Vročanje listin: uradni prenos pravnih listin

Slovaška
Vsebino zagotavlja
European Judicial Network
Evropska pravosodna mreža (v civilnih in gospodarskih zadevah)

1 Kaj pomeni pravni termin „vročanje pisanj“ v praksi? Zakaj so potrebna posebna pravila o „vročanju pisanj“?

Vročanje pisanj

V skladu z razlago v sodni praksi se „vročanje pisanj“ razume kot procesno dejanje sodišča, s katerim sodišče stranko v postopku ali tretjo osebo, katere sodelovanje v postopku je potrebno, seznani s potekom sodnega postopka. Celovito in učinkovito obveščanje strank o poteku postopka je osnovni pogoj za pravilno izvedbo in končanje postopka pred sodiščem – sodišče lahko ukrepa in sprejema odločitve le, če so bila strankam zagotovljena vsa pisanja, katerih prejem in seznanjenost z njimi je osnovni pogoj za naslednje dejanje v postopku, uporabo pravnega sredstva, procesne ugovore ali varstvo in druga dejanja, ki so dopustna le v roku, ki je določen z zakonom ali ki ga določi sodišče. Zlasti je vročitev meritornih sodnih odločb osnovni pogoj za pravnomočno končanje zadeve in izvršljivost sodne odločbe. Navesti je treba, da so v členu 105 in naslednjih zakona št. 160/2015, zakonik o civilnem pravdnem postopku (Zákon č. 160/2015 Z.z., Civilný sporový poriadok), opredeljeni samo procesni vidiki vročanja (sodnih) pisanj; vročanje akta na podlagi materialnega prava, tj. vključno z izjavo volje v obliki pisanja, je urejeno s členom 45 zakona št. 40/1964, civilni zakonik (Zákon č. 40/1964 Zb., Občiansky zákonník). Med vročitvijo na podlagi materialnopravnih in vročitvijo na podlagi procesnopravnih predpisov obstaja precejšnja razlika, zlasti kar zadeva učinek vročitve, končanje postopka vročitve in nastanek pravnih posledic.

Obstoj posebnih pravil za vročanje pisanj

Zakonodajalec je s posebnimi pravili za vročanje pisanj, določenimi v zakoniku o civilnem pravdnem postopku, poskušal zagotoviti upoštevanje načela enakosti orožij in kontradiktornosti sodnega postopka. Nihče v sodnem postopku ne sme biti v slabšem položaju in vsaka stranka mora biti enako obveščena o poteku sodnega postopka. Stranke morajo imeti priložnost ustrezno sodelovati v postopku ter se seznaniti z izjavami in dokazi nasprotne stranke, procesnimi dejanji sodišča v zvezi s postopkom in vsebino zadeve. Načelo enakosti orožij in kontradiktornosti postopka je temeljni in opredeljujoči element pravice do poštenega sojenja, ki je v Slovaški republiki ustavna pravica (členi 46 do 48 Ustave, Ústava Slovenskej republiky), ki temelji na členu 6 Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

2 Katera pisanja je treba uradno vročiti?

V širšem smislu je mogoče vsako vročitev, opravljeno v skladu z zakonikom o civilnem pravdnem postopku, šteti za uradno vročitev, tj. vročitev v elektronski predal (zaželena), vročitev na elektronski naslov (samo na zahtevo stranke), osebno vročitev po zakonitem vročevalcu (poštno podjetje, sodni vročevalec) ali neosebno vročitev, vročitev z javnim obvestilom ali posebno obliko vročitve po drugih zakonitih vročevalcih (ustrezni oddelek policije, občinska policija, sodni izvršitelj, služba zaporske in pravosodne straže (Zbor väzenskej a justičnej stráže), ustanova za institucionalno ali varstveno oskrbo, ministrstvo za zunanje in evropske zadeve, ministrstvo za obrambo). V ožjem smislu se formalna ali uradna vročitev nanaša samo na osebno vročitev sodnih pisanj.

