Izvirna jezikovna različica te strani francoščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.
Opozarjamo, da so že na voljo naslednje jezikovne različice: angleščina.
Swipe to change

Pravna pomoč

Francija
Vsebino zagotavlja
European Judicial Network
Evropska pravosodna mreža (v civilnih in gospodarskih zadevah)

V Franciji se pravna podpora imenuje pravna pomoč (aide juridictionnelle).

1 Kakšni so stroški sodnih postopkov in kdo jih običajno nosi?

Stroški sodnega postopka se razlikujejo glede na naravo in zapletenost zadeve, pa tudi glede na postopek in sodišče, pristojno za odločanje o zadevi.

Razlikovati je mogoče med tremi kategorijami stroškov:

• odvetniškimi honorarji, ki niso določeni s tarifo, tako da se o njih lahko prosto dogovorita odvetnik in stranka, načeloma pa jih mora plačati slednja, razen če je upravičena do pravne pomoči;

• sodnimi stroški, ki so izčrpno navedeni v členu 695 zakonika o civilnem postopku (Code de procédure civile) in vključujejo predvsem:

a. nagrade za odvetnike in javne uradnike (officiers publics ali officiers ministériels), pri čemer se nagrade razlikujejo od honorarjev;

b. sodne stroške, ki se plačajo sodnim izvršiteljem;

c. stroške sodnih izvedenskih mnenj in preiskav;

d. morebitne pričnine, ki so določene s tarifo;

e. pristojbino za obravnavo;

f. izdatke: ti ustrezajo stroškom, določenim s tarifo, ki jih strokovni delavci vnaprej plačajo za potrebe postopka.

Sodne stroške plača neuspešna stranka. To načelo je določeno v členu 696 zakonika o civilnem postopku. Vendar lahko sodnik z obrazloženim sklepom vse stroške ali njihov del naloži drugi stranki, pri čemer določi delež, ki ga nosi vsaka stranka;

• drugimi stroški strank v postopku: stranke te stroške praviloma krijejo same, razen če sodnik ne odloči drugače, kar lahko stori v kazenskih in tudi civilnih zadevah. Sodišče odloči na podlagi pravičnosti ali finančnega položaja obsojene stranke. To, da se ji stroški ne naložijo, lahko odloči tudi po uradni dolžnosti.

V kazenskih zadevah sodne stroške krije država. Obsojena oseba mora plačati fiksno pristojbino za postopek, katere znesek je odvisen od kaznivega dejanja.

2 Kaj točno je pravna pomoč?

Pravna pomoč je del sistema pravne podpore (ki je nadomestil sistem pravne pomoči, organiziran na podlagi zakona iz leta 1972), določenega z zakonom št. 91-647 z dne 10. julija 1991 o pravni podpori ter o pravni pomoči in pomoči za plačilo odvetnika v nesodnih postopkih (loi no 91-647 du 10 juillet 1991 relative à l’aide juridique et relatif à l’aide juridictionnelle et à l’aide à l’intervention de l’avocat dans les procédures non juridictionnelles).

Pravna podpora zajema:

  • pravno pomoč: gre za finančno pomoč, s katero država delno ali v celoti krije stroške sodnega postopka na prvi in drugi stopnji, izvršitev odločb in poravnave pred uvedbo postopka ali sporazumnih razvez zakonske zveze z zunajsodno poravnavo;
  • pomoč za plačilo odvetnika v nesodnih kazenskih postopkih, ki so lahko alternativa kazenskemu pregonu (poravnava, mediacija itd.), ob policijskem pridržanju ali pomoč pridržanim osebam pred disciplinsko komisijo v zaporih;
  • pomoč za dostop do sodnega varstva (informacije, napotki in brezplačno pravno svetovanje).

