1 Kaj pomeni pravni termin „vročanje pisanj“ v praksi? Zakaj so potrebna posebna pravila o „vročanju pisanj“?
Sodišče lahko odloči o zahtevku, če so bile stranke vabljene ali pa so navzoče osebno ali po pooblaščencu. Vročitev pisanj v tujini in iz tujine je postopek, s katerim se naslovniki pisanja, tj. stranke, priče ali udeleženci v postopku v državi prosilki, seznanijo z njim (člen 3(1) zakona št. 189/2003 o mednarodni pravni pomoči v civilnih in gospodarskih zadevah).
2 Katera pisanja je treba uradno vročiti?
Sodna pisanja, ki jih je treba vročiti uradno, so pisanja, ki se izdajo v civilnem ali gospodarskem postopku in katerih vročitev odredi sodišče (sodni pozivi, sodbe, zahtevki za pravna sredstva itd.)
3 Kdo je pristojen za vročitev pisanj?
Procesna pisanja brezplačno po uradni dolžnosti vročajo sodni uradniki ali drugi uslužbenci sodišča. Če to ni mogoče, se pisanja vročijo po pošti s priporočeno pošiljko z navedbo vsebine in povratnico, v zapečateni ovojnici, na katero se pritrdita dokazilo o prejemu/zapisnik in obvestilo. Na zahtevo in stroške zainteresirane stranke lahko vročitev opravijo tudi sodni izvršitelji ali služba hitre pošte (člen 154(1), (4) in (5) zakonika o civilnem postopku).
4 Poizvedbe o naslovu
4.1 Ali v skladu z Uredbo (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah zaprošeni organ v tej državi članici poskuša na lastno pobudo ugotoviti naslov naslovnika pisanj, ki jih je treba vročiti, če naslovnik ne prebiva več na naslovu, ki je znan organu prosilcu?
Vloga, s katero se začne postopek, mora vsebovati naslov stranke (člen 194 zakonika o civilnem postopku). Sodišče lahko v predhodnem postopku preverjanja in dopolnitve tožbe od tožeče stranke zahteva, naj predloži dodatne informacije, ki niso navedene v tožbi (člen 200 zakonika o civilnem postopku).
Sodišču po uradni dolžnosti ni treba preverjati trenutnega naslova tožene stranke. Vendar je njegova splošna obveznost, da prevzame dejavno vlogo (člen 22 zakonika o civilnem postopku) in sprejme potrebne ukrepe za utemeljeno odločitev.
4.2 Ali imajo tuji pravosodni organi in/ali stranke v sodnih postopkih v tej državi članici dostop do registrov ali storitev, ki omogočajo ugotovitev trenutnega naslova osebe? Če da, do katerih registrov ali storitev in po katerem postopku? Ali je treba plačati takso in če da, koliko?
Naslov romunskega državljana je mogoče pridobiti pri ministrstvu za notranje zadeve (nacionalni inšpektorat za osebne evidence in upravljanje podatkovne zbirke – INEPABD, str. Obcina Mare nr. 2, Sector 6, Bukarešta, tel.: +40 214135442, +40 217467047/8/9, telefaks: +40 214135049, e-naslov depabd@mai.gov.ro; spletišče: http://depabd.mai.gov.ro/furnizari_date.html) ali pri lokalnem uradu za osebne evidence.
Zainteresirane osebe lahko za nekatere osebne podatke o romunskih državljanih zaprosijo pri nacionalnem registru osebnih evidenc, in sicer v zvezi z njihovim stalnim ali običajnim prebivališčem, tako da pri lokalnem uradu za osebne evidence, ki je pristojen na območju, kjer je odvetniška pisarna/iskana oseba, predložijo utemeljen pisni zahtevek. Taki podatki se lahko zagotovijo le s predhodnim soglasjem zadevnih oseb.
Soglasje ni potrebno, kadar obstaja utemeljena pravna podlaga in zahtevek vložijo določeni organi (policija, obramba, pravosodje, socialno varstvo itd.) ali posamezniki, katerih pravni interesi so dokazani z dokumenti, iz katerih je razvidna utemeljena pravna podlaga. Organi, pristojni za odločanje o zahtevkih, ki jih vložijo pravne osebe, so lokalni uradi za osebne evidence in INEPABD.