Sodišče postopek, določen za navadno vročitev, uporablja za pisanja, za katera se z zakonom ne zahteva osebna vročitev.

V različnih določbah zakonika o civilnem pravdnem postopku je določeno, katera pisanja je treba vročiti osebno. Poleg tega se osebna vročitev uporablja tudi v primerih, kadar sodišče glede na okoliščine posamezne zadeve odredi osebno vročitev (običajno sodišča osebno vročitev uporabijo za na primer vabilo na obravnavo zaradi procesne gotovosti). Dejstvo, da je zakonodajalec za posamezna pisanja določil ta prednostni način vročitve, dokazuje pomen takih pisanj in potrebo, da je stranka seznanjena z njihovo vsebino, tako da se izvaja pravica do poštenega sojenja. V skladu z zakonom se osebna vročitev zahteva za naslednja pisanja: sklep, s katerim je sodišče dovolilo spremembo tožbe, če stranke niso bile navzoče na obravnavi, na kateri je bila tožba spremenjena (člen 142(2) zakonika o civilnem pravdnem postopku); tožbo s prilogami (člen 167(1) zakonika o civilnem pravdnem postopku); odgovor na tožbo (repliko), če toženec zahtevka ne priznava v celoti (člen 167(3) zakonika o civilnem pravdnem postopku); odgovor tožnika na repliko na podlagi člena 167(3) (dupliko) (člen 167(4) zakonika o civilnem pravdnem postopku); vabilo na predhodno obravnavo (člen 169(2) zakonika o civilnem pravdnem postopku); sodbo (člen 223(1) zakonika o civilnem pravdnem postopku); plačilni nalog s tožbo na podlagi člena 266(1) zakonika o civilnem pravdnem postopku; sklep o razveljavitvi plačilnega naloga na podlagi člena 267(4) zakonika o civilnem pravdnem postopku; sklep na podlagi člena 273(c) zakonika o civilnem pravdnem postopku o obveznosti predložitve pisne izjave o tožbi v predpisanem roku ter o obveznosti, da se v tej izjavi predstavijo ključna dejstva v obrambo stranke, predložijo dokumenti, na katere se sklicuje, in navedejo dokazi v podporo zahtevkom v smislu člena 273(a) zakonika o civilnem pravdnem postopku.

3 Kdo je pristojen za vročitev pisanj?

Za vročanje sodnih pisanj je pristojno samo sodišče, ki je pooblaščeno, da pisanja po potrebi vroči po zakonitih vročevalcih. Sistematična razlaga zakonika o civilnem pravdnem postopku razkrije naslednji prednostni vrstni red vročanja pisanj:

  1. s strani sodišča na obravnavi ali pri drugem dejanju;
  2. v elektronski predal na podlagi zakona št. 305/2013 o elektronski obliki upravljanja javnih organov in spremembi nekaterih zakonov (zakon o e-upravi) (zákon č. 305/2013 Z.z. o elektronickej podobe výkonu pôsobnosti orgánov verejnej moci a o zmene a doplnení niektorých zákonov, zákon o e-Governmente);
  3. na elektronski naslov na zahtevo stranke, če pisanj ni treba vročiti osebno;
  4. po zakonitem vročevalcu:

–               običajno po poštnem podjetju ali sodnem vročevalcu;

–               če je po mnenju sodišča to potrebno, lahko odredi vročitev po ustreznem oddelku policije, sodnem izvršitelju ali občinski policiji;

