1 Kaj pomeni pravni termin „vročanje pisanj“ v praksi? Zakaj so potrebna posebna pravila o „vročanju pisanj“?
Vročanje pisanj pomeni dostavo sodnih pisanj pravni ali fizični osebi. Način vročitve posebej ureja Zakonik o organizaciji in civilnem postopku (poglavje 12 Zakonodaje Malte).
Posebna pravila glede vročanja pisanj so bila vključena v nacionalno zakonodajo, da bi se oblikoval standardni postopek vročanja pisanj in zagotovilo, da vse zadevne stranke prejmejo pravna pisanja, ki se nanašajo nanje ali njihova dejanja. Navedena pravila zagotavljajo tudi gotovost v korist sodišča, da je naslovnik zadevna pisanja prejel.
2 Katera pisanja je treba uradno vročiti?
Vsa pisanja, vložena pri sodišču, morajo biti uradno vročena. Mednje spadajo sodna pisma, sodni ugovori, zahtevki, pozivi na obravnavo, pritožbe, odgovori, nalogi za uvedbo ukrepov zavarovanja in izvršilni nalogi ter nalogi sodišč in sodnikov.
3 Kdo je pristojen za vročitev pisanj?
Po vložitvi pisanja na sodišču je za vročitev odgovorno sodišče. Stranka, ki vloži zahtevek, mora vložiti pisanje na sodišču, pri čemer mora navesti osebo, ki ji je treba vročiti pisanje, in naslov za vročitev. Če je naslovnikov več, mora stranka, ki vloži pisanje, zagotoviti dovolj izvodov za vse naslovnike.
4 Poizvedbe o naslovu
4.1 Ali v skladu z Uredbo (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah zaprošeni organ v tej državi članici poskuša na lastno pobudo ugotoviti naslov naslovnika pisanj, ki jih je treba vročiti, če naslovnik ne prebiva več na naslovu, ki je znan organu prosilcu?
Malteški organ za sprejem preveri navedeni naslov, če vročitev ni bila uspešna, vendar mu je treba v ta namen v primeru fizične osebe predložiti številko osebne izkaznice naslovnika. Če organ za pošiljanje predloži navedeno identifikacijsko številko, ki je edinstvena za vsako fizično osebo, lahko organ za sprejem poskusi ugotoviti drugo prebivališče.
V primeru podjetij zaprošeni organ preveri registrirani naslov podjetja naslovnika v spletnem sistemu, ki deluje v okviru poslovnega registra organa finančnih služb Malte (Malta Financial Services Authority − MFSA). Če se naslov, ki ga navede organ za pošiljanje, razlikuje od naslova, navedenega v spletnem sistemu, se poskuša pisanja znova vročiti na registriranem naslovu.
Če sodni uradnik navede, da na navedenem naslovu ni našel naslovnika ali da ni bilo nikogar doma, zaprošeni organ pri ustreznem sodišču vloži zahtevek za pridobitev dovoljenja, da uradno obvesti osebo (pravno ali fizično) na istem naslovu, vendar po urah, določenih z našo zakonodajo. Včasih je vročitev uspešna.
4.2 Ali imajo tuji pravosodni organi in/ali stranke v sodnih postopkih v tej državi članici dostop do registrov ali storitev, ki omogočajo ugotovitev trenutnega naslova osebe? Če da, do katerih registrov ali storitev in po katerem postopku? Ali je treba plačati takso in če da, koliko?
Kar zadeva ugotavljanje naslova fizične osebe, ima samo organ za sprejem dostop do evidenc, ki se nanašajo na osebo, pod pogojem, da organ za pošiljanje predloži identifikacijsko številko. Podatkovna zbirka ni na voljo širši javnosti ali tujim organom. Po drugi strani lahko ključne podatke o podjetjih, kot so pravilni naziv družbe, matična številka podjetja in njegovi registrirani sedeži, brezplačno preveri vsakdo, in sicer v spletnem sistemu v okviru poslovnega registra organa finančnih služb Malte. Podrobne informacije, kot so imena direktorjev, pravni zastopniki, tajnik podjetja itd., se lahko pridobijo prek spleta na istem spletnem mestu, vendar je treba za to ustvariti račun, ogled takih informacij pa je plačljiv.