Pravna pomoč in pomoč za plačilo odvetnika v nesodnih postopkih sta namenjeni osebam, ki želijo uveljavljati svoje pravne pravice in imajo zgolj omejena sredstva. Zajema pomoč, s katero država delno ali v celoti plača honorarje, krije pa tudi pravne stroške (odvetnika, sodnega izvršitelja, notarja itd.). Dodeli se posamezniku, ki zanjo zaprosi, kadar vložena tožba ni nedopustna, ni neutemeljena ali ne pomeni zlorabe zlasti zaradi števila zahtevkov ali njihove sistematičnosti.

Pravna pomoč je lahko polna, omejena ali je ni. Ne zajema morebitnih stroškov, ki jih krije zavarovalna polica za sodne stroške ali drug režim varstva. Kjer je ustrezno, se delež tako kritih stroškov odbije od zneskov, ki jih v okviru pravne pomoči vnaprej plača država.

Upravičenec do pravne pomoči lahko brezplačno prejme pomoč odvetnika ali drugega delavca v pravni stroki (sodnega izvršitelja, notarja, cenilca/dražilca itd.), prav tako pa je lahko oproščen vseh ali dela sodnih stroškov. V zvezi s tem veljajo merila za upravičenost, določena s prej navedenim zakonom z dne 10. julija 1991 in z odlokom 2020-1717 z dne 28. decembra 2020 o izvajanju zakona št. 91-647 z dne 10. julija 1991 o pravni podpori ter pravni pomoči in pomoči za plačilo odvetnika v nesodnih postopkih (loi no 91-647 du 10 juillet 1991 relative à l’aide juridique et relatif à l’aide juridictionnelle et à l’aide à l’intervention de l’avocat dans les procédures non juridictionnelles).

3 Ali sem upravičen do pravne pomoči?

Pravno pomoč dodeli urad za pravno pomoč (bureau de l’aide juridictionnelle), ki je vzpostavljen na splošnih (okrožnih in okrajnih) sodiščih (Tribunal judiciaire), če so izpolnjeni pogoji glede sredstev, državljanstva, stalnega prebivališča in dopustnosti.

Ta pomoč se lahko dodeli tudi, če so izpolnjeni pogoji za odstopanje v nekaterih okoliščinah (glej v nadaljevanju).

Pogoji glede sredstev:

Do pravne pomoči ste upravičeni, če so vaš referenčni obdavčljivi dohodek (revenu fiscal de référence) oziroma vaša davčna sposobnost in sredstva pod pragom, določenim z odlokom.

S 1. januarjem 2021 so začele veljati nove določbe, s katerimi so bila spremenjena merila za upravičenost, ki omogočajo odstop do pravne pomoči. Upravičenost do pomoči sedaj temelji na naslednjem:

  • referenčnem obdavčljivem dohodku (revenu fiscal de référence). Referenčni obdavčljivi dohodek ustreza znesku letnega dohodka, ki ga izračunajo davčni organi in je prikazan v odločbi o odmeri davka. Pragovi za upravičenost so določeni s členom 3 odloka 2020-1717 z dne 28. decembra 2020 o pravni pomoči (décret 2020-1717 du 28 décembre 2020 relatif à l’aide juridictionnelle). Vloge za pravno pomoč, vložene v letu 2021, se na primer obravnavajo ob upoštevanju zneska referenčnega obdavčljivega dohodka, prikazanega v zadnji odločbi o odmeri davka. Od 1. januarja 2021 znesek referenčnega obdavčljivega dohodka na osebo ne sme preseči 11 262 EUR za polno pravno pomoč in 16 890 EUR za omejeno pravno pomoč. Referenčni obdavčljivi dohodek, ki se upošteva pri obravnavi vloge za pravno pomoč, je referenčni obdavčljivi dohodek vašega davčnega gospodinjstva. Če je v vašem davčnem gospodinjstvu več oseb, se pri pragovih, ki ne smejo biti preseženi, upošteva dohodek vseh teh oseb. Če pa se za pravno pomoč zaprosi za postopek, povezan s sporom med prosilcem in članom njegovega davčnega gospodinjstva, se zgornje meje dohodkov proučijo individualno; v takih primerih se pri preverjanju upravičenosti do pomoči upošteva davčna sposobnost;
  • premičninah (predvsem prihrankih): če je njihova vrednost višja od zgornje meje za polno pravno pomoč (tj. 11 262 EUR na osebo v letu 2020), prosilec ni upravičen do pravne pomoči;
  • nepremičninah (brez glavnih bivalnih in poslovnih prostorov): če njihova vrednost za več kot dvakrat presega zgornjo mejo za omejeno pravno pomoč (tj. 33 780 EUR na osebo v letu 2020), prosilec ni upravičen do pravne pomoči.

