehnične vidike. To na primer velja za gradbene zadeve, prometne nesreče, računovodska vprašanja, zdravstvene težave in oceno škode.

V kazenskih zadevah sodne izvedence izbere sodišče. Postopek za izpodbijanje takih izvedencev je enak kot v civilnih zadevah. V kazenskih zadevah lahko sodni izvedenci svoje poročilo podajo ustno ali pisno v skladu z navodili sodišča. V poročilu morajo biti navedena dejstva in okoliščine, na katerih temeljijo ugotovitve sodnih izvedencev. Kadar se poročilo poda ustno, ga mora pisno povzeti sodni tajnik ali oseba, ki deluje v njegovem imenu.

1. Imenovanje s strani sodišča

Sodni izvedenci so pravno obvezani, da prijavijo nasprotje interesov. Poročila sodnih izvedencev, ki jih imenuje sodišče, imajo večjo težo od poročil tistih, ki jih imenujejo stranke.

2. Imenovanje s strani strank

Za imenovanje s strani stranke ne obstaja poseben postopek. S skupnim dogovorom se lahko imenuje en sam sodni izvedenec. Sodišče lahko strankama naloži, da imenujeta skupnega sodnega izvedenca.

VI. Postopek

A) Civilni postopek

Postopek imenovanja je enak tako za postopek predhodnega odločanja kot za predkazenski postopek.

1. Poročilo sodnega izvedenca

Od strank se pričakuje, da bosta sodnemu izvedencu dala podrobna navodila in mu predložila vprašanja, ki naj bi jih obravnaval. Sklep sodišča o imenovanju sodnega izvedenca vsebuje pravila, ki jih mora sodni izvedenec proučiti. Ko sodni izvedenec predloži poročilo in prejme plačilo, je pozvan, da poda prisego glede poročila; po tem ga navzkrižno zaslišita obe stranki.

Struktura poročila ni točno določena in sodnemu izvedencu ni treba predložiti predhodnega poročila. Od njega pa se pričakuje, da bo vprašanja strank obravnaval v končnem poročilu. Vsebina poročila je določena v členu 665 zakonika o organizaciji in civilnem postopku, tj. poglavja 12 Zakonodaje Malte. V njem piše, da morajo biti v poročilu naštete opravljene poizvedbe in navedena obrazložitev ugotovitev. Določa tudi, da mora biti poročilo jasno in čitljivo natipkano ali napisano s črnilom. Poročilu ne smejo biti priloženi načrti ali modeli, razen če tako odredi sodišče ali če stranki podata soglasje o tem.

2. Sodna obravnava

Sodnemu izvedencu se ni treba udeležiti pripravljalnega naroka. Običajno se pričakuje, da sodni izvedenec stranki obvesti samo o obravnavah, ki jih organizira sam, kakršne koli zahteve strankam pa lahko izrazi samo na takih obravnavah. Sodni izvedenci so na obravnavi običajno navzkrižno zaslišani. Sodišče ne spremlja oziroma ne nadzoruje napredovanja preiskav sodnega izvedenca ter ne izvaja kontrole kakovosti. Stranki lahko izpodbijata poročilo sodnega izvedenca s pričanji in drugim strokovnim mnenjem. Sodišče ni obvezano sprejeti poročila sodnega izvedenca, če je v nasprotju z njegovim prepričanjem.

 

Tukaj predstavljene informacije so bile zbrane v okviru projekta „Poišči izvedenca“ iz stikov po posameznih državah, ki jih je zbral Povezava se odpre v novem oknuEvropski inštitut za sodno izvedenstvo in sodne izvedence.

Zadnja posodobitev: 10/09/2020

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Izvirna jezikovna različica te strani nizozemščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.

Poišči izvedenca - Nizozemska

I. Seznami in registri izvedencev

Na Nizozemskem obstajata dva registra: eden predvsem za civilno in upravno pravo (LRGD) ter eden predvsem za kazensko pravo (NRGD). Poleg navedenih obstajata nizozemski forenzični inštitut (NFI) in inštitut izvedencev za okoljsko pravo (STAB), ki sta oba na plačilni listi nizozemske države. Obstaja tudi nizozemsko združenje izvedencev medicinske stroke (NVMSR). Izvedenci so razvrščeni po področjih specializacije. Registri izvedencev se vodijo različno, in sicer sta register LRGD in združenje NVMSR zasebna, register NRGD in inštitut NFI upravlja ministrstvo za pravosodje, inštitut STAB pa je neodvisen organ, ki dela strogo za sodstvo. Nobeno sodišče ni odgovorno za register niti za kakovost izvedencev v njem, saj je na Nizozemskem to strogo ločeno. Sodišča se opirajo na zagotovila kakovosti, ki jih ponujajo ti organi. Vendar pa so sodniki vključeni v postopek sprejema in/ali akreditacije v zvezi z registroma LRGD in NRGD.

Povezave:

Registra NRGD/LRGD, združenje NVMSR in spletišče inštituta STAB so javno dostopni. Obstajajo iskalna orodja, vendar pa izvedenci inštituta STAB niso na voljo strankam, saj so imenovani samo za svetovanje sodnikom, to pa bi povzročilo dvome glede njihove neodvisnosti. Javno dostopni: glej stran Povezava se odpre v novem oknupoišči izvedenca. To orodje zajema samo izvedence v registru LRGD. Izvedence je mogoče iskati po področjih specializacije. Vsi izvedenci, ki delajo za inštitut STAB, so vpisani tudi v register LRGD.

Člani združenja NVMSR morajo opraviti usposabljanje in izpit, preden lahko kot sodni izvedenci postanejo člani združenja.

Izvedenci morajo za vpis v register NRGD opraviti postopek akreditacije, pri katerem se upoštevajo strokovno področje, ki ga morajo seveda odlično obvladati, njihovo ravnanje v vlogi izvedenca za sodišče ter znanje in veščine, potrebne za dobro izvedensko delo v postopku. Register LRGD temelji na priznavanju poklicnih standardov, ki jih določijo strokovni organi in poklicna združenja, izobraževanju o vlogi izvedenca in sistemu stalnega izpopolnjevanja.

Inštitut STAB ima zelo stroge standarde za sprejem in strog sistem stalnega izpopolnjevanja. Medsebojni strokovni pregled izvedenskih poročil je za inštitut STAB standard.

Izvedencem ni treba zapriseči. Izvedenec je lahko iz registra izbrisan po uradni pritožbi, da ne upošteva pravil ravnanja, ki veljajo za različna sodišča in so si na splošno zelo podobna.

Registre posodabljajo upravni organi.

II. Kvalifikacije izvedencev

Izvedenci v registru LRGD morajo biti člani strokovnega organa, da lahko uporabljajo naziv izvedenec. To pomeni, da merila strokovnosti in zahteve glede izobrazbe določi navedeni organ. Tudi register NRGD postavlja visoke standarde glede izobrazbe, da se lahko izvedenec vpiše v register. Izvedenci so pogosto člani strokovnega organa, vendar pa obstajajo „nišna“ področja, za katera strokovni organi ne obstajajo, zato članstvo ni obvezno. Za izvedence inštituta STAB, registra LRGD in večinoma registra NRGD se zahteva stalno izobraževanje, ki poteka v obliki stalnega strokovnega izpopolnjevanja. V inštitutu STAB je temu na primer namenjeno 15 % časa, register LRGD pa zahteva najmanj šest ur strokovnega izpopolnjevanja na leto. Pogosto strokovni organi pooblastijo izobraževalne ustanove za strokovno izpopolnjevanje. Dokazati morajo, da je bilo izobraževanje izvedeno, tj. predložiti sezname spletnih registracij udeležencev izobraževanja. Izobraževanje ima dva cilja: spretnosti v sodnem okviru in strokovno znanje.

III. Plačilo izvedencev

V kazenskem in upravnem postopku plačilo za delo izvedencev krije država. Obstaja sistem fiksnih tarif, izvedenec pa mora plačilo izračunati vnaprej. Plačila za izvedence inštituta STAB krije ministrstvo za okolje. V civilnih zadevah izvedenska mnenja plačajo stranke.

IV. Odgovornost izvedencev

Izvedenci so odgovorni v skladu s splošnim pogodbenim in odškodninskim pravom. Izvedencem po zakonu ni treba imeti zavarovanja odgovornosti niti tega od njih ne more zahtevati sodnik, ki jih imenuje. Izvedence lahko zavaruje družba, za katero delajo. Neodvisni izvedenci se zavarujejo po lastni presoji, vendar pa več strokovnih organov zahteva obvezno zavarovanje odgovornosti.

V. Dodatne informacije o izvedenskih postopkih

Glavne pravne določbe, ki se uporabljajo za sodno izvedenstvo na Nizozemskem, so člen 194 zakonika o civilnem postopku in člen 8.47 Awb, tj. zakonika o upravnem pravu, ter zakon o sodnem izvedenstvu v kazenskem pravu.

Navedeni zakoni so okvir: podrobne smernice o sodnem izvedenstvu so vključene v Povezava se odpre v novem oknupraktična navodila za izvedence v nizozemskih civilnopravnih zadevah.

Poleg tega obstajata kodeks ravnanja – s pravno podlago – za izvedence v kazenskem pravu in tudi kodeks ravnanja, ki ga je za sodne izvedence izdalo visoko upravno sodišče. Za večino oblik izvedenskega dela obstajajo dodatne zahteve glede kakovosti izvedenskega dela ali usposobljenosti izvedencev.

Naziv izvedenca ni zaščiten.