4.3 Kako organi v tej državi članici obravnavajo zaprosila, poslana na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 1206/2001 z dne 28. maja 2001 o sodelovanju med sodišči držav članic pri pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah, ki so namenjena ugotovitvi trenutnega naslova osebe?
V primeru zaprosila za naslov priče je treba razloge za tako zaprosilo predložiti osrednjemu organu. Vendar osrednji organ ni obvezan zagotoviti takih informacij.
5 Kako se pisanja običajno vročijo v praksi? Ali obstajajo alternativni načini vročanja, ki se lahko uporabijo (razen nadomestne vročitve iz točke 7)?
Sodni ugovori in pravna pisanja, ki niso del sodnega spisa o zadevi, se vročijo s priporočeno pošto, pri čemer je na „rožnati dopisnici“ podpis prejemnika ali pa je navedeno, da prejemnik pošiljke ni prevzel. „Rožnata dopisnica“ se priloži izvirnemu pisanju (na primer uradnemu dopisu).
Druga pisanja, vložena za začetek sodnih postopkov ali med sporom na sodišču, vroči sodni uradnik, tako da to pisanje izroči naslovniku na naslovu, ki ga navede stranka, ki je vložila pisanje, ali pa pusti izvod na delovnem mestu ali prebivališču naslovnika ali ga izroči eni od oseb, zaposlenih pri naslovniku, odvetniku naslovnika ali osebi, pooblaščeni za sprejemanje pošte naslovnika. Vendar pisanj ni dovoljeno izročiti nobeni osebi, mlajši od štirinajst let, ali osebi, ki ima v času vročitve duševno motnjo ali je v drugem stanju, zaradi katerega ni sposobna zagotoviti dokaza za tako vročitev.
6 Ali je v civilnih postopkih dovoljeno elektronsko vročanje pisanj (tj. vročanje sodnih ali izvensodnih pisanj s sredstvi elektronske telekomunikacije, kot so elektronska pošta, varna spletna aplikacija, telefaks, SMS itd.)? Če da, za katere vrste postopkov je predviden tak način vročanja? Ali obstajajo omejitve v zvezi z razpoložljivostjo/dostopnostjo takega načina vročanja pisanj glede na to, kdo je naslovnik (pravni strokovnjak, pravna oseba, družba ali drug poslovni subjekt itd.)?
Pisanj v civilnih postopkih ni dovoljeno vročati elektronsko.
7 Nadomestna vročitev
7.1 Ali pravo te države članice dopušča druge načine vročanja, če pisanj ni mogoče vročiti naslovniku (npr. obvestilo na domači naslov, urad sodnega izvršitelja, po pošti ali na oglasni deski)?
Organ za sprejem zagotovi vročitev pisanja tako, da ga priloži sodnemu pismu, vloženemu v sodnem tajništvu civilnega sodišča prve stopnje, v primeru pisanj, ki jih je treba vročiti na otoku Malta, ter v sodnem tajništvu mirovnega sodišča (Gozo) z nižjo pristojnostjo v primeru pisanj, ki jih je treba vročiti na otokih Gozo in Comino. Sodni uradnik ta pisanja skupaj s sodnim pismom vroči naslovniku. Člen 187 Zakonika o organizaciji in civilnem postopku določa način vročanja pisanj:
(a) vročitev se opravi tako, da se izvod procesne vloge izroči osebi, ki ji je treba vročiti procesno vlogo, ali da se tak izvod na stalnem prebivališču ali v podjetju ali na delovnem mestu ali poštnem naslovu take osebe izroči članu njene družine ali gospodinjstva ali eni od oseb, ki je pri njej zaposlena, ali njenemu odvetniku ali osebi, pooblaščeni za sprejemanje njene pošte, saj ni zakonito izročiti take kopije nobeni, mlajši od štirinajst let, ali kateri koli osebi, ki zaradi duševne bolezni ni sposobna zagotoviti dokaza za tako vročitev. Za osebo se predpostavlja, da je sposobna zagotoviti tak dokaz, razen če se dokaže nasprotno; ugovor zaradi napak pri vročitvi pisanja zaradi katerega koli od navedenih razlogov ni mogoč, če se dokaže, da je izvod dejansko dosegel osebo, ki naj bi ji bil vročen;
(b) v primeru oseb na krovu trgovskih ladij ali članov posadke, ki nimajo stalnega prebivališča na Malti, se lahko vročitev opravi z izročitvijo takega izvoda poveljniku ladje ali kateri koli drugi osebi v tej vlogi;
(c) v primeru entitete, ki je ločena pravna oseba, se vročitev taki entiteti opravi z izročitvijo izvoda procesne vloge: (i) osebi na registriranem sedežu, v glavnem uradu, poslovni enoti ali na poštnem naslovu, ki je pooblaščena za pravno ali sodno zastopanje entitete, ali tajniku podjetja ali zaposlenemu pri taki entiteti ali (ii) kateri koli od navedenih oseb na način, naveden v odstavku (a).