Če davčno gospodinjstvo sestavlja več oseb, se pri zgornjih mejah, ki ne smejo biti presežene, upoštevajo premičnine in nepremičnine vseh teh oseb. Če pa se za pravno pomoč zaprosi za postopek, povezan s sporom med prosilcem in članom njegovega davčnega gospodinjstva, se zgornje meje sredstev proučijo individualno;

  • sestavi davčnega gospodinjstva: če davčno gospodinjstvo sestavlja več oseb, se zgornje meje dohodkov in sredstev povečajo za:
    • 0,18-krat za vsako od prvih dveh dodatnih oseb,
    • 0,1137-krat za nadaljnje osebe.

Pravna pomoč pa se brez upoštevanja dohodkovnih meril dodeli žrtvam najhujših kaznivih dejanj (žrtvam napadov z namenom ogrožanja življenja ali povzročitve telesne poškodbe) in njihovim upravičencem.

  • Pogoj glede državljanstva:

Pravna pomoč se lahko dodeli osebam s francoskim državljanstvom ali državljanstvom ene od držav članic Evropske unije (razen Danske) ali tujim državljanom, ki imajo zakonito običajno prebivališče v Franciji. Pravna pomoč se v postopku pred francoskim sodiščem lahko dodeli tudi tujim državljanom, ki ne prebivajo v Franciji, vendar imajo državljanstvo države, ki ima s Francijo sklenjen mednarodni ali dvostranski sporazum, s katerim je njenim državljanom priznana pravica do pravne pomoči.

Pogoj glede prebivališča:

Razen v zgoraj navedenih primerih se načeloma zahteva zakonito običajno prebivališče v Franciji.

Vendar se tujim državljanom dodeli pravna pomoč brez pogoja glede prebivališča, če so mladoletni, določene priče (témoin assisté), osebe v preiskavi, obdolženci, obtoženci ali obsojenci ali stranke, ki so vložile premoženjskopravni zahtevek v kazenskem postopku, kadar zanje velja odredba o zaščiti v skladu s členom 515-9 civilnega zakonika, kadar sklenejo sporazum o predhodnem priznanju krivde ali kadar so udeleženi v postopku v zvezi s pogoji, določenimi v zakoniku, glede vstopa in prebivanja tujih državljanov v Franciji ter pravice do azila v Franciji.

  • Pogoj glede dopustnosti:

Pravna pomoč se dodeli osebi, katere tožba ni očitno nedopustna ali neutemeljena. Ta pogoj se ne uporablja za toženca, osebo, ki je civilno odgovorna, določeno pričo (témoin assisté) ali obdolženca, obtoženca ali obsojenca.

V postopkih na kasacijskem sodišču se pravna pomoč zavrne, če vložnik ne more navesti utemeljenih razlogov za vložitev kasacijske pritožbe.

Če je bila pravna pomoč zavrnjena na tej podlagi, vendar je sodišče tožbi vložnika ugodilo, se mu povrnejo stroški, izdatki in honorarji, ki jih je plačal, do zneska pravne pomoči, do katere bi bil upravičen glede na svoja sredstva.

