Vročanje listin: uradni prenos pravnih listin

Madžarska
Vsebino zagotavlja
European Judicial Network
Evropska pravosodna mreža (v civilnih in gospodarskih zadevah)

1 Kaj pomeni pravni termin „vročanje pisanj“ v praksi? Zakaj so potrebna posebna pravila o „vročanju pisanj“?

V skladu z zakonom CXXX o zakoniku o civilnem postopku iz leta 2016 (v nadaljnjem besedilu: zakon CXXX iz leta 2016) se, razen če ni z zakonom določeno drugače, sodna pisanja naslovniku vročijo po pošti v skladu z zakonodajo o vročanju uradnih pisanj. Naslovnik lahko pisanje, naslovljeno nanj, prevzame tudi v sodni pisarni ob predložitvi dokazila o istovetnosti. V primeru obvezne ali neobvezne elektronske komunikacije se pisanja vročajo elektronsko.

Glej tudi informativni list o avtomatizirani obdelavi.

Namen vročanja uradnih pisanj je naslovnike obvestiti o vsebini pisanja, vendar na način, ki pošiljateljem omogoča dokazati, da je bilo pisanje poslano naslovniku. Sámo dejanje vročitve, datum in rezultat vročitve morajo biti evidentirani. Uradna pisanja je mogoče poslati s priporočeno pošto s povratnico, ki je posebej namenjena takemu načinu vročitve.

2 Katera pisanja je treba uradno vročiti?

V zakonu CLIX o izvajanju poštnih storitev iz leta 2012 (v nadaljnjem besedilu: zakon CLIX iz leta 2012) je določeno, da so pisanja, ki jih je treba uradno vročiti, tista, pri katerih imajo pošiljanje, vročitev (poskus vročitve) ali datum vročitve po zakonu pravne posledice, tista, na podlagi katerih se računajo zakonski roki, ali tista, ki so v zakonu določena kot uradna pisanja.

V zakonu CXXX iz leta 2016 je določeno, da je treba v pravdnem postopku vročiti naslednja pisanja:

– sodbe in začasne odredbe strankam;

– sklepe, izdane na obravnavi – stranki, ki ni bila ustrezno vabljena na obravnavo;

– nekatere sklepe, določene z zakonom CXXX iz leta 2016 in izdane na obravnavi – stranki, ki ni prišla na obravnavo;

– sklepe, izdane zunaj obravnave – zadevni stranki;

– vse odločbe, izdane v postopku – osebi, v imenu katere je tožilec ali oseba, pooblaščena za začetek postopka, začela postopek.

3 Kdo je pristojen za vročitev pisanj?

Za vročanje pisanj sta pristojna sodišče in izvajalec poštnih storitev v skladu s predpisi, ki veljajo zanju.

4 Poizvedbe o naslovu

4.1 Ali v skladu z Uredbo (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah zaprošeni organ v tej državi članici poskuša na lastno pobudo ugotoviti naslov naslovnika pisanj, ki jih je treba vročiti, če naslovnik ne prebiva več na naslovu, ki je znan organu prosilcu?

Take obveznosti ni, vendar ni izključeno, da bi na primer sodišče preverilo trenutni naslov družbe, kot je vpisan v poslovnem registru, in ustrezno poskrbelo za vročitev.

4.2 Ali imajo tuji pravosodni organi in/ali stranke v sodnih postopkih v tej državi članici dostop do registrov ali storitev, ki omogočajo ugotovitev trenutnega naslova osebe? Če da, do katerih registrov ali storitev in po katerem postopku? Ali je treba plačati takso in če da, koliko?

Naslov prebivališča fizičnih oseb:

Na Madžarskem osrednji register naslovov prebivališč vodi urad namestnika državnega sekretarja za vodenje evidenc pri ministrstvu za notranje zadeve (Belügyminisztérium Nyilvántartások Vezetéséért Felelős Helyettes Államtitkársága, v nadaljnjem besedilu: BM NYHÁT) http://nyilvantarto.hu/hu/adatszolgaltatas_szemelyi. Ta register je mogoče uporabiti za iskanje naslova posamično opredeljenih oseb. Tako vlogo lahko vložijo fizične osebe, pravne osebe ali subjekti brez pravne osebnosti, če navedejo upravičen namen in pravno podlago za uporabo podatkov.

Vloga se lahko vloži osebno pri katerem koli območnem uradu ali v tujini pri madžarskem diplomatskem predstavništvu, pristojnem za naslove prebivališč v tujini.