7.2 Kdaj se pri uporabi drugih načinov šteje, da so pisanja vročena?
Pisanje se šteje za vročeno, če oseba, ki prejme pisanja, sprejme vročitev.
7.3 Če je drug način vročanja oddaja pisanja na določeno mesto (npr. na pošto), kako je naslovnik obveščen o taki oddaji?
Ni relevantno.
7.4 Kakšne so posledice, če naslovnik zavrne sprejem pisanj? Ali se šteje, da je vročitev pisanj opravljena, če je bil sprejem zavrnjen nezakonito?
Po malteškem pravu lahko sodišče v primeru, da oseba, na katero je naslovljena vloga, noče sprejeti vloge osebno od sodnega izvršitelja, na podlagi zahtevka zainteresirane strani ter po zaslišanju sodnega izvršitelja in proučitvi vseh okoliščin dogodka z odlokom razglasi, da je bila vročitev opravljena na dan in v času zavrnitve, tak odlok pa se šteje kot dokaz vročitve za vse pravne namene.
Poleg tega je oseba, ki se zavestno izogiba, ovira ali zavrača vročitev kakršnega koli akta ali sodnega naloga ali izvršbo kakršnega koli naloga ali odredbe s strani sodnega uradnika, kriva nespoštovanja sodišča in se ji naloži (a) opomin, (b) ukrep odstranitve s sodišča, (c) pridržanje za obdobje štiriindvajsetih ur v prostoru znotraj stavbe, v kateri sodišče zaseda, ali (d) denarna kazen.
8 Vročanje pisanj iz tujine z uporabo poštnih storitev (člen 14 uredbe o vročanju)
8.1 Če izvajalec poštnih storitev vroči pisanje, poslano iz tujine, naslovniku v tej državi članici v primeru, ko je potrebna vročilnica (člen 14 uredbe o vročanju), ali mora pisanje vročiti naslovniku osebno ali sme v skladu z nacionalnimi pravili o dostavljanju poštnih pošiljk pisanje vročiti drugi osebi na istem naslovu?
Malteška pošta dostavi pošto kateremu koli posamezniku na zadevnem naslovu, ki je pripravljen sprejeti pošto, če je duševno zdrav in ni otrok. Predpostavlja se, da je naslovnik posameznika, ki je na kraju naslova in ki sprejme pošto, pooblastil, da to stori. Če posameznik ni pooblaščen, ne sme sprejeti pošte, če pa jo sprejme, prevzame odgovornost za posredovanje pošte naslovniku. Prejemnik se ob prevzemu podpiše. Ta postopek je skladen s predpisom št. 33 o poštnih storitvah (splošne) uredbe o poštnih storitvah iz leta 2005.
8.2 Kako se v skladu s pravili o dostavljanju poštnih pošiljk v tej državi članici vročijo pisanja iz tujine na podlagi člena 14 Uredbe št. 1393/2007, če pošiljke zaradi odsotnosti ni mogoče vročiti na naslovu za dostavo niti naslovniku niti kateri koli drugi osebi, pooblaščeni za prevzem poštnih pošiljk (če je to v skladu z nacionalnimi pravili o dostavljanju poštnih pošiljk mogoče – glej zgoraj)?
