I. Seznami in registri izvedencev

Vsako pritožbeno sodišče in francosko vrhovno sodišče za civilne in kazenske zadeve (kasacijsko sodišče) vodi seznam ali register izvedencev.

Vendar pa lahko sodišča in tožilci svobodno imenujejo katero koli osebo, ki se šteje za primerno in usposobljeno. V takih primerih morajo svojo odločitev obrazložiti.

Seznami izvedencev so objavljeni na spletiščih sodišč ter zlasti na spletišču kasacijskega sodišča in pritožbenih sodišč.

Izvedenec mora za vpis na seznam sodišča izpolnjevati naslednje zahteve:

• biti mora mlajši od 70 let. V praksi mora biti izvedenec za vpis na seznam izvedencev star med 35 in 57–58 let;
• biti mora državljan Evropske unije;
• ni smel delovati v nasprotju s častjo, poštenostjo in moralo;
• zoper njega ni smela biti izrečena disciplinska ali upravna sankcija, ki vodi do odpusta, izbrisa iz registra, preklica, umika odobritve ali odvzema dovoljenja;
• ni smel utrpeti osebnega stečaja ali kakršne koli druge sankcije, določene v trgovinskem zakoniku;
• na svojem strokovnem področju mora biti dejaven najmanj določeno obdobje;
• ni smel opravljati nobene dejavnosti, ki ni združljiva z neodvisnostjo, potrebno za opravljanje nalog sodnega izvedenstva;
• svojo glavno dejavnost je moral opravljati na območju pristojnosti sodišča.

Izvedenci, specializirani za prevajanje, ki vložijo vlogo za vpis na seznam sodišča prve stopnje, morajo svoj poklic opravljati na območju krajevne pristojnosti posameznega sodišča, če pa so že upokojeni, morajo na tem območju živeti.

Vlogo izvedenca za vpis preučijo državni tožilec in sodniki sodišča prve stopnje. Odločitev sprejme zbor sodnikov pritožbenega sodišča.

Izvedenci morajo pred vpisom v register zapriseči.

Izvedenec, ki se želi vpisati na seznam kasacijskega sodišča (nacionalni seznam), mora biti najmanj pet let vpisan na seznam pritožbenega sodišča (regionalni seznam).

Vsak izvedenec, ki je vpisan prvič, mora po treh letih ponovno zaprositi za vpis. Nato morajo izvedenci za vpis ponovno zaprositi vsakih pet let. V odločitvi, da se izvedenec ne vpiše ponovno na seznam, morajo biti navedeni razlogi za zavrnitev ponovnega vpisa, odločitev pa se lahko izpodbija.

Izvedenci se lahko izbrišejo iz registra na podlagi disciplinskega ukrepa pritožbenega sodišča, ki se lahko izpodbija.

Francoska zveza izvedencev je objavila etični kodeks.

II. Kvalifikacije izvedencev

Na splošno morajo biti izvedenci ustrezno usposobljeni na svojem strokovnem področju.

Imeti morajo poklicne izkušnje in poznati postopkovna pravila, zlasti tista, ki se uporabljajo za izvedenski postopek.

Izvedenci se morajo stalno strokovno izpopolnjevati, kar vsakih pet let preverjajo pritožbena sodišča. Stalno strokovno izpopolnjevanje izvedencev vključuje:

• usposabljanje na njihovem strokovnem področju, ki ga organizirajo strokovne organizacije;
• usposabljanja o izvedenskem postopku, ki jih zagotovijo sodniki in združenja izvedencev.

III. Plačilo izvedencev

V kazenskem postopku obstaja uredba, s katero so določene nagrade izvedencev v zvezi z nekaterimi nalogami, ki jih izpolnijo. Na nekaterih strokovnih področjih lahko tožilec ali preiskovalni sodnik objavi razpis za izvedbo izvedenske naloge in izbere najugodnejšo ponudbo. Stroške izvedenskega dela krije ministrstvo za pravosodje iz proračuna za pravosodje.

V civilnih zadevah se plačilo običajno izračuna na podlagi števila ur, ki jih za zadevo porabi izvedenec, pomnoženega z urno postavko, čemur se prištejejo stroški in DDV.

Sodišče odloči o višini plačila za izvedenca v kontradiktornem postopku, pri čemer upošteva, ali je bilo poročilo predloženo pravočasno, kakovost izvedenskega poročila in raven skrbnosti izvedenca pri opravljanju naloge.

Predujem za plačilo za izvedenca običajno plača tožnik. Vendar lahko sodišče plačilo dela predujma za take stroške naloži obema strankama.

V končni odločbi sodišče plačilo nagrade za izvedenca naloži neuspeli stranki.

Za kritje stroškov izvedenskega postopka je na voljo pravna pomoč.

IV. Odgovornost izvedencev

Izvedenec mora kriti morebitno odgovornost z zavarovanjem poklicne odgovornosti.