1. Imenovanje izvedencev

Izvedence lahko imenujejo sodišče in zadevne stranke. Imenovanje izvedencev v upravnem postopku je podobno imenovanju izvedencev v civilnem postopku, le da v upravnem postopku stroške nosi država, v civilnem postopku pa stranke. V vseh primerih je dolžnost izvedenca, ki ga imenuje sodišče, da odgovori na vprašanja, ki jih postavi sodišče (po možnosti po posvetovanju s strankami). V postopku pred kazenskim sodiščem lahko izvedenca imenuje tožilec ali sodnik v fazi preiskave. Za ta namen obstaja register, ki je urejen z zakonom in za vpis v katerega mora izvedenec izpolnjevati strožje zahteve kot izvedenci v civilnih in upravnih postopkih. Izvedenci, ki jih imenuje sodišče, morajo po zakonu sporočiti kakršno koli navzkrižje interesov.

1.a Imenovanje s strani sodišča

Civilno sodišče ima diskrecijsko pravico za imenovanje izvedenca bodisi po uradni dolžnosti bodisi na izrecno zahtevo stranke v postopku, če zadevnih dejstev ni mogoče ugotoviti drugače. V takem primeru se ustna obravnava preloži na datum po predložitvi poročila izvedenca. Sodišče lahko načeloma svobodno imenuje katero koli osebo, ki se mu zdi primerna za izvedensko delo. Vendar sodišča običajno imenujejo izvedence iz ustreznih registrov. Izvedenec mora sodišču sporočiti kakršno koli navzkrižje interesov. Izvedenci, ki jih imenuje sodišče, imajo dostop do spisa. V civilnem postopku obstajajo še posebno stroga pravila, ki se uporabljajo za podrejene izvedence, s katerimi se imenovani izvedenec posvetuje med svojo nalogo, saj morajo stranke vnaprej vedeti, s katerimi osebami se bo posvetoval in katera vprašanja jim bo zastavil.

1.b Imenovanje s strani strank

Stranke običajno izvedenca imenujejo na začetku sodnega postopka, da podprejo svojo zadevo. Sodišče lahko ta poročila uporabi za odločitev v zadevi. Sodnik lahko kadar koli med postopkom imenuje izvedenca na zahtevo strank. Vsi izvedenci morajo ravnati v skladu z veljavnimi pravili in kodeksi ravnanja za sodne izvedence.

Mogoče je, da obe stranki zahtevata imenovanje določenega izvedenca, vendar v zvezi s tem ni posebnih pravil. Sodnik lahko odredi, da obe stranki imenujeta enega samega izvedenca, vendar to ni običajna praksa.

2. Postopek

2.a Civilni postopek

Sodišče spremlja napredek preiskav izvedenca samo glede upoštevanja rokov. Kakovost izvedenskega dela se ne nadzoruje in ni omenjena niti v sodbah. Vendar pa inštitut STAB od sodišč prejema redne povratne informacije o uspešnosti, čeprav je redko vključen v civilne postopke.

Stranke lahko poročilo izpodbijajo z izjavami ali s predložitvijo nasprotnega izvedenskega mnenja. Sodišča niso zavezana upoštevati izvedenskih poročil, vendar pa običajno upoštevajo mnenje izvedenca, ki so ga imenovala. Izvedenci strank imajo običajno manj vpliva kot izvedenci, ki jih imenuje sodišče. Ne obstajajo postopki, v skladu s katerimi bi bil pred sojenjem opravljen sestanek z izvedenci ali bi bili ti navzkrižno zaslišani, da bi se vprašanja omejila in da bi sodišče razumelo razlike.

Izvedenci imajo lahko med postopkom stike s strankami, vendar samo, če je to potrebno za ugotavljanje dejstev, in v navzočnosti vseh strank. Izvedenec mora sestanke s strankami, na katerih želi pridobiti njihove pripombe, opraviti v navzočnosti vseh strank, če temu ne nasprotujejo poklicni standardi, kot na primer v medicinskih zadevah.

1. Izvedensko poročilo

Na Nizozemskem obstaja vzorčni okvir poročila. Izvedenci morajo predložiti predhodno poročilo, stranke pa imajo pravico podati pripombe. Izvedenec mora argumente strank obravnavati tako v predhodnem kot tudi v končnem poročilu. Drugih posebnih zahtev v zvezi s poročilom ni. Če tako odredi sodišče, mora izvedenec izdelati dodatno poročilo, na primer, če obstajajo dodatna vprašanja. Poročilo se običajno izdela v pisni obliki, vendar pa se lahko na obravnavi na sodišču poda tudi ustno.

2. Obravnava na sodišču

Sodišče izvedencu odredi udeležbo na obravnavi le v izjemnih primerih; to lahko zahtevajo stranke ali jo odredi sodnik. Navzkrižno zaslišanje ni običajno.

2.b Drugo

Razlike za druge oblike, razen za civilno pravo, niso bistvene.

 

Tukaj predstavljene informacije so bile zbrane v okviru projekta „Poišči izvedenca“ iz stikov po posameznih državah, ki jih je zbral Povezava se odpre v novem oknuEvropski inštitut za sodno izvedenstvo in sodne izvedence (EEEI).

Zadnja posodobitev: 10/09/2020

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Poišči izvedenca - Avstrija

I. Seznami in registri izvedencev

V Avstriji se osebe, ki so na voljo za delo kot izvedenci v sodnem postopku ali preiskavi državnega tožilstva, vpišejo na seznam sodnih izvedencev, ki ga vodijo predsedniki regionalnih sodišč za zadevna okrožja regionalnih sodišč, pri čemer so vpisi razčlenjeni po strokovnih področjih.

Registri so javno dostopni Povezava se odpre v novem oknutukaj.

Izvedenci morajo za vpis na seznam sodnih izvedencev vložiti vlogo in opraviti izpit.

II. Kvalifikacije izvedencev

Prosilci, ki želijo biti imenovani s strani sodišča, morajo dokazati poklicne izkušnje na svojem strokovnem področju. Izvedenci morajo dobro poznati najpomembnejša načela avstrijskega procesnega prava, znati napisati izvedensko poročilo in predložiti dokazilo o desetih ali petih letih opravljanja poklica v obdobju neposredno pred vpisom na seznam (če imajo ustrezno univerzitetno izobrazbo ali so končali študijski program na višji poklicni šoli) na zadevnem strokovnem področju. Poleg tega morajo imeti polno poslovno sposobnost ter biti zaupanja vredni. Da bi bili zaupanja vredni, mora biti njihovo ravnanje vedno neoporečno, kar je zagotovilo za njihovo nepristranskost in kakovost njihovega dela.

Vlogo za vpis v register „zapriseženih in certificiranih“ izvedencev (kot „priznani izvedenec“, kot navaja Evropski inštitut za sodno izvedenstvo in sodne izvedence) je treba predložiti predsedniku deželnega sodišča v okrožju, kjer ima prosilec običajno prebivališče ali opravlja svojo poklicno dejavnost.

Predsednik, pristojen za vpis v register, med postopkom vpisa v register zadolži komisijo za pripravo strokovnega mnenja o tem, ali so zahteve za navedeni vpis izpolnjene.

Izvedenci morajo pred vpisom v register zapriseči.

Če izpolnjujejo vse zgoraj navedene zahteve, jih predsednik, pristojen za vpis v register, imenuje za pet let. Izvedenci morajo vsakih pet let ponovno zaprositi za vpis. Če v tem času še vedno izpolnjujejo vse zahteve, se njihov vpis na seznamu sodnih izvedencev podaljša (običajno brez potrebe po še enem opravljanju izpita).

Izvedenci se lahko izbrišejo iz registra sodnih izvedencev, če tako želijo sami, če ne izpolnjujejo več zahtev ali če tako odloči predsednik, pristojen za vpis. Odločitve o izbrisu izvedenca ali zavrnitvi njegovega ponovnega certificiranja morajo biti ustrezno utemeljene in se lahko zoper njih vloži pritožba.

Avstrijsko združenje zapriseženih in certificiranih izvedencev je objavilo etični kodeks (Ethikkodex – na Povezava se odpre v novem oknutej povezavi).

III. Plačilo izvedencev

III.1 Splošne informacije

Nagrade izvedencev ureja avstrijski zakon o pravici do nagrade (Gebührenanspruchsgesetz – na Povezava se odpre v novem oknutej povezavi). Navedeni zakon vsebuje splošna pravila, ki se uporabljajo za izvedence. Vključuje tudi poseben sistem nadomestila za zdravnike, antropologe, zobozdravnike, veterinarje, izvedence za kemične analize in izvedence za motorna vozila.

III.2 Nagrade

Nagrade so običajno odvisne od zapletenosti mnenja. V kazenskih postopkih in postopkih pred družinskim sodiščem obstaja poseben sistem nadomestila, med drugim za nekatere izvedence (glej člen II.1).

III.3 Plačilo

Izvedenci morajo sodišču predložiti račun za svoje nagrade v štirih tednih po predložitvi svojega končnega mnenja. Nagrade se običajno plačajo z bančnim nakazilom.

III.3.1 Civilni postopek

V civilnem postopku sodišče običajno odredi obema strankama, naj plačata predujem za stroške („Kostenvorschuss“), preden začne izvedenec pripravljati svoje mnenje. Višina tega plačila je odvisna od zapletenosti zadeve in obsežnosti mnenja, ki ga mora izdelati izvedenec. Plačilo za opravljeno delo se običajno izračuna na podlagi števila ur, ki jih je izvedenec porabil za zadevo, pomnoženega z urno postavko. Vključijo se še stroški in DDV. Sodišče glede na svoje izkušnje odredi znesek, ki ga morata položiti stranki. Če položeni znesek ne zadostuje, se lahko odredi dodatni predujem.

