Poišči izvedenca

Nizozemska

Vsebino zagotavlja
Nizozemska

I. Seznami in registri izvedencev

Na Nizozemskem obstajata dva registra: eden predvsem za civilno in upravno pravo (LRGD) ter eden predvsem za kazensko pravo (NRGD). Poleg navedenih obstajata nizozemski forenzični inštitut (NFI) in inštitut izvedencev za okoljsko pravo (STAB), ki sta oba na plačilni listi nizozemske države. Obstaja tudi nizozemsko združenje izvedencev medicinske stroke (NVMSR). Izvedenci so razvrščeni po področjih specializacije. Registri izvedencev se vodijo različno, in sicer sta register LRGD in združenje NVMSR zasebna, register NRGD in inštitut NFI upravlja ministrstvo za pravosodje, inštitut STAB pa je neodvisen organ, ki dela strogo za sodstvo. Nobeno sodišče ni odgovorno za register niti za kakovost izvedencev v njem, saj je na Nizozemskem to strogo ločeno. Sodišča se opirajo na zagotovila kakovosti, ki jih ponujajo ti organi. Vendar pa so sodniki vključeni v postopek sprejema in/ali akreditacije v zvezi z registroma LRGD in NRGD.

Povezave:

Registra NRGD/LRGD, združenje NVMSR in spletišče inštituta STAB so javno dostopni. Obstajajo iskalna orodja, vendar pa izvedenci inštituta STAB niso na voljo strankam, saj so imenovani samo za svetovanje sodnikom, to pa bi povzročilo dvome glede njihove neodvisnosti. Javno dostopni: glej stran poišči izvedenca. To orodje zajema samo izvedence v registru LRGD. Izvedence je mogoče iskati po področjih specializacije. Vsi izvedenci, ki delajo za inštitut STAB, so vpisani tudi v register LRGD.

Člani združenja NVMSR morajo opraviti usposabljanje in izpit, preden lahko kot sodni izvedenci postanejo člani združenja.

Izvedenci morajo za vpis v register NRGD opraviti postopek akreditacije, pri katerem se upoštevajo strokovno področje, ki ga morajo seveda odlično obvladati, njihovo ravnanje v vlogi izvedenca za sodišče ter znanje in veščine, potrebne za dobro izvedensko delo v postopku. Register LRGD temelji na priznavanju poklicnih standardov, ki jih določijo strokovni organi in poklicna združenja, izobraževanju o vlogi izvedenca in sistemu stalnega izpopolnjevanja.

Inštitut STAB ima zelo stroge standarde za sprejem in strog sistem stalnega izpopolnjevanja. Medsebojni strokovni pregled izvedenskih poročil je za inštitut STAB standard.

Izvedencem ni treba zapriseči. Izvedenec je lahko iz registra izbrisan po uradni pritožbi, da ne upošteva pravil ravnanja, ki veljajo za različna sodišča in so si na splošno zelo podobna.

Registre posodabljajo upravni organi.

II. Kvalifikacije izvedencev

Izvedenci v registru LRGD morajo biti člani strokovnega organa, da lahko uporabljajo naziv izvedenec. To pomeni, da merila strokovnosti in zahteve glede izobrazbe določi navedeni organ. Tudi register NRGD postavlja visoke standarde glede izobrazbe, da se lahko izvedenec vpiše v register. Izvedenci so pogosto člani strokovnega organa, vendar pa obstajajo „nišna“ področja, za katera strokovni organi ne obstajajo, zato članstvo ni obvezno. Za izvedence inštituta STAB, registra LRGD in večinoma registra NRGD se zahteva stalno izobraževanje, ki poteka v obliki stalnega strokovnega izpopolnjevanja. V inštitutu STAB je temu na primer namenjeno 15 % časa, register LRGD pa zahteva najmanj šest ur strokovnega izpopolnjevanja na leto. Pogosto strokovni organi pooblastijo izobraževalne ustanove za strokovno izpopolnjevanje. Dokazati morajo, da je bilo izobraževanje izvedeno, tj. predložiti sezname spletnih registracij udeležencev izobraževanja. Izobraževanje ima dva cilja: spretnosti v sodnem okviru in strokovno znanje.

III. Plačilo izvedencev

V kazenskem in upravnem postopku plačilo za delo izvedencev krije država. Obstaja sistem fiksnih tarif, izvedenec pa mora plačilo izračunati vnaprej. Plačila za izvedence inštituta STAB krije ministrstvo za okolje. V civilnih zadevah izvedenska mnenja plačajo stranke.

IV. Odgovornost izvedencev

Izvedenci so odgovorni v skladu s splošnim pogodbenim in odškodninskim pravom. Izvedencem po zakonu ni treba imeti zavarovanja odgovornosti niti tega od njih ne more zahtevati sodnik, ki jih imenuje. Izvedence lahko zavaruje družba, za katero delajo. Neodvisni izvedenci se zavarujejo po lastni presoji, vendar pa več strokovnih organov zahteva obvezno zavarovanje odgovornosti.

V. Dodatne informacije o izvedenskih postopkih

Glavne pravne določbe, ki se uporabljajo za sodno izvedenstvo na Nizozemskem, so člen 194 zakonika o civilnem postopku in člen 8.47 Awb, tj. zakonika o upravnem pravu, ter zakon o sodnem izvedenstvu v kazenskem pravu.

Navedeni zakoni so okvir: podrobne smernice o sodnem izvedenstvu so vključene v praktična navodila za izvedence v nizozemskih civilnopravnih zadevah.