Posebni primeri

Pravna pomoč se dodeli brez proučitve meril za upravičenost, če je prosilec že prejel pravno pomoč v postopku, ki ga je začel, in se je nasprotna stranka pritožila zoper odločbo v prid prosilca, ali če vloži tožbo pred nacionalnim sodiščem za pravico do azila (Cour nationale du droit d’asile).

Podobno lahko osebe, ki ne izpolnjujejo meril za upravičenost, izjemoma prejmejo pravno pomoč, če je njihova tožba posebej relevantna zaradi predmeta spora ali predvidljivih stroškov postopka (člen 6 zakona z dne 10. julija 1991 o pravni pomoči).

4 Ali se lahko pravna pomoč dodeli v vseh sodnih postopkih?

Pravna pomoč se dodeli tožnikom in tožencem v nepravdnih in pravdnih zadevah pred katerim koli sodiščem ter v postopku zaslišanja mladoletne osebe.

Dodeli se lahko za celoten postopek ali njegov del in za poskus poravnave pred vložitvijo tožbe.

Pravna pomoč se lahko dodeli tudi za izvršitev sodne odločbe ali katerega koli drugega izvršilnega naslova, tudi če je bil izdan v drugi državi članici EU, razen na Danskem.

5 Ali obstajajo posebni postopki za nujne primere?

Začasna dodelitev pravne pomoči je mogoča, če postopek ogroža osnovne življenjske pogoje zadevne osebe, zlasti v primeru izvršbe, ki vključuje rubež premoženja ali prisilno izselitev. V tem primeru lahko o njeni dodelitvi odloči predsednik urada za pravno pomoč, pristojno sodišče ali njegov predsednik. V kazenskih zadevah se lahko pravna pomoč v skladu s postopkom dodeli v nujnih primerih (npr. ukrep ob prvem zaslišanju ali hitrem postopku).

Pravna pomoč se začasno dodeli med postopkom in krije vsa dejanja v postopku.

6 Kje lahko dobim obrazec za vlogo za pravno pomoč?

Obrazec vloge za pravno pomoč lahko prenesete in natisnete tako, da v svoj brskalnik vnesete naslednjo povezavo:

https://www.justice.fr/formulaire/demande-aide-juridictionnelle.

Za pravno pomoč je mogoče zaprositi pred vložitvijo zahtevka ali med postopkom.

Zanjo lahko zaprosite tudi po koncu postopka, na primer za izvršitev odločbe sodišča.

Obrazec vloge za pravno pomoč lahko pridobite na sodišču v kraju svojega prebivališča ali v kraju, kjer bo potekala obravnava, in na najbližji „pravni točki“ (centri za pravno pomoč (Maisons de la Justice et du Droit), točka za dostop do sodnega varstva (Point d’Accès au Droit) ali posredovalnica za dostop do sodnega varstva (Relais d’Accès au Droit)). Najdete jo lahko na naslednjem spletišču: http://www.annuaires.justice.gouv.fr/lieux-dacces-aux-droits-10111/.

Če imate francosko državljanstvo in prebivate v tujini, lahko obrazec dobite tudi na konzulatih ali pri:

Département de l'entraide, du droit international privé et européen, Ministère de la Justice,

Direction des affaires civiles et du sceau,

13 place Vendôme, 75042 Paris Cedex 01.

Če ste tuji državljan in ne prebivate v Franciji, lahko obrazec za pravno pomoč dobite pri osrednjem organu, ki ga je vaša država določila za pošiljanje mednarodnih vlog za pravno pomoč. Večina držav je za to določila ministrstvo za pravosodje. Francija je kot pristojni organ za pošiljanje in prejemanje vlog določila zgoraj omenjeno službo pri ministrstvu za pravosodje, in sicer urad za pravo Unije, mednarodno zasebno pravo in pravno pomoč v civilnih zadevah, ki obravnava vloge rezidentov držav članic Sveta Evrope, pogodbenic Evropskega sporazuma o prenosu vlog za pravno pomoč z dne 27. januarja 1977, v civilnih, gospodarskih in upravnih zadevah.