III.3.2 Kazenski postopek

V kazenskem postopku plačilo za delo izvedenca krije država, v primeru obsodbe pa mora obsojenec povrniti stroške.

III.3.3 Postopek pred družinskim sodiščem

V postopku pred družinskim sodiščem plačilo za delo izvedenca običajno krije država.

III.4 Pravna pomoč

Pravna pomoč se na splošno odobri ljudem, ki zaradi svojega ekonomskega položaja ne morejo plačati dela ali vseh stroškov postopka, vključno s stroški izvedencev. Prejemniki pravne pomoči morajo pomoč v celoti ali delno vrniti, če se njihov finančni položaj v treh letih od postopka bistveno izboljša. Opozoriti je treba, da mora stranka, ki je izgubila v pravdi, vedno kriti stroške stranke, ki je v pravdi uspela.

III.5 Povračilo stroškov izvedencev

Sodišče odloči o stroških izvedenca v avtonomni odločbi o nagradi ali v okviru svoje sodbe. Dodeljeni stroški so torej izvršljivi.

IV. Odgovornost izvedencev

Izvedenci so odgovorni v skladu s splošnim pogodbenim in odškodninskim pravom. Svojo morebitno odgovornost morajo kriti z zavarovanjem poklicne odgovornosti.

V. Dodatne informacije o izvedenskih postopkih

Na spletišču avstrijskega združenja zapriseženih in certificiranih izvedencev (Hauptverband der allgemein beeideten und gerichtlich zertifizierten Sachverständigen Österreichs – na Povezava se odpre v novem oknutej povezavi) so na voljo podrobne informacije o stroških (vzorčne nagrade) in pogojih za vpis na seznam sodnih izvedencev.a Spletišče je zelo informativno in zlahka dostopno javnosti.

V.1 Pravne podlage

Glavne pravne določbe, ki se uporabljajo za sodno izvedenstvo v Avstriji, so:

  • členi 351 do 367 avstrijskega zakonika o civilnem postopku (österreichische Zivilprozessordnung (ZPO) – na Povezava se odpre v novem oknutej povezavi);
  • člen 31 zakona o nepravdnem postopku (Außerstreitgesetz – na Povezava se odpre v novem oknutej povezavi);
  • členi 52 do 53a avstrijskega zakonika o upravnem postopku iz leta 1991 (Allgemeines Verwaltungsverfahrensgesetz – na Povezava se odpre v novem oknutej povezavi);
  • člen 104, člen 112, člen 112a in členi 125–128 avstrijskega zakonika o kazenskem postopku iz leta 1975 (österreichische Strafprozessordnung – na Povezava se odpre v novem oknutej povezavi);

V.2. Imenovanje izvedencev

Izvedence lahko imenuje sodišče, ne morejo pa jih imenovati zadevne stranke. Imenovanje izvedencev v upravnem postopku je podobno imenovanju izvedencev v civilnem postopku. V kazenskem preiskovalnem postopku lahko izvedenca imenuje tožilec.

V.2.a. Imenovanje s strani sodišča

Civilno sodišče ima diskrecijsko pravico za imenovanje izvedenca bodisi po uradni dolžnosti bodisi na izrecno zahtevo stranke v postopku, razen če je mogoče dejstva ugotoviti drugače. Sodišče lahko svobodno imenuje katero koli osebo, ki se mu zdi primerna za izvedensko delo. Izvedenec mora sodišču sporočiti kakršno koli navzkrižje interesov. Izvedenci, ki jih imenuje sodišče, imajo dostop do ustreznih dokumentov sodnega spisa.

V.2.b. Imenovanje s strani strank

V Avstriji stranke izberejo zasebne izvedence. Stranke morajo uveljavljati in predložiti njihova poročila, sicer se zavrnejo kot nedopustna. Če so te zahteve izpolnjene, sodišče preuči in oceni mnenje izvedenca. To poročilo se šteje za dokaz, vendar ne more izničiti poročila izvedenca, ki ga je imenovalo sodišče. Povezano je bolj s pravno podlago argumentov stranke v postopku.

Sodišče lahko odloči, ali se bo pri svojem sklepanju v sodbi oprlo na mnenje izvedenca, ki ga je imenovala stranka.

V.3 Postopek

V.3.a. Izvedensko poročilo

Izvedensko poročilo se lahko predloži pisno ali poda ustno. Ni določb, ki bi urejale način strukturiranja izvedenskega poročila.

Če sodišče meni, da poročilo ni popolno, ali če izvedenec neutemeljeno krši poklicna pravila, lahko sodišče po uradni dolžnosti ali na zahtevo strank odredi izdelavo novega ali dodatnega poročila. Sodišče lahko izvedencu tudi odredi plačilo sodnih stroškov zaradi neutemeljene kršitve poklicnih pravil.

Stranki lahko poskušata izničiti ali izpodbijati poročilo izvedenca z upoštevnimi navedbami ali nasprotnim izvedenskim mnenjem.

V civilnem postopku so stranke močno vključene v delo izvedencev. Z njimi morajo sodelovati in jim zagotoviti vse dokumente, ki jih zahtevajo. Med kontradiktornimi postopki jim lahko neposredno zastavljajo vprašanja in zahtevajo, naj odgovorijo na njihove pripombe.

V.3.b. Sodna obravnava

V primeru predložitve pisnega poročila sodišče odloči o tem, ali je potrebna udeležba izvedenca na sodnih obravnavah in v kakšnem obsegu (na zahtevo strank, kjer je to ustrezno).

Tukaj predstavljene informacije so bile zbrane v okviru projekta „Poišči izvedenca“ iz stikov po posameznih državah, ki jih je zbral Povezava se odpre v novem oknuEvropski inštitut za sodno izvedenstvo in sodne izvedence.

Zadnja posodobitev: 23/10/2023

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Poišči izvedenca - Poljska

I. Seznami in registri izvedencev

Vsako okrožno sodišče ima svoj seznam izvedencev. Za objavo je odgovoren predsednik okrožnega sodišča. Glej: Povezava se odpre v novem oknuhttps://lublin.so.gov.pl/lista-bieglych,m,m1,2,270 za Lublin ali Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.krakow.so.gov.pl/fck_pliki/file/Testowy/Biegli/Biegli_20180205_strona.pdf pliki/file/Testowy/Biegli/Biegli 20180205 strona.pdf za Krakov. Registri so javno dostopni.

Obstaja starostna omejitev, in sicer mora biti oseba, ki želi postati izvedenec, stara vsaj 25 let. Izvedenci morajo imeti posebno teoretično in praktično znanje na specifičnem področju znanosti, tehnologije, umetnosti, obrti ali drugih znanj in spretnosti. Merila niso formalizirana. Predsednik okrožnega sodišča presodi, ali kandidat izpolnjuje vse pogoje za izvedenca. Izvedenci morajo pred vpisom v register izreči zaprisego. Vsak, ki želi biti vpisan na seznam izvedencev, mora predložiti vlogo predsedniku okrožnega sodišča.

Predsednik okrožnega sodišča lahko izvedenca izbriše iz registra:

  • na njegovo zahtevo,
    • če izvedenec ne izpolnjuje več zahtev za opravljanje te funkcije ali če se ugotovi, da jih ni izpolnjeval ob vpisu in še vedno ni odgovoren zanje,
  • iz pomembnih razlogov, zlasti če svoje dejavnosti izvaja nepravilno.

Za izvedence ni posebnega kodeksa ravnanja ali etičnega kodeksa, vendar mora izvedenec upoštevati zakonik o civilnem/upravnem/kazenskem postopku.

Registri se redno posodabljajo. Predsednik okrožnega sodišča vsako leto januarja sporoči seznam sodnih izvedencev okrajnim sodiščem in ministrstvu za pravosodje ter vse takoj obvesti o vseh spremembah seznama in začetku kazenskega postopka ali poslovne nesposobnosti v zvezi s temi osebami.

Izvedenci so registrirani za petletno obdobje.

Izvedenci se uvrstijo na seznam za določena področja znanosti, tehnologije, umetnosti, obrti ter drugih znanj in spretnosti. Seznam specializacij je zelo dolg in raznolik.

Izvedenci po vpisu v register nimajo posebnih obveznosti. Ni se jim treba stalno strokovno izpopolnjevati, čeprav obstajajo ustrezni podiplomski študiji in tečaji. Vendar pa morajo v praksi, če želijo biti imenovani za naslednje obdobje, dokazati, da svoje znanje poglabljajo (udeležba na tečajih, konferencah, podiplomskih študijih itd.).

II. Kvalifikacije izvedencev

Izvedenci morajo imeti posebno teoretično in praktično znanje na specifičnem področju znanosti, tehnologije, umetnosti, obrti ali drugih znanj in spretnosti. Merila niso formalizirana. Predsednik okrožnega sodišča presodi, ali kandidat izpolnjuje vse pogoje za izvedenca.

Izvedencem ni treba biti član strokovnega organa. Formalno se ne zahteva, da svoja znanja in spretnosti redno izboljšujejo, in ni sistema stalnega strokovnega izpopolnjevanja. Kot izvedencem jim ni treba dokazovati, da se udeležujejo nadaljnjih izobraževanj, in ni metode za preverjanje pridobljenega znanja. Vendar pa morajo, če želijo biti imenovani za naslednje obdobje, dokazati, da svoje znanje poglabljajo.