Zavarovanje krije civilno in poklicno odgovornost izvedenca, tudi pri nalogah v drugih državah članicah Evropske unije.

V. Dodatne informacije o izvedenskih postopkih

V kazenskih zadevah lahko izvedence imenujejo preiskovalni sodnik, državni tožilec ali policijski uradnik z ustreznim pooblastilom (officier de police judiciaire: policijski uradnik, ki je na podlagi francoskega prava pristojen za kazenske preiskave in ima dovoljenje za pridržanje osumljencev).

V vseh drugih primerih izvedenca imenuje samo sodišče, bodisi po uradni dolžnosti bodisi na zahtevo stranke.

V civilnem postopku predhodno izvedensko poročilo ni obvezno, vendar je zelo priporočljivo in se pogosto izrecno zahteva. Izvedenec predloži pisno končno poročilo. Če izvedenec meni, da se je treba posvetovati s strokovnjakom z drugega strokovnega področja, izvedenskemu poročilu priloži mnenje tega strokovnjaka. Sodišče lahko izvedenca pozove k pričanju na ustni obravnavi, če poročilo ni zadostna podlaga za odločitev sodišča. Končno poročilo mora vsebovati odgovore na vsa vprašanja sodišča in v njem je treba upoštevati vse pripombe, ki so jih stranke predložile izvedencu med izvedenskim postopkom.

1. Imenovanje izvedencev

Naziv izvedenca (expert de justice) je zaščiten s kazenskim pravom. Izvedenec je vpisan na seznam, ki ga vodijo pritožbena sodišča in vrhovno sodišče.

V Franciji je med 8 000 in 10 000 sodnih izvedencev.

V civilnih, gospodarskih in upravnih zadevah se lahko izvedenci imenujejo v predhodnih ali predobravnavnih postopkih. 80 % izvedenskih postopkov se začne v taki predhodni fazi.

Sodišče imenuje izvedenca, kadar za odločitev o sporu potrebuje določeno strokovno znanje: sodišče lahko izvedenca imenuje na lastno pobudo ali na zahtevo ene od strank. Sodnik odloči, katera stranka bo plačala predujem za stroške, s katerim se bo krila nagrada izvedenca.

Stranke lahko predlagajo izvedenca, vendar pa o tem, kateri izvedenec bo imenovan, vedno odloči sodišče ali državni tožilec. Razen če so navedeni posebni razlogi, mora biti izvedenec vedno izbran s seznama, ki ga sestavi pritožbeno sodišče.

V civilnem postopku so stranke zelo vključene v delo izvedenca. Stranke morajo sodelovati in odgovoriti na vse zahteve izvedenca po dokumentih. Med sestanki za izmenjavo mnenj lahko izvedencu neposredno zastavljajo vprašanja in zahtevajo, naj odgovori na njihove pripombe. Te možnosti so v kazenskem postopku veliko bolj omejene, saj je izvedenec pri svojem delu močno odvisen od sodnika ali tožilca, ki ga je imenoval.

2. Postopek

Glavna pravna besedila o sodnem izvedenstvu v Franciji:

• zakonik o kazenskem postopku in zakonik o civilnem postopku;
• zakon št. 71-498 z dne 29. junija 1971 o sodnih izvedencih, večkrat spremenjen, zlasti 18. novembra 2016;
• večkrat spremenjena uredba z dne 23. decembra 2004.

Izvedenci so lahko med postopkom v stiku s strankami, vendar morajo strogo upoštevati načelo kontradiktornega postopka. Izjeme so povezane z zdravniško ali poklicno tajnostjo.

Struktura poročila izvedencev ni predpisana, vendar pa obstajajo pobude za zapolnitev te vrzeli.

Kljub temu morajo izvedenci v poročilu:

• podrobno predstaviti svoje argumente;
• podrobno navesti dokumente, na katere so se oprli v svojem mnenju;
• odgovoriti na izjave strank;
• navesti popoln seznam dokumentov, ki so jim bili predloženi.

Če je sodišče zahtevalo predhodno poročilo, ga izvedenec pošlje strankam, da bi zbral njihove izjave.

V kazenskih zadevah se mora izvedenec udeležiti obravnave. V civilnih zadevah sodišče lahko pozove izvedenca k udeležbi na obravnavi.

Sodišče lahko z odločbo izvedencu odredi izdelavo dodatnega poročila, na primer, potem ko so stranke podale pripombe na poročilo in postavile dodatna vprašanja.

Sodišče spremlja napredek preiskav izvedenca. Ta naloga je dodeljena posebnemu sodniku sodišča prve stopnje.

Tukaj predstavljene informacije so bile zbrane v okviru projekta „Poišči izvedenca“ iz stikov po posameznih državah, ki jih je zbral Evropski inštitut za sodno izvedenstvo in sodne izvedence (EEEI).