Pisna vloga se lahko vloži pri katerem koli območnem uradu. Če zahtevani podatki niso na voljo pri območnem uradu,

– se lahko zahteve javnih organov in vloge za razkritje podatkov s strani javnih organov vložijo pri oddelku za osebne evidence in upravljanje, služba za domačo pravno pomoč, ki deluje v okviru BM NYHÁT (BM NYHÁT Személyi Nyilvántartási és Igazgatási Főosztály Belföldi Jogsegélyügyek Osztály) na poštnem naslovu H-1476 Budimpešta, Pf. 281.;

– vse druge zahteve vložnikov, ki niso navedeni zgoraj (npr. posamezniki, podjetja itd.), pa se lahko vložijo pri oddelku za osebne storitve za stranke in nadzor nad dokumenti, ki deluje v okviru BM NYHÁT (BM NYHÁT Személyes Ügyfélszolgálati és Okmányügyeleti Főosztály) na poštnem naslovu H-1553 Budimpešta, Pf. 78.

Pisna vloga se lahko v tujini vloži pri madžarskem diplomatskem predstavništvu, pristojnem za naslove prebivališč v tujini.

Vloga mora vsebovati:

• podatke o vložniku, ime, naslov, sedež ali kraj poslovanja vložnika ali njegovega zastopnika;

• natančen popis zahtevanih podatkov;

• namen, za katerega se bodo podatki uporabili;

• osebne podatke fizične osebe, s katerimi je mogoče osebo, navedeno v vlogi, natančno opredeliti (ime, kraj in datum rojstva, ime matere), ali ime in naslov prebivališča, kot je znan vložniku (okrožje, ulica, hišna številka).

Dokumenti, ki jih je treba priložiti vlogi:

• dokument, ki dokazuje pravno podlago za uporabo podatkov;

• pooblaščeni zastopnik mora predložiti pooblastilo za zastopanje, razen če ni že vpisan v register z nastavitvami strank za uporabo storitev e-uprave (rendelkezési nyilvántartás). Pooblastilo za zastopanje mora biti uradni dokument ali overjena zasebna listina, sicer ga je treba zapisati v zapisnik.
Razen če ni v pooblastilu za zastopanje določeno drugače, se nanaša na vse izjave in dejanja v zvezi s postopkom.

Če obstaja kakršen koli dvom glede verodostojnosti ali vsebine uradnega dokumenta, izdanega v tujini, organ pozove vložnika, naj predloži uradni tuji dokument, overjen z žigom Apostille.
Če vložnik predloži overjen madžarski prevod dokumenta, izdanega v drugem jeziku, ga organ sprejme na podlagi vsebine prevoda.

Za postopek se plača taksa za upravno storitev:

• za pridobitev podatkov o 1–5 osebah: 3 500 HUF;

• za pridobitev podatkov o več kot petih osebah: število zadevnih oseb, pomnoženo s 730 HUF/posamezen podatek.

Če je vloga vložena iz tujine ali prek madžarskega diplomatskega predstavništva, akreditiranega v državi vložnikovega prebivališča, je treba pristojnemu madžarskemu predstavništvu pozneje plačati konzularno takso.

Družbe:

V primeru družb so najpomembnejše informacije v poslovnem registru, vključno z naslovom, v madžarščini brezplačno na voljo na naslednjem spletišču: https://www.e-cegjegyzek.hu/.

4.3 Kako organi v tej državi članici obravnavajo zaprosila, poslana na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 1206/2001 z dne 28. maja 2001 o sodelovanju med sodišči držav članic pri pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah, ki so namenjena ugotovitvi trenutnega naslova osebe?

Iz Uredbe ne izhaja jasno, ali zaprosila glede ugotavljanja naslova prebivališča spadajo na njeno področje uporabe ali ne. Zato se sodišče samo odloči, ali bo takemu zaprosilu ugodilo. Vendar lahko madžarska sodišča podatke o naslovu zahtevajo od BM NYHÁT, zato ugoditev takšnemu zaprosilu za pravno pomoč v praksi ni izključena.

5 Kako se pisanja običajno vročijo v praksi? Ali obstajajo alternativni načini vročanja, ki se lahko uporabijo (razen nadomestne vročitve iz točke 7)?

V vladni uredbi št. 335/2012 z dne 4. decembra 2012, ki vsebuje podrobne določbe o poštnih storitvah in vročanju uradnih pisanj (v nadaljnjem besedilu: vladna uredba št. 335/2012), je določeno, da izvajalec poštnih storitev uradna pisanja, poslana s povratnico, vroči osebno naslovniku ali drugemu pooblaščenemu prejemniku.