III. Plačilo izvedencev

Plačilo izvedencev je določeno v uredbi ministra za pravosodje z dne 24. aprila 2013 o določitvi nagrad izvedencev, pavšalnih zneskov in načina dokumentiranja stroškov za izdajo mnenja. Urne postavke izvedencev so določene in so del osnovnega zneska, določenega z zakonom o proračunu. Na splošno je plačilo izvedenca odvisno od števila ur, ki jih je namenil izvedenskemu delu, in od njegove stopnje izobrazbe. Uredba določa najnižjo in najvišjo tarifo.

Dolžnost plačila nagrade izvedencu opravi pravosodni sistem ali pa nagrado plača ena stranka. Stranke lahko pridobijo pravno pomoč v zvezi s plačilom izvedenca brez predpisanih tarif.

Nagrade so določene z uredbo. V posebnih primerih, zlasti pri zahtevnih nalogah, se lahko zakonska tarifa preseže s posebno sodno odločbo. Vendar se morajo v praksi v civilnih postopkih z višjimi nagradami izvedencev strinjati stranke.

V civilnih zadevah, v katerih izvedenca imenuje sodišče, mora ena stranka izvedenca plačati vnaprej. Izvedenci lahko prejmejo predujem za svojo nagrado. Vendar sodišče ob koncu postopka v vsebinski sodbi odloči, kdo nosi končno breme. To se lahko razdeli med stranke.

V kazenskih zadevah izvedence plača država (plačilo pa se naloži tožencu le, če je obsojen): sredstva, ki jih plača država, nadzoruje državni finančni nadzorni organ, ki lahko izpodbija plačila, izvedena v nasprotju z zakonom o javnih financah.

IV. Odgovornost izvedencev

V skladu s kazenskim pravom je lahko izvedenec, ki predloži lažno mnenje, obsojen na kazen zapora do desetih let.

Na tem področju ni posebnih civilnopravnih določb. Za odgovornost izvedencev se uporabljajo splošni predpisi civilnega prava (odškodninsko/pogodbeno pravo).

Izvedencem svoje morebitne odgovornosti ni treba kriti z zavarovanjem poklicne odgovornosti.

V. Dodatne informacije o izvedenskih postopkih

Imenovanje izvedencev ureja odlok ministra za pravosodje z dne 24. januarja 2005. Dodatno je urejeno v zakonikih o civilnem postopku, kazenskem postopku in upravnem postopku. V civilnih postopkih lahko stranke zahtevajo imenovanje izvedenca. Običajno je v civilnem postopku imenovanje izvedenca odvisno od predujma strank, ki ga zahtevajo, za stroške v zvezi s pripravo mnenja.

Na splošno se v civilnih, kazenskih in upravnih postopkih uporabljajo ista pravila. Med postopki imenovanja izvedencev v civilnih, upravnih in kazenskih zadevah ni bistvenih razlik.

Naziv sodni izvedenec se lahko uporabi le med pripravo in za pripravo izvedenskega mnenja za sodišča ali tožilstvo. Na Poljskem je približno 15 000 izvedencev.

1. Imenovanje izvedencev

Izvedence s statusom sodnega izvedenca lahko imenujejo le sodišča in tožilstvo, in sicer po uradni dolžnosti ali na zahtevo stranke. Mnenje, pripravljeno ob imenovanju s strani sodišča ali tožilstva, je posebna vrsta dokaza, imenovana izvedensko mnenje.

Stranke lahko izvedence najamejo zasebno, vendar bo njihovo poročilo vloženo v spis kot drug dokaz.

(a) Imenovanje s strani sodišča

Sodišče uporablja seznam izvedencev. Vsako okrožno sodišče ima svoj seznam izvedencev. Sodišča izvedence običajno imenujejo iz (lokalnega) registra. Vendar uporaba registra ni obvezna.

(b) Imenovanje s strani strank

Stranke nikoli ne imenujejo sodnih izvedencev, lahko pa v civilnih in upravnih postopkih najamejo svoje izvedence. Ni jim treba slediti posebnim postopkom.

2. Postopek

(a) Civilni postopek

V civilnih postopkih se izvedencu ni treba udeležiti predhodne obravnave (če ta obstaja). Sodišče spremlja potek preiskave izvedenca. Sodišče je „najvišji izvedenec“ in presoja kakovost mnenja. Sodišče ni zavezano upoštevati mnenja, izraženega v izvedenskem poročilu, in se odloči, ali je lahko mnenje podlaga za ugotavljanje dejstev v zadevi.

  1. Izvedensko poročilo

Izvedenec predloži pisno poročilo. Izvedencu v poročilu ni treba upoštevati posebne strukture. Predložitev predhodnega poročila ni obvezna. V končnem poročilu mora izvedenec obravnavati argumente strank. V številnih primerih mora izvedenec predložiti dodatno poročilo, kadar to zahteva stranka in se sodnik s tem strinja, ali na zahtevo sodnika. To se lahko zgodi, če izvedenec ni odgovoril na vsa vprašanja v okviru svoje naloge ali če se pozneje pojavijo dodatna vprašanja.

Sodišče bo izdalo novo odredbo, v kateri bo navedlo potrebo po dodatnem poročilu in opredelilo vprašanja, na katera je treba odgovoriti. Stranke lahko pri sodišču vložijo zahtevo za dodatna pojasnila. Vendar je v praksi bolj verjetno, da bo imenovan drug izvedenec, odvisno od zadovoljstva s prvim poročilom.

  1. Obravnava na sodišču

Izvedenci se morajo udeležiti obravnave, da po predložitvi poročila odgovorijo na vprašanja sodišča in strank. Na sodišču so lahko navzkrižno zaslišani.

(b) Drugo

Nekateri izvedenci so imenovani, da se udeležijo zaslišanja prič ali strank, večinoma psihologi. Ocenijo sposobnost oseb glede dojemanja in predstavitve opažanj.

 

Tukaj predstavljene informacije so bile zbrane med projektom Poišči izvedenca pri kontaktnih točkah po državah, ki jih je izbral Povezava se odpre v novem oknuEvropski inštitut za sodno izvedenstvo in sodne izvedence (EEEI).

Zadnja posodobitev: 27/04/2023

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Poišči izvedenca - Portugalska

I. Seznami in registri izvedencev

Razen postopkov iz zakonika o razlastitvi ni drugih uradnih seznamov / registra izvedencev na Portugalskem. Zakonik o razlastitvi (odobren z zakonom št. 168/99 z dne 18. septembra) določa, da izvedenci s seznama zagotovijo pomoč v postopku, v katerem gre za širši družbeni interes razlastitve, in postopku v zvezi z izvrševanjem upravne posesti, vključno z arbitražo in fazami pritožbe v obeh postopkih.

Cenitve in preiskave, ki jih opravi izvedenec, se nanašajo zlasti na določitev pravičnega nadomestila, ki ga je treba plačati razlaščencu. Znesek mora temeljiti na ugotovljenih dejstvih, nujno potrebnih za izračun tega nadomestila.

V skladu z Povezava se odpre v novem oknuzakonsko uredbo št. 125/2002 z dne 10. maja, ki ureja pogoje za izvajanje nalog izvedenca in arbitra v navedenih postopkih, je Povezava se odpre v novem oknugeneralni direktorat za pravosodje (Direção-Geral da Administração da Justiça – DGAJ) portugalski organ, ki je pristojen za objavljanje in posodabljanje Povezava se odpre v novem oknuuradnega seznama izvedencev ter spodbujanje postopkov izbire in zaposlovanja izvedencev. Izvedenci imajo zlasti naslednje naloge:

  1. napovedi stroškov ob razlastitvi,
  2. izvajanje preiskav,
  3. izvajanje ocen,
  4. sodelovanje v arbitražnih postopkih.

Poleg tega so izvedenci imenovani z uradnega seznama tudi v primerih, ko zakon dovoljuje razlastitev premičnega premoženja, zlasti v skladu s členom 16 Povezava se odpre v novem oknuzakona št. 13/85 z dne 6. julija (portugalski zakon o kulturni dediščini).

Seznam izvedencev se posodablja z rednim pregledom.

Na Portugalskem ni iskalnika izvedencev.

II. Kvalifikacije izvedencev

Kandidati morajo za uvrstitev na seznam izpolnjevati naslednje zahteve:

  1. imeti morajo ustrezno izobrazbo, kot je tista, navedena v Povezava se odpre v novem oknuodloku št. 788/2004 z dne 9. julija;
  2. stari morajo biti najmanj 18 let;
  3. ne sme jim biti prepovedano opravljanje javne funkcije ali ne smejo biti diskvalificirani za opravljanje nalog, ki jih mora opravljati izvedenec;
  4. biti morajo telesno in duševno sposobni za opravljanje nalog;
  5. opravljeno morajo imeti obvezno cepljenje v skladu z zakonom.

III. Plačilo izvedencev

Izvedenci, ki jih imenujejo sodišča, ne morejo prejeti vnaprejšnjega plačila.

Plačilo izvedencev je urejeno v skladu z določbo iz člena 17 uredbe o stroških postopka, odobrene z Povezava se odpre v novem oknuzakonsko uredbo št. 34/2008 z dne 26. februarja, v skladu s preglednico IV: med 1 in 10 obračunskih enot (OE) (pri čemer je vrednost 1 enote 102,00 EUR). Portugalsko ustavno sodišče je 1. februarja 2017 z zavezujočim učinkom razglasilo, da je pravilo, ki preprečuje, da bi izvedenec prejel plačilo, višje od praga 10 OE (1 020,00 EUR), neustavno zaradi načela sorazmernosti.

Če izvedenca izbere sodnik, se potni stroški povrnejo vnaprej.