–               v posebnih primeru sodišče pisanja vroči prek: službe zaporske in pravosodne straže (vročitev fizičnim osebam, ki prestajajo zaporno kazen ali so v priporu), ustanov za institucionalno in varstveno oskrbo (vročitev fizičnim osebam, nameščenim v take ustanove), ministrstva za zunanje in evropske zadeve (vročitev fizičnim osebam, ki uživajo diplomatske privilegije in imuniteto, ali osebam, ki prebivajo v skupnem gospodinjstvu z osebo, ki uživa diplomatske privilegije in imuniteto, ali osebam, ki jim je treba pisanja vročiti v prostorih, zaščitenih z diplomatsko imuniteto) in ministrstva za obrambo (vročitev poklicnim vojakom in pisanj, ki jih ni mogoče vročiti drugače);

–               poseben primer je vročitev z javnim obvestilom, če je določena v zakoniku o civilnem pravdnem postopku (če na primer naslov fizične osebe ni znan) ali v drugi zakonodaji (npr. členu 199 zakonika o civilnem nepravdnem postopku (Civilný mimosporový poriadok)).

4 Poizvedbe o naslovu

4.1 Ali v skladu z Uredbo (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah zaprošeni organ v tej državi članici poskuša na lastno pobudo ugotoviti naslov naslovnika pisanj, ki jih je treba vročiti, če naslovnik ne prebiva več na naslovu, ki je znan organu prosilcu?

V takih primerih poskušajo slovaška sodišča vedno ugotoviti trenutno prebivališče naslovnika, predvsem na podlagi registra prebivalstva Slovaške republike (Register obyvateľov Slovenskej republiky), ki je elektronsko povezan z informacijskim sistemom sodišč. Sodišče lahko nemudoma ugotovi kraj stalnega ali začasnega prebivališča, naveden v tem registru (če tak naslov obstaja). Tudi agencija za socialno zavarovanje (Sociálna poisťovňa) trenutno prek sodnega registra elektronsko sodeluje s slovaškimi sodišči, sodišče pa lahko zaprosi za nekatere informacije, evidentirane pri agenciji za socialno zavarovanje, zlasti za naslov stranke v postopku, kot je evidentiran pri agenciji za socialno zavarovanje, in ime sedanjega ali nekdanjega delodajalca stranke (prek katerega je mogoče v nekaterih primerih ugotoviti trenutno prebivališče stranke, ali pa se pisanje vroči neposredno na delovnem mestu, če to dopuščajo okoliščine zadeve). Sodišče ima po zakonu tudi pravico zahtevati sodelovanje davčnega urada, občine, zapora itd., če je mogoče, pa se obrne tudi na druge osebe (npr. sorodnike), ki bi lahko vedele za naslovnikovo prebivališče.

4.2 Ali imajo tuji pravosodni organi in/ali stranke v sodnih postopkih v tej državi članici dostop do registrov ali storitev, ki omogočajo ugotovitev trenutnega naslova osebe? Če da, do katerih registrov ali storitev in po katerem postopku? Ali je treba plačati takso in če da, koliko?

Kot je navedeno zgoraj, imajo slovaška sodišča prek sodnega registra neposreden dostop do podatkov v registru prebivalstva Slovaške republike. Stranke v sodnem postopku lahko zaprosijo za podatke iz registra prebivalstva Slovaške republike (za izdajo potrdila ali pisnega obvestila o prebivališču osebe), za kar morajo plačati upravno takso v višini 5 EUR.

4.3 Kako organi v tej državi članici obravnavajo zaprosila, poslana na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 1206/2001 z dne 28. maja 2001 o sodelovanju med sodišči držav članic pri pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah, ki so namenjena ugotovitvi trenutnega naslova osebe?

Glede na informacije, ki so na voljo ministrstvu za pravosodje Slovaške republike, slovaška sodišča običajno sprejmejo taka zaprosila in ukrepajo za ugotovitev trenutnega naslova osebe ter tako ugodijo zaprosilu. Pri tem uporabljajo postopke, opisane v prejšnjih točkah.

5 Kako se pisanja običajno vročijo v praksi? Ali obstajajo alternativni načini vročanja, ki se lahko uporabijo (razen nadomestne vročitve iz točke 7)?