Za posebne zahtevke ali zahtevke majhnega obsega taksa znaša 1 RON na osebo in se plača v državni proračun na račun št. RO35TREZ70620330108XXXXX (IBAN), odprt pri državni blagajni za sektor 6, Bukarešta, davčna številka 26362870 (kadar podatke zagotovi INEPABD), ali na račune lokalnih svetov (kadar podatke zagotovi lokalni urad za osebne evidence).
Vsak zahtevek se kolkuje s 5 RON upravne takse. Za zahtevke velikega obsega taksa znaša 120 RON za uro obdelave v osrednjem računalniškem sistemu ali 7 RON za uro obdelave v lokalnem računalniškem sistemu. Javne institucije, pristojne za določena področja (obramba, javni red, nacionalna varnost, pravosodje, finance, zdravje itd.), so oproščene plačila takse za podatke, ki se zahtevajo za izvajanje njihovih zakonskih odgovornosti.
Naslov registriranega sedeža pravne osebe se pridobi pri nacionalnem uradu poslovnega registra (Bd. Unirii nr. 74, tronson 2+3, bl. J3B, Sector 3, Bukarešta; https://portal.onrc.ro/) ali pri uradih poslovnega registra, povezanih s sodišči.
Na stroške vložnika zahtevka se lahko izdajo overjene kopije vpisov v register in predloženih dokumentov ter informacije v zvezi z vpisanimi podatki in potrdila, da sta posamezen dokument ali dejstvo vpisana ali ne. Dokumenti se lahko zahtevajo in izdajo tudi po pošti. Dokumenti se na zahtevo izdajo elektronsko in pošljejo po spletu z vsebovanim, dodanim ali logično povezanim razširjenim elektronskim podpisom.
Obrazce, pristojbine in takse, ki se zaračunajo za zagotovitev posebnih (osnovnih ali razširjenih) informacij, zgodovinskih poročil ali potrdil, je mogoče najti na spletnem naslovu https://www.onrc.ro/index.php/en/ pod razdelkom Informacije.
Kadar obstajajo protokoli o sodelovanju, se lahko dokumenti in informacije brezplačno zagotovijo določenim organom in javnim institucijam, pravnim osebam, novinarjem in predstavnikom množičnih medijev ter akreditiranim diplomatskim predstavništvom.
Storitev InfoCert je na voljo za spletno izdajanje potrdil in zagotavljanje informacij prek portala https://portal.onrc.ro/. Za dokumente, zagotovljene v okviru te storitve, veljajo določbe o elektronskih podpisih in časovnih žigih. Dokumenti vključujejo varnostne elemente: kvalificirane elektronske podpise, časovne žige, vodne žige (grafične znake v ozadju strani) in črtne kode. Vzorčni dokumenti, ki se izdajajo v okviru te storitve, so na voljo na naslovu: https://portal.onrc.ro/ONRCPortalWeb/appmanager/myONRC/signup?p=infoCert.
Osebni podatki v zvezi s člani, delničarji ali drugimi osebami se lahko razkrijejo na podlagi zahtevka za podatke, zagotovijo pa se na okencih, ali elektronsko prek spletne storitve RECOM, ali pošljejo po spletu z vsebovanim, dodanim ali logično povezanim razširjenim elektronskim podpisom, ali na podlagi potrdil. Javni organi na področju pravosodja, nacionalne obrambe ali financ ter likvidacijski upravitelji in sodni izvršitelji lahko dostopajo tudi do drugih podatkov.
4.3 Kako organi v tej državi članici obravnavajo zaprosila, poslana na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 1206/2001 z dne 28. maja 2001 o sodelovanju med sodišči držav članic pri pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah, ki so namenjena ugotovitvi trenutnega naslova osebe?
O dopustnosti obdelave takih zaprosil odloči sodišče. Romunska sodišča prejmejo malo takih zaprosil za naslov osebe/registriranega sedeža, zato je težko oceniti, ali obstaja enotna praksa. Razpoložljive informacije kažejo, da romunska sodišča na splošno ugodijo takim zaprosilom.
5 Kako se pisanja običajno vročijo v praksi? Ali obstajajo alternativni načini vročanja, ki se lahko uporabijo (razen nadomestne vročitve iz točke 7)?
Glej odgovor na vprašanje 3.