Dolžnost plačila stroškov izvedencu je urejena tako:

V civilnih postopkih

V stroške postopka je vključena nagrada izvedenca. Vsak udeleženec plača svoje nastale stroške postopka in stroške svojega zastopnika. Sodišče udeležencu, ki v postopku v celoti uspe, povrne stroške, potrebne za učinkovito uveljavljanje ali zaščito pravice zoper udeleženca, ki v postopku ne uspe.

Če udeleženec v postopku le delno uspe, sodišče pošteno razdeli povračilo stroškov ali razglasi, da nobeden od udeležencev ni upravičen do povračila. Država je glede na izid postopka upravičena, da ji udeleženci povrnejo stroške postopka, ki jih krije država, če se ne pričakuje, da bi bili taki stroški izvzeti iz plačila sodnih taks.

V kazenskih postopkih

Stroške za izvedbo kazenskih postopkov, vključno z izvršilnimi postopki, krije država. Če je toženec zakonito obsojen, mora državi povrniti pavšalni znesek drugih stroškov, povezanih na primer s potnimi stroški ali preiskavami, opravljenimi v laboratorijih, ki jih najprej krije država. Vendar je treba v primeru pavšalnega zneska med postopkom zahtevati poročilo izvedenca.

Stranki v zvezi s plačilom izvedenca ne moreta dobiti pravne pomoči.

IV. Odgovornost izvedencev

Portugalski predpisi ne vsebujejo posebne določbe, ki bi obravnavala civilno odgovornost izvedenca, pač pa se uporabljajo splošni predpisi (odškodninsko/pogodbeno pravo).

Izvedenec mora svoje naloge kljub temu opraviti s primerno skrbnostjo, da ohrani imenovanje, saj mu lahko sodnik, če krši dolžnost sodelovanja s sodiščem, naloži plačilo kazni. Sodišče lahko tudi odstrani izvedenca iz postopka, če se njegova dejanja štejejo za malomarna (na primer, če svojega poročila ne predloži v določenem roku).

Imenovani izvedenci se morajo trdno zavezati, da bodo spoštovali nalogo, ki jim je dodeljena, razen če so javni uslužbenci in to posega v opravljanje njihovih dolžnosti.

Izvedencem svoje morebitne odgovornosti ni treba kriti z zavarovanjem poklicne odgovornosti.

Odgovornost izvedencev ni zakonsko omejena.

V. Dodatne informacije o izvedenskih postopkih

Glavne pravne določbe, ki se uporabljajo za sodno izvedenstvo na Portugalskem, so členi 467 do 489 Povezava se odpre v novem oknuzakonika o civilnem postopku in členi 151 do 163 Povezava se odpre v novem oknuzakonika o kazenskem postopku. Angleška različica določb ni dostopna prek spleta.

Splošna pravila za imenovanje izvedenca v postopku na civilnem, kazenskem in upravnem sodišču so podobna. Naziv izvedenca ni zaščiten.

Portugalski pravni sistem ne razlikuje med izvedeno pričo, tehničnimi izvedenci, pravnimi izvedenci ali drugimi vrstami izvedencev.

Kot je bilo navedeno, ni drugega uradnega seznama izvedencev razen seznama, ki se nanaša na izvedence, imenovane na podlagi zakonika o razlastitvi. Pomoč izvedencev je v kazenskih in civilnih postopkih pogosta.

1. Imenovanje izvedencev

V civilnih postopkih lahko izvedence imenuje le sodišče. V kazenskih postopkih lahko izvedence med preiskovalno fazo imenuje tožilec.

Izvedenci se lahko imenujejo tudi za namen predhodnega ali predobravnavnega postopka.

1.a Imenovanje s strani sodišča

Sodišče lahko izvedenca imenuje na zahtevo stranke ali v skladu z lastno presojo. V pravdnem postopku sodišče odredi izdelavo izvedenskega mnenja, če je odločitev odvisna od presoje dejstev, za katero je potrebno strokovno znanje.

Pri imenovanju izvedenca v postopku na civilnem, kazenskem in upravnem sodišču ni razlik.

Stranki in imenovani izvedenec, odvisno od okoliščin, lahko navedeta vzroke, ki jima preprečujejo opravljanje funkcije izvedenca in na podlagi katerih se jima to pravno oprosti.

Pravila, ki veljajo za izpodbijanje ugotovitev sodnikov, se smiselno uporabljajo .

Nosilci funkcije v neodvisnih organih ali ustreznih organih avtonomnih regij so izvzeti iz opravljanja funkcije izvedenca. Enako velja za tiste, ki imajo v skladu z zakonom podoben status, kot so državni tožilci pri opravljanju svojih nalog in diplomatski predstavniki tujih držav.

Vse osebe, ki se sklicujejo na osebne razloge, so lahko izključene iz zagotavljanja pomoči kot izvedenci.

Sodišče izvedence pri njihovem imenovanju izbere s seznama ali registra izvedencev, razen na področju medicinskega strokovnega znanja, ki je zakonito dodeljen javni ustanovi: Povezava se odpre v novem oknuInstituto Nacional de Medicina Legal e Ciências Forenses (nacionalni inštitut za sodno medicino in forenzične znanosti).

Sodišča izvedence običajno imenujejo iz registrov.

1.b Imenovanje s strani strank

Sodišče lahko izvedenca imenuje na zahtevo stranke ali v skladu z lastno presojo. V pravdnem postopku sodišče odredi izdelavo izvedenskega mnenja, če je odločitev odvisna od presoje dejstev, za katero je potrebno strokovno znanje.

Stranki nimata pravice imenovati izvedenca, lahko ga le predlagata.

Lahko imenujeta izvedenca s skupnim strokovnim znanjem v civilnem postopku. V teh zadevah bo izvedenec, ki ga imenuje sodišče, tesno sodeloval z enim ali več izvedenci, ki jih imenujeta stranki.

2. Postopek

2.a Civilni postopek

Ni posebnih zahtev, ki jih mora upoštevati izvedenec v svojem poročilu in/ali pri sodnih postopkih, kot na primer v sodni praksi.

Sodišče ne spremlja ali nadzoruje, kako napredujejo preiskave izvedenca. Kadar iz tehničnih ali poklicnih razlogov ni mogoče pripraviti poročila v roku, ki ga je določil sodnik, je treba sodišče takoj uradno obvestiti, da čim prej imenuje novega izvedenca.

Kakovost izvedenskega dela se ne nadzoruje.

Sodišče ni zavezano upoštevati izvedenskega mnenja. Sodišče je lahko drugačnega mnenja kot izvedenec in odloči drugače. Vendar je treba nestrinjanje utemeljiti s tehničnimi razlogi in upravičiti.

Ne obstaja postopek, v skladu s katerim bi bil pred sojenjem opravljen sestanek z izvedenci ali bi bili ti navzkrižno zaslišani, da bi se vprašanja omejila in da bi sodišče razumelo različna mnenja.

Stranki lahko izvedencu pomagata in mu predložita pripombe v razmislek. Zagotoviti mu morata tudi pojasnila, ki se mu zdijo potrebna. V izvedenskem postopku je prisoten sodnik, ki lahko izrazi zahteve, ki se mu zdijo ustrezne v okviru tega posebnega postopka.

Da bi lahko izvedenci ustrezno opravljali svoje naloge, izvajali ustrezne ukrepe ali zagotavljali pojasnila in zahtevali dostop do informacij v spisih postopka, lahko uporabijo vsa potrebna sredstva.

Izvedencu zlasti ni treba imeti sestankov s strankami za pridobitev njihovih pripomb.

1. Izvedensko poročilo

Izvedencu v poročilu ni treba upoštevati obveznega okvira.

Če v primeru kolegijskega izvedenstva ni soglasja, lahko nasprotujoči si izvedenci pojasnijo razloge za svoja stališča.

Izvedencem ni treba predložiti predhodnega poročila.

Argumente strank morajo obravnavati v končnem poročilu.

Ni drugih posebnih zahtev, ki jih mora upoštevati izvedenec v svojem poročilu in/ali sodnem postopku, kot na primer pri sodni praksi.

V nekaterih primerih mora izvedenec pripraviti dodatno poročilo, če sodišče postavi dodatna vprašanja ali od izvedenca zahteva, da pojasni poročilo.

Izvedenci predložijo poročilo pisno.

2. Obravnava na sodišču

Če za to prosi ena od strank ali tako zahteva sodišče, se izvedenci udeležijo končne obravnave, da bi pod prisego zagotovili vsa pojasnila, ki se zahtevajo od njih.

2.b Drugo

(odgovori na ta vprašanja so navedeni v drugih delih te strani – v nadaljevanju so odgovori ponovljeni)

Ni drugih posebnih zahtev, ki jih mora upoštevati izvedenec v svojem poročilu in/ali sodnem postopku, kot na primer pri sodni praksi.

Sodišče ne spremlja ali nadzoruje, kako napredujejo preiskave izvedenca.

Kakovost izvedenskega dela se ne nadzoruje.

Stranke lahko poročilo izpodbijajo z izjavami in nasprotnim izvedenskim poročilom, preden sodišče odloči o zadevi.

Sodišču načeloma ni treba upoštevati izvedenskega mnenja. Če se sodišče odloči drugače, mora utemeljiti svoje nestrinjanje z izvedenskim mnenjem.

Ne obstaja postopek, v skladu s katerim bi bil pred sojenjem opravljen sestanek z izvedenci ali bi bili ti navzkrižno zaslišani, da bi se vprašanja omejila in da bi sodišče razumelo različna mnenja.

Izvedenci so lahko med postopkom v stiku s strankami.