Če je naslovnik fizična oseba in ob poskusu vročitve ni dosegljiv na naslovu, je treba pisanje najprej poskusiti vročiti njegovi pooblaščeni osebi, ki je tam dosegljiva. Če ob poskusu vročitve glede na izjavo nadomestnega prejemnika nista dosegljiva niti naslovnik niti njegova pooblaščena oseba, se lahko pisanje vroči nadomestnemu prejemniku, ki je tam dosegljiv.

Če je naslovnik organizacija, je oseba, ki je upravičena sprejeti pisanje, predstavnik organizacije.

Izvajalec poštnih storitev lahko za zaposlenega, ki ne nastopa kot predstavnik organizacije, šteje, da je upravičen do prevzema poštne pošiljke kot občasni prejemnik.

Izvajalec storitev pošiljko vroči prek organizacije, ki deluje na lokaciji, navedeni v naslovu (posredna vročitev), če so kot naslovnikov naslov, prebivališče ali delovno mesto navedeni: madžarske obrambne sile, vojaška obveščevalna služba, organ pregona, kazenski zavod, prevzgojni dom za mladoletnike, zdravstvena ali socialna ustanova, hotel, študentski dom, delavski dom ali letovišče.

V vladni uredbi št. 335/2012 je določeno, da mora izvajalec storitev uradno pisanje poskusiti vročiti dvakrat. Če prvi poskus vročitve ne uspe, ker naslovnik ali pooblaščeni prejemnik ni dosegljiv na naslovu, izvajalec storitev pusti obvestilo, da je uradno pisanje na voljo na mestu za prevzem, navedenem v obvestilu, peti delovni dan po neuspešnem poskusu vročitve pa znova poskusi vročiti pisanje. Če tudi drugi poskus vročitve ne uspe, izvajalec storitev znova pusti naslovniku obvestilo in uradno pisanje da na voljo na mestu za prevzem, navedenem v obvestilu, za pet delovnih dni po datumu drugega poskusa vročitve. Do drugega poskusa vročitve je mogoče uradno pisanje prevzeti na navedenem mestu za prevzem ob predložitvi dokazila o istovetnosti. Če uradno pisanje ni izročeno v roku, navedenem v drugem obvestilu, izvajalec storitev naslednji delovni dan uradno pisanje vrne pošiljatelju z navedbo „ni prevzeto“.

V tem primeru se v skladu z določbami zakona CXXX iz leta 2016 šteje, da je pisanje vročeno peti delovni dan po datumu drugega poskusa vročitve, razen če je dokazano drugače. Vročitev se ne šteje za zakonito, če je bilo pisanje vročeno nadomestnemu prejemniku namesto naslovniku in je bil nadomestni prejemnik nasprotna stranka ali njen zastopnik v sodnem postopku. Če se vroča pisanje, s katerim se začne postopek, ali meritorna odločba, s katero se postopek konča, sodišče naslovnika v osmih delovnih dneh obvesti o domnevi, da je bilo pisanje vročeno. Če je na voljo e-naslov, mora biti obvestilo poslano tudi na e-naslov.

Naslovnik lahko pisanje, naslovljeno nanj, prevzame tudi v sodni pisarni ob predložitvi dokazila o istovetnosti.

V zakonu LIII o izvršilnih postopkih iz leta 1994 (v nadaljnjem besedilu: zakon LIII iz leta 1994) je urejeno vročanje po sodnem izvršitelju kot alternativni način vročanja, ki je dovoljen v primeru vsebinskih odločb, ki so podlaga za izvršbo, če velja domneva vročitve in če je stranka, ki je upravičena zahtevati izvršbo, to izrecno zahtevala in vnaprej plačala stroške. Določeno je tudi, da lahko sodni izvršitelj izvršilni naslov vroči tudi osebno v skladu s posebno zakonodajo. Če postopek ne uspe, se lahko pisanje vroči v novem postopku v skladu s splošnimi pravili o vročanju uradnih pisanj.

V zakonu CXXX iz leta 2016 in zakonu L o postopku za plačilni nalog iz leta 2009 so določeni drugi primeri, v katerih se lahko uporabi vročanje po sodnem izvršitelju.

Poleg navedenega lahko v primerih, določenih z zakonom, vročitev opravi poseben organ vročanja, na primer osebje sodišča (če se vroča vabilo v pravdnem postopku, ki ga je treba takoj vročiti).

6 Ali je v civilnih postopkih dovoljeno elektronsko vročanje pisanj (tj. vročanje sodnih ali izvensodnih pisanj s sredstvi elektronske telekomunikacije, kot so elektronska pošta, varna spletna aplikacija, telefaks, SMS itd.)? Če da, za katere vrste postopkov je predviden tak način vročanja? Ali obstajajo omejitve v zvezi z razpoložljivostjo/dostopnostjo takega načina vročanja pisanj glede na to, kdo je naslovnik (pravni strokovnjak, pravna oseba, družba ali drug poslovni subjekt itd.)?