6 Ali je v civilnih postopkih dovoljeno elektronsko vročanje pisanj (tj. vročanje sodnih ali izvensodnih pisanj s sredstvi elektronske telekomunikacije, kot so elektronska pošta, varna spletna aplikacija, telefaks, SMS itd.)? Če da, za katere vrste postopkov je predviden tak način vročanja? Ali obstajajo omejitve v zvezi z razpoložljivostjo/dostopnostjo takega načina vročanja pisanj glede na to, kdo je naslovnik (pravni strokovnjak, pravna oseba, družba ali drug poslovni subjekt itd.)?
Procesna pisanja se lahko vročijo po sodnem uradniku in po telefaksu, elektronski pošti ali z drugimi sredstvi, ki zagotavljajo prenos vsebine pisanja in potrdilo o njegovem prejemu, če je zadevna stranka sodišču sporočila svoje kontaktne podatke za ta namen. Za potrditev prejema sodišče pri pošiljanju procesnega pisanja pošlje tudi obrazec, ki ga izpolni naslovnik, vsebovati pa mora datum prejema, čitljivo napisano ime in podpis osebe, odgovorne za prejemanje korespondence. Obrazec se nato vrne sodišču po telefaksu, elektronski pošti ali z drugimi sredstvi (člen 154(6) zakonika o civilnem postopku).
7 Nadomestna vročitev
7.1 Ali pravo te države članice dopušča druge načine vročanja, če pisanj ni mogoče vročiti naslovniku (npr. obvestilo na domači naslov, urad sodnega izvršitelja, po pošti ali na oglasni deski)?
Glej odgovor na vprašanje 3.
Vročitev vabljeni osebi se opravi osebno. Za osebe, ki stanujejo v hotelu ali hostlu, se pisanje izroči upravniku ali vratarju (člen 161 zakonika o civilnem postopku).
Pisanje se izroči subjektu, pri katerem je mogoče najti naslovnika (vojaški subjekt, luški kapitan v primeru ladijske posadke, uprava zapora v primeru zapornikov ali uprava bolnišnice v primeru pacientov), zadevni subjekt pa nato pisanje izroči naslovniku in potrdilo o prejemu predloži sodnemu uradniku ali ga pošlje neposredno sodišču (člena 161 in 162 zakonika o civilnem postopku).
Pisanja se lahko izročijo osebi, odgovorni za prejemanje korespondence, upravniku stavbe, pazniku, varnostniku ali na sedežu naslednjih subjektov (za naslovnike, navedene v oklepajih): ministrstva za javne finance/drugih imenovanih organov (država), predstavnikov pravosodja (lokalni upravni organi, pravne osebe javnega prava), glavne pisarne/hčerinske družbe zastopnikov (pravne osebe zasebnega prava), pooblaščenega zastopnika (združenja, družbe, subjekti brez pravne osebnosti), na domačem naslovu/registriranem sedežu (osebe v postopku zaradi insolventnosti in upniki), ministrstva za zunanje zadeve (osebje diplomatskih predstavništev/konzulatov, romunski državljani, napoteni v mednarodne organizacije, in njihovi družinski člani, ki živijo z njimi med bivanjem v tujini), osrednjih organov, ki so napotili delavce ali imajo nadzor nad subjektom, ki jih je napotil v tujino (drugi romunski državljani, ki so v tujini zaradi dela, vključno z njihovimi družinskimi člani, ki jih spremljajo).
Če naslovnik zavrne sprejem pisanja, ga sodni uradnik pusti v njegovem poštnem nabiralniku. Če poštnega nabiralnika ni, se na naslovnikovih vratih pusti obvestilo, v katerem mora med drugim biti navedeno, da se mora naslovnik naslednji dan, vendar najpozneje v sedmih dneh po datumu obvestila (v treh dneh v nujnih primerih) zglasiti na sodišču/v uradu župana, ki sta pristojna v kraju, kjer ima naslovnik prebivališče ali registrirani sedež (če naslovnik ni v kraju, kjer ima sodišče sedež), da se mu vroči pisanje.
Če naslovnika ni mogoče najti, sodni uradnik pisanje izroči drugi osebi (odraslemu družinskemu članu, ki živi z naslovnikom in prejema korespondenco). Če naslovnik prebiva v hotelu ali stanovanjski zgradbi in ga ni mogoče najti doma, sodni uradnik izroči pisanje upravniku ali vratarju. Oseba, ki sprejme pisanje, podpiše vročilnico, sodni uradnik pa preveri njeno identiteto in podpis ter pripravi zapisnik. Če sprejme pisanje, vendar ne želi ali ne more podpisati vročilnice, sodni uradnik pripravi zapisnik. Če so te osebe odsotne ali pa so prisotne in ne želijo sprejeti pisanja, se pisanje pusti v poštnem nabiralniku. Če poštnega nabiralnika ni, se na njihovih vratih pusti obvestilo.