Poleg tega obstajata kodeks ravnanja – s pravno podlago – za izvedence v kazenskem pravu in tudi kodeks ravnanja, ki ga je za sodne izvedence izdalo visoko upravno sodišče. Za večino oblik izvedenskega dela obstajajo dodatne zahteve glede kakovosti izvedenskega dela ali usposobljenosti izvedencev.

Naziv izvedenca ni zaščiten.

1. Imenovanje izvedencev

Izvedence lahko imenujejo sodišče in zadevne stranke. Imenovanje izvedencev v upravnem postopku je podobno imenovanju izvedencev v civilnem postopku, le da v upravnem postopku stroške nosi država, v civilnem postopku pa stranke. V vseh primerih je dolžnost izvedenca, ki ga imenuje sodišče, da odgovori na vprašanja, ki jih postavi sodišče (po možnosti po posvetovanju s strankami). V postopku pred kazenskim sodiščem lahko izvedenca imenuje tožilec ali sodnik v fazi preiskave. Za ta namen obstaja register, ki je urejen z zakonom in za vpis v katerega mora izvedenec izpolnjevati strožje zahteve kot izvedenci v civilnih in upravnih postopkih. Izvedenci, ki jih imenuje sodišče, morajo po zakonu sporočiti kakršno koli navzkrižje interesov.

1.a Imenovanje s strani sodišča

Civilno sodišče ima diskrecijsko pravico za imenovanje izvedenca bodisi po uradni dolžnosti bodisi na izrecno zahtevo stranke v postopku, če zadevnih dejstev ni mogoče ugotoviti drugače. V takem primeru se ustna obravnava preloži na datum po predložitvi poročila izvedenca. Sodišče lahko načeloma svobodno imenuje katero koli osebo, ki se mu zdi primerna za izvedensko delo. Vendar sodišča običajno imenujejo izvedence iz ustreznih registrov. Izvedenec mora sodišču sporočiti kakršno koli navzkrižje interesov. Izvedenci, ki jih imenuje sodišče, imajo dostop do spisa. V civilnem postopku obstajajo še posebno stroga pravila, ki se uporabljajo za podrejene izvedence, s katerimi se imenovani izvedenec posvetuje med svojo nalogo, saj morajo stranke vnaprej vedeti, s katerimi osebami se bo posvetoval in katera vprašanja jim bo zastavil.

1.b Imenovanje s strani strank

Stranke običajno izvedenca imenujejo na začetku sodnega postopka, da podprejo svojo zadevo. Sodišče lahko ta poročila uporabi za odločitev v zadevi. Sodnik lahko kadar koli med postopkom imenuje izvedenca na zahtevo strank. Vsi izvedenci morajo ravnati v skladu z veljavnimi pravili in kodeksi ravnanja za sodne izvedence.

Mogoče je, da obe stranki zahtevata imenovanje določenega izvedenca, vendar v zvezi s tem ni posebnih pravil. Sodnik lahko odredi, da obe stranki imenujeta enega samega izvedenca, vendar to ni običajna praksa.

2. Postopek

2.a Civilni postopek

Sodišče spremlja napredek preiskav izvedenca samo glede upoštevanja rokov. Kakovost izvedenskega dela se ne nadzoruje in ni omenjena niti v sodbah. Vendar pa inštitut STAB od sodišč prejema redne povratne informacije o uspešnosti, čeprav je redko vključen v civilne postopke.

Stranke lahko poročilo izpodbijajo z izjavami ali s predložitvijo nasprotnega izvedenskega mnenja. Sodišča niso zavezana upoštevati izvedenskih poročil, vendar pa običajno upoštevajo mnenje izvedenca, ki so ga imenovala. Izvedenci strank imajo običajno manj vpliva kot izvedenci, ki jih imenuje sodišče. Ne obstajajo postopki, v skladu s katerimi bi bil pred sojenjem opravljen sestanek z izvedenci ali bi bili ti navzkrižno zaslišani, da bi se vprašanja omejila in da bi sodišče razumelo razlike.

Izvedenci imajo lahko med postopkom stike s strankami, vendar samo, če je to potrebno za ugotavljanje dejstev, in v navzočnosti vseh strank. Izvedenec mora sestanke s strankami, na katerih želi pridobiti njihove pripombe, opraviti v navzočnosti vseh strank, če temu ne nasprotujejo poklicni standardi, kot na primer v medicinskih zadevah.

1. Izvedensko poročilo

Na Nizozemskem obstaja vzorčni okvir poročila. Izvedenci morajo predložiti predhodno poročilo, stranke pa imajo pravico podati pripombe. Izvedenec mora argumente strank obravnavati tako v predhodnem kot tudi v končnem poročilu. Drugih posebnih zahtev v zvezi s poročilom ni. Če tako odredi sodišče, mora izvedenec izdelati dodatno poročilo, na primer, če obstajajo dodatna vprašanja. Poročilo se običajno izdela v pisni obliki, vendar pa se lahko na obravnavi na sodišču poda tudi ustno.

2. Obravnava na sodišču

Sodišče izvedencu odredi udeležbo na obravnavi le v izjemnih primerih; to lahko zahtevajo stranke ali jo odredi sodnik. Navzkrižno zaslišanje ni običajno.

2.b Drugo

Razlike za druge oblike, razen za civilno pravo, niso bistvene.

 

Tukaj predstavljene informacije so bile zbrane v okviru projekta „Poišči izvedenca“ iz stikov po posameznih državah, ki jih je zbral Evropski inštitut za sodno izvedenstvo in sodne izvedence (EEEI).

Zadnja posodobitev: 10/09/2020

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.