Stranke so običajno lahko prisotne med izvedbo izvedenskih preiskav ter lahko predložijo pripombe in odgovarjajo na vprašanja izvedencev.

Izvedencu zlasti ni treba imeti sestankov s strankami za pridobitev njihovih pripomb.

 

Tukaj predstavljene informacije so bile zbrane med projektom Poišči izvedenca pri kontaktnih točkah po državah, ki jih je izbral Povezava se odpre v novem oknuEvropski inštitut za sodno izvedenstvo in sodne izvedence (EEEI).

Zadnja posodobitev: 28/03/2023

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Poišči izvedenca - Romunija

I. Seznami in registri izvedencev

V Romuniji so izvedenci navedeni po področjih specializacije. Registre izvedencev sodiščem da na voljo ministrstvo za pravosodje, vodijo pa jih civilna ali kazenska sodišča. Seznami so na voljo Povezava se odpre v novem oknutukaj.

Izvedenci pridobijo dovoljenje za opravljanje izvedenskega dela in se vpišejo v register po opravljenem izpitu, ki ga organizira ministrstvo za pravosodje.

Kandidat mora za pridobitev statusa sodnega izvedenca izpolnjevati naslednje pogoje:

  • biti mora romunski državljan, državljan države članice Evropske unije ali države Evropskega gospodarskega prostora ali državljan Švicarske konfederacije;
  • znati mora romunski jezik;
  • imeti mora polno poslovno sposobnost;
  • imeti mora diplomo s strokovnega področja, za katero opravlja izpit za izvedenca;
  • imeti mora vsaj tri leta izkušenj na tem strokovnem področju;
  • biti mora zdravstveno sposoben za delo izvedenca;
  • ne sme imeti kazenske evidence ter mora imeti dober poklicni in družbeni ugled;
  • uspešno mora opraviti izpit, ki ga organizira ministrstvo za pravosodje.

Državljan druge države članice Evropske unije ali države Evropskega gospodarskega prostora ali romunski državljan, ki je potrebne poklicne kvalifikacije pridobil v drugi državi članici Evropske unije ali državi Evropskega gospodarskega prostora, lahko status izvedenca v Romuniji pridobi pod enakimi pogoji kot romunski državljan.

Izvedenci se lahko izbrišejo iz registra, če tako želijo sami, če ne izpolnjujejo več zahtev ali če tako odloči pristojni organ.

II. Kvalifikacije izvedencev

Izvedenci morajo biti člani strokovnega organa, da lahko uporabljajo naziv izvedenec.

III. Plačilo izvedencev

1. Civilni postopek

V sklepu sodišča o imenovanju izvedenca se določijo nagrade izvedenca in, kjer je to ustrezno, predujem za potne stroške. Sodišče lahko izvedenca pozove, naj v določenem roku oceni stroške pisnega izvedenskega mnenja.

Stranka, za katero velja sklep, v petih dneh od imenovanja izvedenca ali v roku, ki ga določi sodišče, v sodnem tajništvu predloži dokazilo o plačilu nagrade. Sodišče lahko nagrado zviša, dokler ni poročilo predloženo.

2. Kazenski postopek

Izvedenec je upravičen do nagrade za opravljeno izvedensko delo. Višino nagrade določi tožilec ali sodišče glede na naravo in zapletenost zadeve ter stroške, nastale izvedencu.

IV. Odgovornost izvedencev

Izvedenci so odgovorni v skladu s splošnim pogodbenim in odškodninskim pravom. Svojo morebitno odgovornost morajo kriti z zavarovanjem poklicne odgovornosti.

Osrednji urad za sodno tehnično izvedenstvo lahko sodnim tehničnim izvedencem, ki so pri opravljanju izvedenskega dela storili kršitve, glede na težo storjenega kaznivega dejanja naloži naslednje disciplinske sankcije:

  • pisno opozorilo;
  • odvzem pravice za opravljanje sodnega izvedenstva za obdobje od treh mesecev do enega leta;
  • odvzem statusa sodnega izvedenca.

V. Dodatne informacije o izvedenskih postopkih

Glavni pravni določbi, ki se uporabljata za sodno izvedenstvo v Romuniji, sta člena 330 in 331 romunskega zakonika o civilnem postopku. Poleg tega se uporabljajo tudi členi 172 do 191 romunskega zakonika o kazenskem postopku.

Izvedenci so navedeni po področjih specializacije. Registri izvedencev so javni in objavljeni na spletišču ministrstva za pravosodje.

Izvedenci morajo za vpis v register vložiti prošnjo.

1. Imenovanje izvedencev

V romunskem civilnem pravu je predvideno imenovanje enega ali treh izvedencev. Izvedence lahko imenujejo sodišče in zadevne stranke. Stranki se lahko dogovorita o enem izvedencu. Če se ne dogovorita, izvedenca naključno imenuje sodišče na javni obravnavi, in sicer s seznama, ki ga je sestavil in sporočil urad za sodno izvedenstvo.

V romunskem kazenskem pravu je predvideno imenovanje samo enega izvedenca. Izvedenca lahko imenujeta sodišče med sojenjem in tožilec v fazi kazenske preiskave. Tožilec ali sodišče običajno imenuje enega izvedenca. Dva ali več izvedencev je imenovanih samo v primerih, v katerih je potrebno interdisciplinarno znanje.

Za ta namen se uporabi isti register kot v civilnem postopku. Zahteve za izvedence so enake v kazenskem in civilnem postopku.

(a) Imenovanje s strani sodišča

Civilno ali kazensko sodišče ima pravico imenovati izvedenca bodisi po uradni dolžnosti bodisi na izrecno zahtevo stranke, če je mogoče zadevna dejstva ugotoviti le s pomočjo strokovnjaka. V tem primeru bo izvedenec odgovoril na vprašanja sodišča ali tožilca do določenega datuma. Izvedenec mora sodišču sporočiti kakršno koli navzkrižje interesov. Izvedenci, ki jih imenuje sodišče, imajo dostop do spisa.

(b) Imenovanje s strani strank

V Romuniji obstaja več vrst izvedencev, ki jih imenujejo stranke:

  • pooblaščeni neodvisni izvedenci, imenovani na zahtevo strank ali obtoženca (člen 172(8) zakonika o kazenskem postopku);
  • uradni izvedenci iz laboratorijev ali specializiranih ustanov;
  • pooblaščeni neodvisni nacionalni izvedenci;
  • tuji izvedenci (člen 172(8) zakonika o kazenskem postopku).
Če pooblaščeni izvedenci niso na voljo, lahko sodišče zaprosi za mnenje ene ali več oseb ali specialistov na zadevnem področju (člen 330(3) zakonika o civilnem postopku), ki bodo torej zunajsodni izvedenci in izvedenske priče. Izvedenci, ki jih imenujejo stranke, nadzorujejo delo izvedenca, ki ga imenuje sodišče. Stranke ne morejo imenovati izvedenca, če izvedenca ni imenovalo sodišče (člen 173(4) zakonika o kazenskem postopku). Izvedenske priče so priče s posebnim znanstvenim ali tehničnim znanjem, ki jih zasliši sodišče.

Izvedenci imajo pravico zavrniti izvedensko delo iz enakih razlogov, kot imajo priče pravico odkloniti pričanje.

2. Postopek

(a) Civilni postopek

Sodnik ni zavezan upoštevati izvedenskega mnenja. Edina izvedenčeva obveznost je, da izdela poročilo. Izvedenci imajo lahko med postopkom stike s strankami, izvedenci, ki jih imenuje sodišče, pa za to potrebujejo dovoljenje sodišča.

i. Izvedensko poročilo

V romunskem izvedenskem postopku predhodno izvedensko poročilo ni potrebno. Glavno poročilo se lahko izdela le pisno. Izvedenec mora pri izdelavi poročila upoštevati določeno strukturo.

Če je treba izvedensko poročilo pojasniti ali dopolniti ali če obstaja protislovje med mnenji izvedencev, lahko sodišče po uradni dolžnosti ali na zahtevo strank izvedence pozove, naj pojasnijo ali dopolnijo svoja poročila.

Sodišče lahko na zahtevo strank ali po uradni dolžnosti odredi nasprotno izvedensko mnenje, če za to obstajajo utemeljeni razlogi. Nasprotno izvedensko mnenje izdela drug izvedenec in ne avtor prvotnega poročila. Sodišče se svobodno odloči, na katere utemeljitve se bo oprlo v svoji sodbi.

ii. Obravnava na sodišču

Med kazenskim pregonom ali sojenjem lahko preiskovalni sodnik ali sodišče na zahtevo tožilca ali strank ali po uradni dolžnosti zasliši izvedenca, če je zaslišanje potrebno za razjasnitev ugotovitev ali sklepov izvedenca.

V civilnopravnem postopku bodo izvedenci, če lahko takoj izrazijo svoje mnenje, zaslišani na obravnavi po enakih pravilih kot priče, njihovo mnenje pa bo zapisano v sodbi.

(b) Kazenski postopek

Če tožilec ali sodišče meni, da je izvedensko mnenje nepopolno, in te pomanjkljivosti ni mogoče popraviti z zaslišanjem izvedenca, sodišče po uradni dolžnosti ali na zahtevo strank odredi dodatno izvedensko mnenje istega izvedenca. Če ni mogoče imenovati istega izvedenca, se odredi nasprotno izvedensko mnenje.

Tožilec ali sodišče odredi novo izvedensko mnenje, če so ugotovitve v izvedenskem poročilu nejasne ali protislovne in teh pomanjkljivosti ni mogoče popraviti z zaslišanjem izvedenca.