Kot je navedeno v točki 3, sodišča dajejo prednost osebni vročitvi na obravnavi ali pri drugem dejanju. Uporabijo lahko tudi:

  • vročitev v elektronski predal na podlagi zakona o e-upravi;
  • vročitev na elektronski naslov na zahtevo stranke, če pisanj ni treba vročiti osebno;
  • vročitev po zakonitih vročevalcih (poštno podjetje, sodni vročevalec; po potrebi ustrezni oddelek policije, sodni izvršitelj ali občinska policija; v posebnih primerih služba zaporske in pravosodne straže, ustanova za institucionalno ali varstveno oskrbo, ministrstvo za zunanje in evropske zadeve ter ministrstvo za obrambo);
  • vročitev z javnim obvestilom.

Sodišče določi postopek za vročitev pisanj glede na vrsto pisanja in poleg osebne vročitve prednost daje vročitvi v elektronski predal, kamor se lahko vročajo tudi pisanja, ki jih je treba vročiti osebno (v nasprotju z vročitvijo na elektronski naslov, tj. e-naslov, ki ga ni mogoče uporabiti za vročanje pisanj, ki jih je treba vročiti osebno). Kot je bilo navedeno zgoraj, zakon za nekatere osebe zahteva posebno vročitev po navedenih zakonitih vročevalcih, zato v teh primerih ni mogoče uporabiti vročitve v elektronski predal (služba zaporske in pravosodne straže, ustanova za institucionalno ali varstveno oskrbo, ministrstvo za zunanje in evropske zadeve ter ministrstvo za obrambo), v zakonodaji pa so določeni tudi primeri, v katerih je treba vročitev opraviti z javnim obvestilom (za vročitev odločbe nedoločeni skupini oseb). Prav tako se lahko, kot je navedeno zgoraj, sodišče iz praktičnih razlogov odloči za vročitev po ustreznem oddelku policije, sodnem izvršitelju ali občinski policiji.

Sodišča trenutno največ pisanj vročijo po pošti s priporočeno pošiljko (navadna vročitev) ali z uradno pošiljko (osebna vročitev). Pričakujemo, da bo po 1. juliju 2017 (datum, do katerega bi morali biti v skladu z zakonom o e-upravi aktivirani vsi elektronski predali) velik del vročitev opravljen v elektronske predale, ki bodo obvezni za vse pravne osebe (sodišča ne bodo več pošiljala fizičnih dokumentov, razen v zakonsko dopustnih izjemah), medtem ko bo za fizične osebe vročitev v elektronske predale opravljena le na njihovo zahtevo.

Pri pošiljanju pisanj na poštni naslov naslovnika (če vročitve ni mogoče opraviti v elektronski predal) za navadno vročitev in osebno vročitev sodišče pisanja vroči na naslovu, ki ga je sporočil naslovnik. Če vročitev ni uspešna, sodišče pisanja vroči:

  1. fizični osebi na naslovu, navedenem v registru prebivalstva Slovaške republike, ali naslovu tujega državljana na Slovaškem glede na njegov rezidenčni status;
  2. pravni osebi na naslovu sedeža pravne osebe, vpisanega v poslovni register (Obchodný register), ki je na voljo na naslovu www.orsr.sk, ali drug javni register (npr. trgovinski register, Živnostenský register).

Alternativni načini razen nadomestne vročitve

Novi zakonik o civilnem pravdnem postopku ne določa drugih alternativnih načinov razen nadomestne vročitve. Z uvedbo stroge objektivne odgovornosti strank za podatke, vpisane v javne registre, pa je nadomestna vročitev v tem smislu dejansko prenehala obstajati.