Če ste državljan države članice Evropske unije, razen Danske, in prebivate v Franciji ali vašo zadevo obravnava francosko sodišče, ste lahko upravičeni do čezmejne pravne pomoči v civilnih in gospodarskih zadevah v skladu z Direktivo Sveta 2003/8/ES z dne 27. januarja 2003. V Franciji je pristojni urad za obravnavo teh vlog služba za dostop do pravnega varstva in pomoč žrtvam, ki deluje pri uradu za pravno pomoč ministrstva za pravosodje:

Bureau de l’aide juridictionnelle

Service de l’accès au droit et à la justice et de l’aide aux victimes (SADJAV)

Ministère de la Justice

13 place Vendôme, 75042 Paris Cedex 01.

Opomba: Kmalu bo mogoče zaprositi za pravno pomoč prek podporne storitve informacijskega sistema za pravno pomoč (Système d’information de l’aide juridictionnelle), ki se trenutno poskusno uporablja na nekaterih sodiščih.

Informacijski sistem za pravno pomoč bo posameznikom omogočal vložitev vloge za pravno pomoč prek spleta, uradu za pravno pomoč pa bo omogočal prejem zadevne vloge, s čimer se bodo poenostavili postopki za posameznike in skrajšal čas za obdelavo vlog.

7 Katere dokumente je treba priložiti obrazcu za vlogo za pravno pomoč?

Izpolnjenemu obrazcu vloge za pravno pomoč morajo biti priložena dokazila (odločba o odmeri davka, dokazilo o družinskih okoliščinah ali državljanstvu itd.) v skladu z odlokom z dne 30. decembra 2020 o vsebini obrazca vloge za pravno pomoč in seznamu dokumentov, ki jih je treba priložiti (arrêté du 30 décembre 2020 relatif au contenu du formulaire de demande d’aide juridictionnelle et à la liste des pièces à y joindre). Dokazila se nanašajo predvsem na finančna sredstva (vaša sredstva in sredstva oseb, s katerimi živite v skupnem gospodinjstvu), predmet vaše vloge in sodišče, ki odloča o zadevi.

8 Kje lahko vložim vlogo za pravno pomoč?

Vlogo lahko predložite ali pošljete uradu za pravno pomoč, pristojnemu glede na kraj vašega stalnega prebivališča, ali uradu, na območju katerega ima sedež sodišče, ki bo odločalo o zadevi.

Pri vsakem splošnem sodišču (Tribunal judiciaire) (prej okrožno sodišče (Tribunal de grande instance)) deluje enotni urad za pravno pomoč, ki obravnava vloge za pravno pomoč, povezane z vložitvijo zadev pri tem sodišču ali drugih sodiščih na območju, za katero je krajevno pristojen: splošnem sodišču (Tribunal judiciaire), upravnem sodišču (Tribunal administratif), delovnem sodišču (Conseil de prud’hommes), pritožbenem sodišču (Cour d’appel) in upravnem pritožbenem sodišču (Cour administrative d’appel).

Izjema od pravila o enotnem uradu je, da imajo tak urad tudi naslednja sodišča:

  • kasacijsko sodišče (Cour de cassation), najvišje redno sodišče,
  • državni svet (Conseil d’état), najvišje upravno sodišče,
  • nacionalno sodišče za pravico do azila (Cour nationale du droit d’asile).

9 Kako izvem, ali sem upravičen do pravne pomoči?

Odločbo urada za pravno pomoč boste prejeli na dom.

Na voljo je spletno orodje, s katerim lahko ocenite, ali ste morda upravičeni do pravne pomoči:

https://www.justice.fr/simulateurs/aide-juridictionnelle.