 

Tukaj predstavljene informacije so bile zbrane v okviru projekta „Poišči izvedenca“ iz stikov po posameznih državah, ki jih je zbral Povezava se odpre v novem oknuEvropski inštitut za sodno izvedenstvo in sodne izvedence (EEEI).

Zadnja posodobitev: 22/09/2020

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Poišči izvedenca - Slovenija

I. Seznami in registri izvedencev

Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije vodi imenik izvedencev.
Imenik je javno dostopen Povezava se odpre v novem oknutukaj.

Izvedenska priča v slovenski zakonodaji ni opredeljena, vendar se razlikuje med izvedenskimi pričami, izvedenci in pravnimi izvedenci.

V imeniku niso zajeti vsi izvedenci, ampak samo sodni. Pokriva 50 strokovnih področij, za katera je skupno navedenih približno 1 000 izvedencev.

II. Kvalifikacije izvedencev

V skladu s členom 16 slovenskega zakona o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih mora izvedenec za registracijo med drugim izpolnjevati naslednja merila:

  • biti mora državljan Republike Slovenije ali države članice Evropske unije ali države članice Evropskega gospodarskega prostora in aktivno obvladati slovenski jezik,
  • ni bil pravnomočno obsojen za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, zaradi katerega bi bil moralno neprimeren za pripravo izvedenskih mnenj za sodišče, ker bi to lahko škodovalo nepristranskemu ali strokovnemu opravljanju njegovega dela ali ugledu sodišča,
  • ima predbolonjsko univerzitetno izobrazbo ali končan bolonjski magistrski študijski program in ustrezno strokovno znanje ter praktične sposobnosti in izkušnje za določeno področje izvedenskega dela,
  • ima najmanj šest let delovnih izkušenj s področja, na katerem želi opravljati izvedensko delo,
  • ne opravlja dejavnosti, ki ni združljiva s sodnim izvedenstvom.

Oseba, ki želi biti imenovana za sodnega izvedenca, ministrstvu za pravosodje na predpisanem obrazcu in na podlagi odprtega razpisnega postopka predloži vlogo za imenovanje. Minister za preverjanje strokovnega znanja ter praktičnih sposobnosti in izkušenj kandidata odredi poseben preizkus strokovnosti. Ministrstvo nato izda odločbo o imenovanju, izvedenec pa priseže.
Sprejetje kodeksa ravnanja ali etičnega kodeksa ni pogoj za registracijo.

Od sodnih izvedencev se zahteva nadaljnje strokovno izpopolnjevanje. Stalno morajo izpopolnjevati svoje znanje in se seznanjati z metodami v svoji stroki oziroma sodelovati na posvetovanjih in strokovnih izobraževanjih, ki jih organizira pristojni državni organ, pooblaščena organizacija, strokovno združenje ali druga strokovna institucija. Po preteku petih let od dneva imenovanja in po preteku vsakih nadaljnjih petih let mora vsak sodni izvedenec Strokovnemu svetu, ki preverja strokovnost izvedencev, predložiti dokazila o strokovnih izobraževanjih, ki se jih je udeležil v zadnjih petih letih.

Splošna poklicna izobrazba vključuje osnovno znanje na področjih ustavne organizacije Republike Slovenije, organizacije in delovanja sodstva, sodnih postopkov, pravil o dokazovanju, pravnih določb o pravicah in dolžnostih sodnih izvedencev, sodnih cenilcev ali sodnih tolmačev, prava in institucij Evropske unije ter drugih področjih, povezanih z delom sodnih izvedencev, sodnih cenilcev ali sodnih tolmačev.

Posebna poklicna izobrazba vključuje posebno strokovno znanje na posameznih strokovnih področjih ali podpodročjih izvedenstva.

Članstvo v stanovskem združenju ni pogoj za vpis izvedencev v imenik.
Minister lahko izvedenca trajno izbriše iz imenika:

  • če mu je v disciplinskem postopku trajno odvzeta pravica opravljati delo izvedenca,
  • če izvedenec poda pisno izjavo, da ne želi več opravljati sodnega izvedenstva,
  • če je bil izvedenec razrešen,
  • če je zoper izvedenca vložen obtožni akt zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti in za katero je mogoče izreči kazen zapora več kot dve leti, ga ministrstvo najpozneje v treh dneh po seznanitvi s pravnim dejstvom izbriše iz javnega dela imenika. Vnovičen vpis v javni del imenika se opravi po prenehanju razlogov, zaradi katerih je bil opravljen izbris.

III. Plačilo izvedencev

Plačilo izvedencev, ki jih imenuje sodišče, je zakonsko urejeno. Višina plačila je med drugim odvisna od števila strani sodnega spisa, časa, porabljenega za raziskovanje in pripravo na ustni narok, od tega, ali je treba zbrati in pregledati dodatno dokumentacijo, od tega, ali je potrebno raziskovanje, in od zahtevnosti zadeve. Poleg plačila so izvedenci upravičeni tudi do povrnitve stroškov.

Stranke lahko pridobijo pravno pomoč za plačilo izvedenca po predpisanih tarifah.

O tem, katera stranka mora plačati izvedenca, v svoji odločbi odloči sodišče.

IV. Odgovornost izvedencev

Odgovornost izvedencev ni zakonsko omejena. Uporabljajo se splošni predpisi. Izvedencem svoje morebitne odgovornosti ni treba kriti z zavarovanjem poklicne odgovornosti.

V. Dodatne informacije o izvedenskih postopkih

Zakon o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih na spletu ni na voljo v angleščini.

1. Imenovanje izvedencev

1a. Imenovanje s strani sodišča

Sodišče lahko imenuje katero koli osebo, ki je po njegovem mnenju primerna in ustrezno usposobljena. V večini primerov sodišča izvedence imenujejo iz uradnega imenika.

1b. Imenovanje s strani strank

Stranke lahko izpodbijajo mnenje izvedenca, ki ga je imenovalo sodišče, in v ta namen na lastne stroške najamejo drugega izvedenca.

2. Postopek

(a) Civilni postopek

Stranke morajo izvedencu zagotoviti podrobne informacije, navodila in vprašanja.
Izvedenec lahko stopi v stik s strankami, če je to potrebno za pripravo mnenja.

Sodišče ne spremlja napredka izvedenčevega raziskovalnega dela, vendar mora izvedenec sodišče obvestiti, ali pričakuje, da bo delo pravočasno opravil. Nadzora kakovosti ni. Sodišče ni zavezano upoštevati mnenja, izraženega v izvedenskem poročilu.

Stranke lahko poročilo izpodbijajo z izjavami ali nasprotnim izvedenskim mnenjem, preden sodnik odloči o zadevi.

Če stranka zaprosi za dodatna vprašanja ali če sodišče potrebuje več informacij, lahko sodišče naroči dodatno poročilo.

Sodišče izvedenskega mnenja ni zavezano upoštevati, vendar ga pri sprejetju končne odločitve običajno upošteva.

1. Izvedensko poročilo

Izvedenec poročilo pripravi pisno ali ustno, če tako želi sodišče.

V končnem poročilu mora izvedenec obravnavati argumente strank. Predpisane niso ne struktura poročila ne druge posebne zahteve, ki bi jih moral izvedenec upoštevati pri pripravi poročila.

V zakonu o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih je navedeno, da ministrstvo za pravosodje na svoji spletni strani objavi splošne in posamične smernice za izdelavo izvedenskih mnenj. Smernice potrdi Strokovni svet, vključujejo pa enotno navedbo strukture, navodil in napotkov za izdelavo izvedenskih mnenj. Splošne in posamične smernice za izdelavo izvedenskih mnenj na posameznih strokovnih področjih in podpodročjih sodnih izvedencev se sprejmejo in objavijo na spletni strani ministrstva v dveh letih od dneva, ko se je navedeni zakon začel uporabljati (do 1. januarja 2021).

2. Obravnava na sodišču

Izvedenci se morajo udeležiti obravnave, če tako zahteva sodišče.

(b) Drugo

Drugi postopki so zelo podobni civilnemu.

 

Tukaj predstavljene informacije so bile zbrane med projektom Poišči izvedenca pri kontaktnih točkah po državah, ki jih je izbral Povezava se odpre v novem oknuEvropski inštitut za sodno izvedenstvo in sodne izvedence (EEEI).

Zadnja posodobitev: 22/09/2020

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Poišči izvedenca - Slovaška

I. Seznami in registri izvedencev

Slovaška ima uradni seznam/register izvedencev. Povezava se odpre v novem oknuSeznam izvedencev je vsem na voljo na spletu.

Za vodenje registra izvedencev je pristojno ministrstvo za pravosodje.

Izvedenci morajo za vpis v register izpolnjevati naslednja merila:

  • polna pravna in poslovna sposobnost,
  • izpisek iz kazenske evidence brez navedene obsodbe,
  • ustrezna izobrazba (univerzitetna diploma, če je mogoče),
  • poseben kratkoročni tečaj, namenjen pravnim normam, ki urejajo poklic sodnih izvedencev,
  • vsaj sedem let izkušenj na ustreznem strokovnem področju (v celoti po pridobitvi diplome),
  • poseben izpit, ki ga organizira ministrstvo za pravosodje ali pooblaščeni subjekt,
  • poseben dolgoročni tečaj, namenjen pravnim normam, ki urejajo poklic sodnih izvedencev, in ustreznemu oddelku ali pododdelku seznama (zahteva se samo za izbrane oddelke in pododdelke),
  • potrebna materialna oprema,
  • izvedenec v zadnjih treh letih ni bil izbrisan s seznama zaradi upravnih škodnih dejanj na položaju sodnega izvedenca in zanj ne velja nobena aktualna prepoved zaradi upravnih škodnih dejanj na položaju sodnega izvedenca,
  • prisega sodnega izvedenca.