6 Ali je v civilnih postopkih dovoljeno elektronsko vročanje pisanj (tj. vročanje sodnih ali izvensodnih pisanj s sredstvi elektronske telekomunikacije, kot so elektronska pošta, varna spletna aplikacija, telefaks, SMS itd.)? Če da, za katere vrste postopkov je predviden tak način vročanja? Ali obstajajo omejitve v zvezi z razpoložljivostjo/dostopnostjo takega načina vročanja pisanj glede na to, kdo je naslovnik (pravni strokovnjak, pravna oseba, družba ali drug poslovni subjekt itd.)?

Sodišče lahko pisanja vroči elektronsko (po elektronski pošti), če stranka v postopku to zahteva pisno in sodišču sporoči naslov za elektronsko pošiljanje pisanj. Pisanje se šteje za vročeno tretji dan po dnevu, ko je bilo poslano, tudi če ga naslovnik ni prebral. Tako vročanje ni dovoljeno za pisanja, ki se vročajo osebno. Ta način torej ni omejen glede na vrsto postopka ali naslovnika, ampak glede na vrsto pisanja, ki se vroča. Prav tako se ta oblika vročanja ne sme uporabiti, če lahko sodišče uporabi osebno vročitev ali vročitev v elektronski predal.

Kot je razvidno iz zgornje razlage, morajo slovaška sodišča prednostno uporabljati vročitev v elektronske predale, ki so obvezni za pravne osebe in dostopni fizičnim osebam. Do 30. junija 2017 je morala vsaka (slovaška) pravna oseba aktivirati elektronski predal in od tega datuma se bodo pisanja pravnim osebam vročala zgolj v elektronske predale, razen če ni tako vročanje prepovedano s posebno zakonodajo – trenutno se to nanaša predvsem na pisanja, ki jih je mogoče vročiti le kot fizične dokumente ali z javnim obvestilom (sicer zakon o e-upravi ureja tudi „elektronske oglasne deske“). Trenutno morajo sodišča prav tako dajati prednost vročitvi v elektronske predale, vendar nekatere pravne osebe še niso aktivirale svojih elektronskih predalov, zato je treba pisanja tem osebam še vedno vročati po klasičnem postopku. Elektronski predali so bili vzpostavljeni tudi za fizične osebe, vendar se aktivirajo le na njihovo zahtevo, kar pomeni, da se pisanja, če fizične osebe ne zahtevajo aktivacije svojih elektronskih predalov, še naprej vročajo po klasičnem postopku. Če pa fizične osebe zahtevajo aktivacijo svojih elektronskih predalov, jim bodo sodišča pisanja vročala samo na ta način (razen če zakon prepoveduje elektronsko vročanje za določeno vrsto pisanja), razen če se z zakonikom o civilnem pravdnem postopku zahteva posebna oblika vročitve prek službe zaporske in pravosodne straže, ustanove za institucionalno ali varstveno oskrbo, ministrstva za zunanje in evropske zadeve ali ministrstva za obrambo (glej vprašanje 3, točka 4).

7 Nadomestna vročitev

7.1 Ali pravo te države članice dopušča druge načine vročanja, če pisanj ni mogoče vročiti naslovniku (npr. obvestilo na domači naslov, urad sodnega izvršitelja, po pošti ali na oglasni deski)?

Zakonik o civilnem pravdnem postopku zajema nadomestno vročitev za vročanje fizičnih dokumentov, medtem ko zakon o e-upravi zajema vročanje v elektronske predale.

Pri zakonu o e-upravi ni mogoče govoriti o nadomestni vročitvi v pravem pomenu besede, saj že sama aktivacija elektronskega predala (ne glede na to, ali je samodejna za pravne osebe ali neobvezna za fizične osebe) pomeni, da naslovnikov naslov ne more biti „neznan“, prav tako ni mogoče, da „pisanja ni mogoče dostaviti“. Že sama oddaja elektronskega uradnega sporočila (korespondenca sodišča) v elektronski predal pomeni, da ga naslovnik ima. Elektronsko uradno sporočilo se šteje za vročeno na dan po tem, ko je oddano v elektronski predal. Če pa je to pisanje, ki ga je treba v skladu z zakonikom o civilnem pravdnem postopku vročiti osebno, in ga naslovnik ne prevzame v sistemu (in ga torej ne prebere), se šteje, da je bilo vročeno po izteku 15-dnevnega roka, ki začne teči na dan po tem, ko je bilo elektronsko uradno sporočilo oddano. Tega načina ni mogoče uporabiti za vročitev plačilnega naloga, za katerega nadomestna vročitev ni dovoljena.