V zakonu CXXX iz leta 2016 se razlikuje med obvezno in neobvezno elektronsko komunikacijo.

V skladu z zakonom CCXXII iz leta 2015 o splošnih pravilih, ki se uporabljajo za elektronsko upravo in skrbniške storitve (v nadaljnjem besedilu: zakon CCXXII iz leta 2015), morajo tisti, ki so po zakonu dolžni uporabljati elektronsko komunikacijo (npr. pravni zastopniki in družbe), vse vloge sodišču predložiti samo elektronsko na način, določen v zakonu CCXXII iz leta 2015 in njegovih izvedbenih odlokih. Sodišče jim pisanja prav tako vroča elektronsko.

Stranke v postopku, ki jim ni treba uporabljati elektronske komunikacije, ali njihovi zastopniki, če niso opredeljeni kot pravni zastopniki, lahko – z izjemami, določenimi v zakonu CXXX iz leta 2016 – vsa pisanja po želji predložijo elektronsko v skladu z določbami zakona CCXXII iz leta 2015 in njegovih izvedbenih odlokov. Če se stranka ali njen zastopnik odloči za elektronsko komunikacijo, bo sodišče vsa sodna pisanja vročalo elektronsko.

V primeru elektronske komunikacije so stalni stiki s sodiščem zagotovljeni prek sistema za elektronsko vročanje. Stranka, ki se odloči za elektronsko komunikacijo, je obveščena, ali je njena predložena vloga v skladu z zahtevami informacijske tehnologije.

Storitev varne dostave med drugim zagotavlja, da je pošiljatelj obveščen o prejemu njegovih sporočil in tem, ali dostava ni bila uspešna. Ponudnik storitve mora pošiljatelju na navedeni e-naslov takoj poslati potrdilo, s katerim potrjuje informacije v zvezi z vročitvijo pisanja.

Za prejem pisanj, vročenih z uporabo storitve varne dostave, je dovoljenih pet delovnih dni, razen če ni z zakonodajo določeno drugače. Če naslovnik pošiljke ne prevzame v navedenem roku, vendar niti ne zavrne dostave, se prvi delovni dan po roku petih delovnih dni pošlje drugo obvestilo o vročitvi.

Od uvedbe elektronskega komuniciranja v procesno pravo se določbe zakona CXXX iz leta 2016 v zvezi z domnevo vročitve (podrobno predstavljeno v nadaljevanju) uporabljajo ne samo za poštno dostavo, ampak tudi za vse zakonita sredstva vročanja pisanj, vključno z elektronskimi.

V nujnih primerih se lahko vabilo na obravnavo v civilnem sporu vroči po elektronski pošti tudi ob neobstoju elektronske komunikacije.

7 Nadomestna vročitev

7.1 Ali pravo te države članice dopušča druge načine vročanja, če pisanj ni mogoče vročiti naslovniku (npr. obvestilo na domači naslov, urad sodnega izvršitelja, po pošti ali na oglasni deski)?

V zakonu CXXX iz leta 2016 je določeno, da se vročitev opravi z objavo obvestila, če prebivališče stranke ni znano in sodnega pisanja stranki ni mogoče vročiti niti po elektronski poti, ali če stranka prebiva v državi, ki ne zagotavlja pravne pomoči pri vročanju, ali če obstajajo druge nepremostljive ovire, ki preprečujejo vročitev, ali če je tako določeno z zakonom. Praviloma lahko sodišče odredi vročitev z objavo obvestila le na zahtevo stranke, če obstajajo utemeljeni razlogi za to.

Obvestilo mora biti objavljeno petnajst dni na osrednjem spletišču sodišč, oglasni deski sodišča in oglasni deski lokalnega urada župana ali sveta v kraju zadnjega znanega prebivališča stranke. Če je na voljo e-naslov stranke, mora biti obvestilo poslano tudi na e-naslov.

7.2 Kdaj se pri uporabi drugih načinov šteje, da so pisanja vročena?

Če se vročitev opravi z objavo obvestila, se praviloma šteje, da je pisanje vročeno petnajsti dan po objavi obvestila osrednjem spletišču sodišča.

7.3 Če je drug način vročanja oddaja pisanja na določeno mesto (npr. na pošto), kako je naslovnik obveščen o taki oddaji?