V vseh primerih mora sodni uradnik v 24 urah od predložitve/pritrditve obvestila pisanje in zapisnik predložiti sodišču/uradu župana, ki bo nato vročil pisanje. Če stranka pisanje prejme od uradnika iz urada župana, uradnik v 24 urah sodišču predloži dokazilo o dostavi in zapisnik. Če se stranka v določenem roku ne zglasi v uradu župana, da bi prevzela pisanje, uradnik iz urada župana pisanje in zapisnik pošlje sodišču (člen 163 zakonika o civilnem postopku).
Če tožeča stranka ne more najti naslova tožene stranke, lahko sodišče odobri poziv z objavo, tako da pisanje pritrdi na vratih sodišča, portalu sodišča ali zadnjem znanem naslovu. Sodišče lahko po potrebi odredi objavo poziva v Uradnem listu Romunije ali v zelo branem nacionalnem časopisu. Ob odobritvi poziva z objavo med odvetniki odvetniške zbornice imenuje tudi skrbnika, ki bo vabljen, da zastopa interese tožene stranke na obravnavah.
7.2 Kdaj se pri uporabi drugih načinov šteje, da so pisanja vročena?
Postopek se konča, ko je podpisano dokazilo o dostavi ali pripravljen zapisnik, ne glede na to, ali je stranka procesno pisanje prejela osebno ali ne. V primeru vročitve pisanja po pošti ali s hitro pošto se postopek konča, ko je podpisana vročilnica ali ko poštni uslužbenec oziroma kurir zabeleži, da naslovnik ni želel sprejeti korespondence. V primeru vročitve po telefaksu, elektronski pošti ali z drugimi sredstvi se postopek konča na datum, ki je prikazan na izpisu potrdila o odpremi, ki ga potrdi uradnik sodišča, ki je poslal pisanje (člen 165 zakonika o civilnem postopku).
Če naslovnik ne želi sprejeti pisanja ali nima poštnega nabiralnika, sodni uradnik na njegovih vratih pusti obvestilo, naj se zglasi na sodišču/v uradu župana, da bi prevzel pisanje. Če se naslovnik ne zglasi, se za pisanje šteje, da je bilo vročeno, ko se izteče rok za prevzem (člen 163 zakonika o civilnem postopku).
V primeru poziva z objavo se za postopek šteje, da se je končal petnajsti dan po objavi poziva (člen 167 zakonika o civilnem postopku).
7.3 Če je drug način vročanja oddaja pisanja na določeno mesto (npr. na pošto), kako je naslovnik obveščen o taki oddaji?
Če naslovnika ni mogoče najti, lahko sodni uradnik ali poštni uslužbenec pisanje izroči drugi osebi ali ga pusti v nabiralniku, če je taka oseba prisotna, vendar ne želi sprejeti pisanja. Če poštnega nabiralnika ni, se na vratih naslovnika ali druge osebe pusti obvestilo. Sodni uradnik mora v 24 urah od predložitve/pritrditve obvestila pisanje in zapisnik predložiti sodišču/uradu župana, ki sta pristojna v kraju, kjer ima naslovnik prebivališče ali registrirani sedež, in ki morata vročiti vabilo.
7.4 Kakšne so posledice, če naslovnik zavrne sprejem pisanj? Ali se šteje, da je vročitev pisanj opravljena, če je bil sprejem zavrnjen nezakonito?
Postopek se šteje za končan na dan, ko je pripravljen zapisnik, ne glede na to, ali je stranka pisanje prejela osebno ali ne. V primeru vročitve po pošti ali s hitro pošto se postopek konča, ko poštni uslužbenec oziroma kurir zabeleži zavrnitev stranke, da bi sprejela korespondenco (člen 165 zakonika o civilnem postopku).
Če naslovnik sprejme pisanje, vendar ne želi ali ne more podpisati dokazila o dostavi, sodni uradnik pripravi zapisnik. Če naslovnik zavrne sprejem pisanja, ga sodni uradnik pusti v njegovem poštnem nabiralniku. Če poštnega nabiralnika ni, se na naslovnikovih vratih pusti obvestilo in pripravi se zapisnik. Naslovnik je v obvestilu obveščen, da se mora zglasiti na sodišču ali v uradu župana, da bi prevzel pisanje, saj se bo vročitev v nasprotnem primeru štela za opravljeno (člen 163 zakonika o civilnem postopku).