V primeru klasične vročitve na podlagi zakonika o civilnem pravdnem postopku (ki se še naprej uporablja za fizične osebe) je uporaba domneve vročitve enaka ne glede na obliko vročitve, tj. navadna vročitev ali osebna vročitev. Če je naslovnikov naslov vpisan v javni register (register prebivalstva za fizične osebe in poslovni register za pravne osebe) in je pošiljka vrnjena sodišču kot nevročena, se šteje, da je bila vročena na dan, ko je bila vrnjena sodišču. Če naslov fizične osebe ni vpisan v register prebivalstva, se vročitev opravi z objavo na oglasni deski in spletišču sodišča, pri čemer se pisanje šteje za vročeno 15 dni po objavi takega obvestila. Tega načina nadomestne vročitve ni mogoče uporabiti za vročitev plačilnega naloga.

7.2 Kdaj se pri uporabi drugih načinov šteje, da so pisanja vročena?

Glej odgovor na vprašanje 5 – alternativni načini vročanja.

7.3 Če je drug način vročanja oddaja pisanja na določeno mesto (npr. na pošto), kako je naslovnik obveščen o taki oddaji?

To ni drug način, ampak navadna vročitev prek poštnega podjetja – če naslovnika ni doma, poštar obvesti naslovnika, da so bila pisanja (bodisi priporočeno bodisi za osebno vročitev) izročena v hrambo na poštnem uradu, tako da v naslovnikovem (domačem) nabiralniku pusti pisno obvestilo.

7.4 Kakšne so posledice, če naslovnik zavrne sprejem pisanj? Ali se šteje, da je vročitev pisanj opravljena, če je bil sprejem zavrnjen nezakonito?

Če naslovnik neutemeljeno zavrne sprejem pisanja, se pisanje šteje za vročeno na dan, ko je bil zavrnjen njegov sprejem; vročevalec mora naslovnika obvestiti o tem. Če vročitev ni bila opravljena zakonito (npr. vročevalec ni obvestil naslovnika o posledicah zavrnitve sprejema pisanja), vročitev nima pravnega učinka.

8 Vročanje pisanj iz tujine z uporabo poštnih storitev (člen 14 uredbe o vročanju)

8.1 Če izvajalec poštnih storitev vroči pisanje, poslano iz tujine, naslovniku v tej državi članici v primeru, ko je potrebna vročilnica (člen 14 uredbe o vročanju), ali mora pisanje vročiti naslovniku osebno ali sme v skladu z nacionalnimi pravili o dostavljanju poštnih pošiljk pisanje vročiti drugi osebi na istem naslovu?

Če je potrebna vročilnica, pošta (Slovenská pošta, a.s., kot tradicionalni izvajalec poštnih storitev) pisanja vroči samo, če naslovnik ali pooblaščeni prejemnik (če pisanj ni mogoče predati naslovniku) pri prevzemu dokaže svojo identiteto, dovoli, da se zabeleži številka identifikacijskega dokumenta, in potrdi prevzem. Pooblaščeni prejemniki pisanj, naslovljenih na fizično osebo, so naslovnikov zakonec in vse osebe, ki so starejše od 15 let in živijo z naslovnikom v isti hiši ali stanovanju. Vendar se tem osebam ne morejo vročiti pisanja, ki jih je treba vročiti osebno.