S tem orodjem dobite vpogled v svoje morebitne pravice do pravne pomoči. Vendar to orodje ni nadomestilo za ustrezno obravnavo vaše vloge in zato ne prejudicira sklepa, ki ga bo sprejel urad za pravno pomoč.

10 Kaj moram storiti, če sem upravičen do pravne pomoči?

Obrniti se morate na svojega odvetnika (ali drugega delavca v pravni stroki: sodnega izvršitelja, izvedenca, notarja itd.) ali odvetnika, ki vam je bil dodeljen v zadevi, ter mu zagotoviti vse informacije in listine, ki jih potrebuje pri svojem delu.

Če ste prejeli omejeno pravno pomoč, se morate z njim dogovoriti o dodatnem honorarju, ki mu ga boste morali plačati. Ta znesek mora biti naveden v sporazumu, ki ga morate podpisati.

11 Če sem upravičen do pravne pomoči, kdo mi izbere odvetnika?

Vse stranke v postopku lahko prosto izberejo odvetnika.

Če odvetnika izberete sami, morate na obrazec vloge za pravno pomoč navesti njegovo ime.

Če pa ne poznate nobenega odvetnika, vam ga bo določil predsednik odvetniške zbornice na splošnem sodišču (Tribunal judiciaire) (prej okrožno sodišče (Tribunal de grande instance)) ali predsednik sodišča, ki obravnava zadevo.

12 Ali pravna pomoč krije vse stroške postopkov?

Polna pravna pomoč krije vse sodne stroške, vključno s honorarjem, ki se plača neposredno odvetniku ali drugim delavcem v pravni stroki (sodnim izvršiteljem, izvedencem, notarjem itd.). Ta honorar se izračuna v skladu z lestvico ali tarifo in je odvisen od vrste postopka.

13 Če sem upravičen le do omejene pravne pomoči, kdo nosi preostale stroške?

Glede na vaša sredstva se vam omejena pravna pomoč dodeli po 55- ali 25-odstotni stopnji, krije pa jo država. Sami boste morali kriti dodatni honorar, ki ni določen s tarifo, temveč se o njem dogovorite s svojim odvetnikom, preveri pa ga predsednik odvetniške zbornice, na katerega se lahko obrnete v primeru spora.

Upravičenec do omejene pravne pomoči je tako kot v primeru polne pravne pomoči oproščen vseh drugih nujnih sodnih stroškov.

14 Ali zajema pravna pomoč tudi pravna sredstva?

  • Če ste vi stranka, ki vlaga pritožbo, morate vložiti dodatno vlogo, ki bo ocenjena ob upoštevanju pravno določenih meril za upravičenost.
  • Če pa pritožbo vlaga vaša nasprotna stranka, še naprej velja morebitna upravičenost do pravne pomoči, ki vam je bila priznana. Kljub temu morate izrecno izpolniti dodatno vlogo uradu za pravno pomoč pri splošnem sodišču (Tribunal judiciaire) v kraju vašega prebivališča ali v okrožju, kjer je sedež pritožbenega sodišča.
  • Če ste pravno pomoč prejeli že v predhodnih fazah postopka in želite vložiti kasacijsko pritožbo, prejšnje odločbe o upravičenosti ne veljajo več. Vlogo morate vložiti pri uradu za pravno pomoč pri kasacijskem sodišču, ki poleg dopustnosti načrtovane pritožbe upošteva tudi višino vaših sredstev. V postopkih na kasacijskem sodišču se pravna pomoč zavrne, če ni mogoče navesti utemeljenih razlogov za kasacijsko pritožbo.