Stranka, ki osebno ali po odvetniku ali drugem zastopniku nastopa na sodišču, mora sprejeti procesna pisanja, ki se ji vročijo na obravnavi. Če pisanj ne želi sprejeti, se šteje, da so ji bila vročena z vložitvijo v spis. Zadevna stranka jih lahko na zahtevo pridobi iz spisa s podpisom potrdila o prejemu (člen 170 zakonika o civilnem postopku).
8 Vročanje pisanj iz tujine z uporabo poštnih storitev (člen 14 uredbe o vročanju)
8.1 Če izvajalec poštnih storitev vroči pisanje, poslano iz tujine, naslovniku v tej državi članici v primeru, ko je potrebna vročilnica (člen 14 uredbe o vročanju), ali mora pisanje vročiti naslovniku osebno ali sme v skladu z nacionalnimi pravili o dostavljanju poštnih pošiljk pisanje vročiti drugi osebi na istem naslovu?
Če naslovnika ni mogoče najti, se lahko pisanje izroči drugi osebi (odraslemu družinskemu članu, ki živi z naslovnikom in prejema korespondenco). Če naslovnik prebiva v hotelu ali stanovanjski zgradbi in ga ni mogoče najti doma, se lahko pisanje izroči upravniku ali vratarju (točki 6 in 7 člena 163 zakonika o civilnem postopku).
8.2 Kako se v skladu s pravili o dostavljanju poštnih pošiljk v tej državi članici vročijo pisanja iz tujine na podlagi člena 14 Uredbe št. 1393/2007, če pošiljke zaradi odsotnosti ni mogoče vročiti na naslovu za dostavo niti naslovniku niti kateri koli drugi osebi, pooblaščeni za prevzem poštnih pošiljk (če je to v skladu z nacionalnimi pravili o dostavljanju poštnih pošiljk mogoče – glej zgoraj)?
Poštna dostava se izvede samo enkrat. Če naslovnika ali osebe, pooblaščene za prejemanje korespondence, ni mogoče najti, se ji pusti obvestilo, da lahko pisanje v desetih dneh prevzame na pošti. Če naslovnik ne prevzame pisanja, se mu po dveh delovnih dneh pusti drugo obvestilo, da lahko pisanje v desetih dneh prevzame na pošti.
8.3 Ali obstaja določen rok za dvig pošiljk na pošti, preden se pošljejo nazaj kot nedostavljene? Če da, kako je naslovnik obveščen, da ga na pošti čaka pošiljka?
Po drugem obvestilu se pisanja na pošti hranijo deset dni, nato pa vrnejo pošiljatelju. Naslovnik je v obvestilu obveščen, da ga na pošti čaka korespondenca, ki jo mora prevzeti.
9 Ali obstaja pisno dokazilo o vročitvi pisanja?
Dokazilo o dostavi ali zapisnik o dostavi, ki ga pripravi sodni uradnik (člen 164 zakonika o civilnem postopku), in podpisano poštno potrdilo v primeru vročitve pisanj s priporočeno pošto s povratnico (točka 13 člena 155 zakonika o civilnem postopku).
10 Kaj se zgodi, če gre kaj narobe in naslovnik ne prejme pisanja ali vročitev ni opravljena v skladu s predpisi (npr. pisanje se vroči tretji osebi)? Ali je lahko vročitev pisanja kljub temu veljavna (je na primer mogoče odpraviti kršitve predpisov) ali je treba pisanje ponovno vročiti?
• Preložitev obravnave: sodišče preloži obravnavo in odredi vabilo na obravnavo, če ugotovi, da odsotna stranka ni bila vabljena v skladu z zakonom, sicer se lahko postopek razglasi za ničen (člen 153 zakonika o civilnem postopku);
• ničnost procesnih pisanj, sestavljenih po opustitvi vabila ali nezakonitem vabilu; procesni ugovor zaradi opustitve vabila ali nezakonitega vabila;
• razlogi za vložitev izrednega pravnega sredstva (zahteva za razveljavitev ali revizija);
• razlogi za zavrnitev priznanja in izvršitve sodb (exequatur).
11 Ali moram za vročitev pisanja plačati in če da, koliko?
Glej odgovor na vprašanje 3.