8.2 Kako se v skladu s pravili o dostavljanju poštnih pošiljk v tej državi članici vročijo pisanja iz tujine na podlagi člena 14 Uredbe št. 1393/2007, če pošiljke zaradi odsotnosti ni mogoče vročiti na naslovu za dostavo niti naslovniku niti kateri koli drugi osebi, pooblaščeni za prevzem poštnih pošiljk (če je to v skladu z nacionalnimi pravili o dostavljanju poštnih pošiljk mogoče – glej zgoraj)?

V takem primeru poštar v naslovnikovem (domačem) nabiralniku pusti pisno obvestilo, da so bila pisanja izročena v hrambo na poštnem uradu. Naslovnik ali pooblaščeni prejemnik lahko pisanja prevzame v 18 koledarskih dneh. Ta rok se lahko na naslovnikovo zahtevo podaljša. Če se pisanja ne prevzamejo v roku, postanejo nedostavljiva, poštna služba pa jih vrne pošiljatelju.

8.3 Ali obstaja določen rok za dvig pošiljk na pošti, preden se pošljejo nazaj kot nedostavljene? Če da, kako je naslovnik obveščen, da ga na pošti čaka pošiljka?

Ta rok je 18 koledarskih dni in se lahko na naslovnikovo zahtevo podaljša. Naslovnik je obveščen s pisnim obvestilom, ki se pusti v njegovem (domačem) nabiralniku.

9 Ali obstaja pisno dokazilo o vročitvi pisanja?

Da, na podlagi zakonika o civilnem pravdnem postopku je to vročilnica, ki je kot dokazilo o vročitvi sodnega pisanja javna listina. Informacije na vročilnici se štejejo za resnične, razen če ne obstajajo dokazi o nasprotnem. Stranka v postopku, ki izpodbija točnost informacij na vročilnici (trdi, da ni bil uporabljen zakonit postopek vročitve), mora sodišču predložiti dokaze v podporo tem trditvam. Če sodišče pisanje vroči na obravnavi ali med procesnim dejanjem, se to vpiše v zapisnik obravnave.

Zakon o e-upravi ureja elektronsko potrdilo o prejemu, ki je potrdilo o osebni vročitvi pisanja (uradno sporočilo) – prejemnik mora potrditi vročitev elektronskega uradnega sporočila v obliki elektronskega potrdila; potrditev vročitve je osnovni pogoj za to, da se omogoči dostop do vsebine elektronskega uradnega sporočila v prejemnikovem elektronskem predalu. V elektronskem potrdilu so navedeni datum, ura, minuta in sekunda vročitve uradnega sporočila. Tako kot pri „fizičnem“ potrdilu o prejemu se podatki, ki jih vsebuje, štejejo za pravilne, razen če ni dokazano drugače, prav tako pa je mogoče izpodbijati njegove učinke.

10 Kaj se zgodi, če gre kaj narobe in naslovnik ne prejme pisanja ali vročitev ni opravljena v skladu s predpisi (npr. pisanje se vroči tretji osebi)? Ali je lahko vročitev pisanja kljub temu veljavna (je na primer mogoče odpraviti kršitve predpisov) ali je treba pisanje ponovno vročiti?

Glej vprašanja 5, 7.1 in 7.4 za možnosti alternativne vročitve. Če je bila vročitev opravljena v nasprotju z zakonom, je potrebna ponovna vročitev pisanja; slovaška zakonodaja ne pozna instituta potrditve neveljavne vročitve. Vročitev sodnih pisanj na način, ki je v nasprotju s predpisi, je pravno neveljavna in nima pravnih posledic, predvidenih z zakonom.

11 Ali moram za vročitev pisanja plačati in če da, koliko?

Vročitev sodnih pisanj se ne zaračunava.

Zadnja posodobitev: 13/05/2020

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije države članice posodabljajo strani z nacionalno vsebino na tem spletišču. Če spletna stran vključuje vsebino, ki še ne odraža izstopa Združenega kraljestva, je nenamerna in jo bomo ustrezno odpravili.