Izvedenci morajo pred vpisom v register izreči zaprisego. Za uvrstitev na seznam se morajo izvedenci prijaviti. Ministrstvo za pravosodje mora osebo, ki izpolnjuje zakonske zahteve, vpisati na seznam.

Ministrstvo za pravosodje lahko izvedenca izbriše s seznama:

  • na pisno zahtevo izvedenca,
  • če oseba ne izpolnjuje več zgoraj navedenih zahtev,
  • kot disciplinsko sankcijo,
  • če oseba opravlja dejavnost brez zavarovanja za civilno odgovornost,
  • če oseba ne opravi preverjanja strokovne usposobljenosti.

Ministrstvo za pravosodje stalno posodablja seznam izvedencev.

Izvedenca je mogoče najti z Povezava se odpre v novem oknuiskalnikom. Ta iskalnik zajema vse izvedence. Izvedenci so razvrščeni po specializaciji, specializacije pa so dostopne v registru.

II. Kvalifikacije izvedencev

Izvedenci morajo pridobiti določeno raven izobrazbe na svojem strokovnem področju, da se lahko vpišejo v register. Članstvo v poklicni zbornici ni pogoj za opravljanje dela izvedenca. Izvedenci morajo redno izpopolnjevati svoja znanja in spretnosti. Obstajajo specializirani inštituti za sodne izvedence, ki lahko organizirajo stalno poklicno usposabljanje.

III. Plačilo izvedencev

Izvedenec se lahko z naročnikom, ki ni sodišče ali drug javni organ, dogovori o pogodbenem plačilu ali višini plačila izvedenca. Če dogovor ni sklenjen, je izvedenec upravičen do pristojbine po tarifi, nadomestila za stroške in nadomestila za izgubo časa. Znesek pristojbine po tarifi za izvedence se določi glede na čas, delež ali po metodi pavšalne stopnje.

Izvedenci, ki jih imenuje sodišče, lahko prejmejo predujem za stroške. V civilnem postopku izvedenca plačajo stranke, v kazenskem postopku pa država.

IV. Odgovornost izvedencev

Predpisi Slovaške vsebujejo posebno določbo o odgovornosti izvedenca. Zakon št. 382/2004 zb., kakor je bil nazadnje spremenjen, ureja več vrst prekrškov.

Izvedenci morajo svojo morebitno odgovornost kriti z zavarovanjem poklicne odgovornosti. Tako zavarovanje ne krije odgovornosti izvedenca za svetovanje, ki ga opravlja v drugih državah članicah.

Za odgovornost izvedenca velja zgornja meja 33 193 EUR.

V. Dodatne informacije o izvedenskih postopkih

Glavni pravni predpisi, ki se uporabljajo za izvedensko znanje v Slovaški republiki, so zakon št. 382/2004 zb., kakor je bil nazadnje spremenjen, uredba št. 228/2018 zb., zakonik o civilnem postopku, zakonik o kazenskem postopku in zakonik o upravnem postopku.

Splošna pravila za imenovanje izvedencev v postopku na civilnem, kazenskem in upravnem sodišču so enaka.

Slovaški pravni sistem ne razlikuje med izvedenimi pričami, tehničnimi izvedenci, pravnimi izvedenci ali drugimi vrstami izvedencev. Skupno število registriranih izvedencev je približno 3 000.

Imenovanje izvedencev

Izvedence lahko imenuje sodišče ali drug javni organ. Izvedenci se lahko imenujejo za namen predhodnega ali predobravnavnega postopka. V predkazenskem postopku lahko izvedenca imenuje policist ali tožilec.

Pri imenovanju izvedenca v postopku na civilnem, kazenskem in upravnem sodišču ni razlik. Izvedenci, ki jih imenuje sodišče, so zakonsko obvezani poročati o kakršnem koli navzkrižju interesov. Če izvedenca imenuje sodišče, ga izbere s seznama ali iz registra izvedencev. Izvedenca s seznama lahko imenuje sodišče ali izbere ena od strank. Če na seznamu ni vpisanega sodnega izvedenca ali če noben registrirani sodni izvedenec ne more izdati izvedenskega mnenja, lahko sodišče imenuje sodnega izvedenca na ad hoc podlagi.

Postopek

Civilni postopek

Izvedenci so med sojenjem običajno navzkrižno zaslišani. Sodišče ni zavezano upoštevati izvedenskega mnenja. Izvedensko poročilo je enako pomembno kot kateri koli drug dokaz; sodnik ga mora obravnavati neodvisno in v povezavi z drugimi dokaznimi sredstvi.

Postopka, v skladu s katerim bi bil pred sojenjem opravljen sestanek z izvedenci ali bi bili ti navzkrižno zaslišani, da bi se vprašanja omejila in da bi sodišče razumelo različna mnenja, ni.

Stranke morajo na zahtevo sodišča sodelovati z izvedencem pri pridobivanju virov ali podatkov za izvedensko mnenje.

1. Izvedensko poročilo

Izvedensko poročilo mora biti strukturirano na naslednji način:

  • naslovna stran,
  • uvod,
  • poročilo,
  • sklep,
  • priloge,
  • izvedenska klavzula.

Izvedencem ni treba predložiti predhodnega poročila. Izvedencem v svojem poročilu ni treba obravnavati argumentov strank.

Sodišče lahko odredi, da mora izvedenec predložiti dodatno poročilo. Izvedenci predložijo svoje poročilo pisno ali ustno.

2. Obravnava pri sodišču

Izvedenec se mora udeležiti predhodne obravnave. Izvedenec se mora udeležiti glavne obravnave, da odgovori na vprašanja sodišča in strank. Izvedenci so med sojenjem običajno navzkrižno zaslišani.


Tukaj predstavljene informacije so bile zbrane v okviru projekta „Poišči izvedenca“ iz stikov po posameznih državah, ki jih je zbral Evropski inštitut za sodno izvedenstvo in sodne izvedence (EEEI).

Zadnja posodobitev: 05/10/2023

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Poišči izvedenca - Švedska

I. Seznami in registri izvedencev

Na Švedskem ni registrov oziroma evidenc izvedencev in njihova uvedba ni predvidena.

II. Kvalifikacije izvedencev

Ni relevantno.

III. Plačilo izvedencev

Ni na voljo.

IV. Odgovornost izvedencev

Ni na voljo.

V. Dodatne informacije o izvedenskih postopkih

1. Imenovanje izvedencev

a) Imenovanje s strani sodišča

Ni običajno, da bi sodišče samo določilo izvedenca v sodnem postopku.

b) Imenovanje s strani strank

Na Švedskem izvedence, ki sodelujejo v sodnih postopkih, običajno najame ena od strank v postopku, kar pomeni, da se pravila, ki se uporabljajo za priče, uporabljajo tudi za izvedenca („izvedenska priča“).

2. Postopek

Švedska sodna praksa temelji na načelu proste presoje dokazov, kar pomeni, da predloženi dokazi ne bodo zavrnjeni zgolj iz postopkovnih razlogov. Zato utemeljenost pričanja izvedenske priče temelji na zaključkih in pričanju v vsakem posameznem primeru. Dokazno moč pričanja oceni sodišče, verodostojnost priče in njeno sposobnost sklepanja pa določita stranki (prek zasliševanja in navzkrižnega zasliševanja).

Švedski zakonik o sodnem postopku in njegova pravila o dokazovanju na splošno temeljijo na načelih neposrednosti dokazovanja, koncentracije postopka in ustne predstavitve.

Pričanje je najboljše, kadar je tveganje za nesporazume čim manjše, kar omogoča osebni prihod na sodišče: v tem primeru sodišče namreč lažje oceni zanesljivost in verodostojnost pričanja. Pravilo v nekaterih pogledih zagotavlja tudi pravico strank do navzkrižnega zaslišanja (ohranitev načela enakosti orožij).

Na podlagi teh načel so dokazi bolj ali manj vedno predstavljeni na glavni obravnavi pred sodiščem. Izjave v zvezi z dokazi morajo biti zato neposredno in ustno podane sodišču. Pisne izjave/zaprisežene izjave/zaslišanja prek videa se običajno ne priznajo namesto izjave, podane v živo (z izjemo videoposnetkov izjav mladoletnikov).

Od leta 2008 se pričanja zunaj glavne obravnave ter uporaba zaslišanj na glavni obravnavi prek telefona in videokonference dovoljujejo v večji meri: videokonferenca – običajno v konferenčni dvorani sodišča v sodnem okrožju priče – je na splošno sprejeta enakovredno kot navzočnost na sodišču.

V praksi se prepoved zapriseženih izjav ne uporablja za potrdila, ki jih izdajo zdravniki in uradniki ali javni uslužbenci, vendar je to vselej odvisno od posamezne zadeve in razpoložljivih dokazov.

Sodno izvedenstvo ureja švedski zakonik o sodnem postopku, ki je na voljo tukaj:

Povezava se odpre v novem oknuŠvedski zakonik o sodnem postopku (1942:740)

Povezava se odpre v novem oknuŠvedski zakonik o sodnem postopku (1998:000) (poglavje 40, stran 215, ni posodobljeno)

 

Tukaj predstavljene informacije so bile zbrane v okviru projekta „Poišči izvedenca“ iz stikov po posameznih državah, ki jih je zbral Povezava se odpre v novem oknuEvropski inštitut za sodno izvedenstvo in sodne izvedence (EEEI).

Zadnja posodobitev: 22/09/2020

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.