15 Ali se lahko pravna pomoč odvzame pred koncem sodnega postopka (ali celo prekliče, ko je postopek že zaključen)?

Pravna pomoč se vam lahko v celoti ali delno odvzame (člen 50 zakona iz leta 1991 ter členi 65 do 68 odloka 2020-1717 z dne 28. decembra 2020 o pravni pomoči) med sodnim postopkom ali po njem, pod naslednjimi pogoji:

  • če ste pomoč prejeli na podlagi neresničnih izjav ali netočnih dokumentov;
  • v okviru postopka, ki pomeni zlorabo postopka ali je bil ugotovljen kot zavlačevalen ali očitno nedopusten;
  • če se med postopkom vrednost premičnega ali nepremičnega premoženja upravičenca znatno poveča;
  • če ste s končnim sklepom pridobili sredstva, ki presegajo pragove za upravičenost do pravne pomoči;
  • kadar so zunanji elementi življenjskega sloga upravičenca do pravne pomoči ali upravičenca do pomoči za plačilo odvetnika očitno nezdružljivi z zneskom letnih sredstev, ki se upoštevajo pri oceni njegove upravičenosti.

Na podlagi sklepov o odvzemu pravne pomoči mora prejemnik vrniti znesek prispevka, ki ga je plačala država.

16 Ali lahko zavrnitev pravne pomoči izpodbijam?

Če vam je bila pravna pomoč zavrnjena, se lahko pritožite zoper sklep.

Pritožite se lahko sami ali s pomočjo odvetnika.

Pritožbo lahko vložite zoper sklep o dokončni zavrnitvi pravne pomoči ali zoper sklep o dodelitvi omejene pravne pomoči, če ste vložili vlogo za polno pravno pomoč.

Pritožbo je treba vložiti v 15 dneh po vročitvi sklepa.

V pritožbi morate navesti razloge, zaradi katerih izpodbijate sprejeti sklep. Primer: napaka glede števila oseb v vašem gospodinjstvu ali zneska vaših sredstev.

Pritožbo je treba poslati uradu za pravno pomoč, ki je izdal sklep, s priporočeno pošto s potrdilom o prejemu.

Priložiti morate kopijo izpodbijanega sklepa.

Oddelek, ki je sklep izdal, bo vašo vlogo posredoval organu, pristojnemu za obravnavo pritožbe. Kateri organ je pristojen za obravnavo pritožbe, je odvisno od sodišča, ki je pristojno za obravnavo primera, v zvezi s katerim ste zaprosili za pravno pomoč.

Organ, pristojen za obravnavo pritožbe, glede na sodišče


Sodišče

Organ, pristojen za obravnavo pritožbe

Običajni postopek

prvi predsednik pritožbenega sodišča, h kateremu spada sodišče, ki obravnava zadevo, ali pritožbenega sodišča, ki obravnava zadevo

Nacionalno sodišče za pravico do azila (Cour nationale du droit d’asile)

predsednik nacionalnega sodišča za pravico do azila

Upravno sodišče

predsednik upravnega pritožbenega sodišča, h kateremu spada sodišče

Upravno pritožbeno sodišče

predsednik upravnega pritožbenega sodišča, ki obravnava primer

Državni svet

predsednik pravnega oddelka državnega sveta

Kasacijsko sodišče

prvi predsednik kasacijskega sodišča

Sodišče za spore o pristojnosti

predsednik sodišča za spore o pristojnosti

Po preučitvi pritožbe boste o sklepu obveščeni z vročitvijo po pošti.

Ta drugi sklep je dokončen, zato v primeru nestrinjanja s tem novim sklepom le-tega ne boste mogli izpodbijati.

Opomba:

  • Pritožbo, ki jo odvetnik vloži pri predsedniku upravnega pritožbenega sodišča ali predsedniku pravnega oddelka državnega sveta, je treba poslati prek storitve za pritožbe na daljavo Télérecours.
  • Pravna pomoč se lahko dodeli za nazaj, če je stranka vložila tožbo in je z njo uspela, pravna pomoč pa ji je bila zavrnjena, ker naj njena tožba ne bi imela razumnih možnosti za uspeh.
Zadnja posodobitev: 21/02/2022

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.