Če ni nikogar, ki bi se v primeru zahteve po podpisu ob dostavi odzval na poziv in sprejel pošto, se na zadevnem naslovu pusti obvestilo, s katerim je naslovnik obveščen o poskusu vročitve. Pošta je na voljo za prevzem na najbližjem poštnem uradu. Ponudnik poštnih storitev presodi, ali se opravijo nadaljnji poskusi vročitve. Če se pošta ne prevzame, se vrne pošiljatelju z oznako „neprevzeto“. Če naslovnik ali njegov zastopnik zavrne pošto, se pošta vrne pošiljatelju z oznako „zavrnjeno“.
8.3 Ali obstaja določen rok za dvig pošiljk na pošti, preden se pošljejo nazaj kot nedostavljene? Če da, kako je naslovnik obveščen, da ga na pošti čaka pošiljka?
Če na naslovu ni nikogar, ki bi prevzel pošto, se na zadevnem naslovu pusti obvestilo, s katerim je naslovnik obveščen o poskusu vročitve in tudi o tem, da bo poštna pošiljka na voljo na najbližjem poštnem uradu. Če se pošta ne prevzame, ponudnik poštnih storitev po svoji presoji pošlje naslovniku zadnje obvestilo, s katerim ga obvesti, da je poštna pošiljka še vedno na voljo za prevzem. Običajno to stori po petih dneh za lokalno priporočeno pošto in po desetih dneh za tujo priporočeno pošto. Če se pošta ne prevzame po navedenem času, se po nadaljnjih petih dneh vrne pošiljatelju z ustrezno oznako „neprevzeto“. Naslovnik ali pooblaščeni zastopnik lahko poštne pošiljke na poštnem uradu prevzame le ob predložitvi obvestila in osebnega dokumenta (potni list ali osebna izkaznica) naslovnika.
9 Ali obstaja pisno dokazilo o vročitvi pisanja?
Izda se potrdilo o vročitvi ali nevročitvi.
Izvirnim pisanjem, vročenim s priporočeno pošto, je priložena „rožnata dopisnica“. Ko se izvirna pisanja vrnejo sodišču, se opremijo z žigom črne ali rdeče barve. Črni žig pomeni, da je bila vročitev opravljena, navedena pa je tudi oseba, ki ji je bilo pisanje izročeno. Če pisanje ni vročeno, se opremi z žigom rdeče barve, naveden pa je tudi razlog, iz katerega vročitev ni bila opravljena.
Pisanja, ki jih vroči sodni uradnik, se opremijo z žigom črne barve, če je vročitev uspešna, ali žigom rdeče barve, če vročitev ni uspešna, na njih pa je podpis sodnega uradnika, ki je bil odgovoren za izvršitev vročitve.
10 Kaj se zgodi, če gre kaj narobe in naslovnik ne prejme pisanja ali vročitev ni opravljena v skladu s predpisi (npr. pisanje se vroči tretji osebi)? Ali je lahko vročitev pisanja kljub temu veljavna (je na primer mogoče odpraviti kršitve predpisov) ali je treba pisanje ponovno vročiti?
Če naslovnik pisanj ne prejme, vendar so bila ta veljavno vročena, tako da je bil izvod izročen na naslovu naslovnika, njegovem domu ali delovnem mestu, se vročitev šteje kot opravljena in veljavna. Vročitev, opravljena v nasprotju z zakonom, se lahko izpodbija s tožbo. Če v primeru neveljavne vročitve stranka, ki ji je treba vročiti pisanje, vloži odgovor pri sodišču ali nastopi pred sodiščem, se šteje, da je vročitev veljavna.
11 Ali moram za vročitev pisanja plačati in če da, koliko?
Malteški organ za sprejem je s pravnim obvestilom št. 148 iz leta 2014 določil fiksno takso v skladu s členom 11 Uredbe (ES) št. 1393/2007 v višini 50 EUR za vsako pisanje, ki se vroči na Malti. To takso je treba plačati pred vročitvijo. Plačilo te takse se izvede prek bančnega nakazila, ki se plača Uradu generalnega državnega tožilca na naslednji bančni račun:
Ime banke: Central Bank of Malta (Malteška centralna banka);
Ime računa: AG Office - Receipt of Service Documents;
Številka računa: 40127EUR-CMG5-000-Y;
IBAN: MT24MALT011000040127EURCMG5000Y;
Koda Swift: MALTMTMT.