V zakonu CLIX iz leta 2012 je določeno, da se lahko izvajalec storitev in naslovnik dogovorita, da se pošiljke, naslovljene na naslovnika, vročajo na drugem naslovu, ne na naslovu, navedenem na pošiljki. V vladni uredbi št. 335/2012 je določeno, da izvajalec poštnih storitev zagotovi informacije o prispetju uradnega pisanja, naslovljenega na poštni predal, tako da v poštnem predalu pusti obvestilo, tudi če je uradno pisanje naslovljeno na poštni predal, vendar ne na najemnika poštnega predala.

7.4 Kakšne so posledice, če naslovnik zavrne sprejem pisanj? Ali se šteje, da je vročitev pisanj opravljena, če je bil sprejem zavrnjen nezakonito?

V zakonu CXXX iz leta 2016 je določeno, da se morajo sodna pisanja šteti za vročena na datum, ko je bil opravljen poskus vročitve, če naslovnik zavrne sprejem pisanja.

8 Vročanje pisanj iz tujine z uporabo poštnih storitev (člen 14 uredbe o vročanju)

8.1 Če izvajalec poštnih storitev vroči pisanje, poslano iz tujine, naslovniku v tej državi članici v primeru, ko je potrebna vročilnica (člen 14 uredbe o vročanju), ali mora pisanje vročiti naslovniku osebno ali sme v skladu z nacionalnimi pravili o dostavljanju poštnih pošiljk pisanje vročiti drugi osebi na istem naslovu?

V primeru vročitve v skladu s členom 14 Uredbe izvajalec poštnih storitev na Madžarskem nima informacij o tem, ali je pošiljka, prejeta iz tujine, uradno pisanje. Zato ne uporabi posebnih pravil, ki se uporabljajo za vročanje uradnih pisanj, ampak splošna nacionalna pravila, ki se uporabljajo za priporočene pošiljke (s povratnico).

V zvezi z uradnimi pisanji veljajo informacije iz točke 5 o osebah, pooblaščenih za sprejem pisanj.

8.2 Kako se v skladu s pravili o dostavljanju poštnih pošiljk v tej državi članici vročijo pisanja iz tujine na podlagi člena 14 Uredbe št. 1393/2007, če pošiljke zaradi odsotnosti ni mogoče vročiti na naslovu za dostavo niti naslovniku niti kateri koli drugi osebi, pooblaščeni za prevzem poštnih pošiljk (če je to v skladu z nacionalnimi pravili o dostavljanju poštnih pošiljk mogoče – glej zgoraj)?

Če naslovnik ali drug pooblaščeni prejemnik ob poskusu vročitve ni dosegljiv na naslovu, izvajalec storitev pusti obvestilo, v katerem naslovnika obvešča, da lahko pisanje prevzame na izvajalčevem mestu za prevzem. Pisanje lahko na takem mestu prevzame naslovnik, pooblaščeni zastopnik ali nadomestni prejemnik, ki ima stalno ali dejansko prebivališče na navedenem naslovu. Če naslovnik ali drug pooblaščeni prejemnik pošiljke ne prevzame v roku, navedenem v obvestilu, izvajalec storitev pisanje vrne kot nedostavljeno.

8.3 Ali obstaja določen rok za dvig pošiljk na pošti, preden se pošljejo nazaj kot nedostavljene? Če da, kako je naslovnik obveščen, da ga na pošti čaka pošiljka?

Rok za prevzem pošiljke določi izvajalec poštnih storitev. Pri Madžarski pošti (Magyar Posta Zrt.) je to deset delovnih dni od poskusa vročitve. Glede načina obveščanja glej prejšnjo točko.

9 Ali obstaja pisno dokazilo o vročitvi pisanja?

Povratnica je pisno dokazilo o vročitvi, ki dokazuje rezultat postopka vročitve, tj. prejemnika, funkcijo prejemnika, če ni naslovnik (npr. pooblaščeni zastopnik), datum prejema ali, če pošiljka ni bila izročena, razlog, zakaj ni bila izročena (npr. zavrnitev sprejema, „ni prevzeto“). Izvajalec storitev vedno vrne povratnico pošiljatelju.

10 Kaj se zgodi, če gre kaj narobe in naslovnik ne prejme pisanja ali vročitev ni opravljena v skladu s predpisi (npr. pisanje se vroči tretji osebi)? Ali je lahko vročitev pisanja kljub temu veljavna (je na primer mogoče odpraviti kršitve predpisov) ali je treba pisanje ponovno vročiti?

V zakonu CXXX iz leta 2016 je določeno, da če velja domneva vročitve (naslovnik je kljub dvema poskusoma vročitve zavrnil sprejem ali ni prevzel pisanja), lahko naslovnik v petnajstih dneh od seznanitve z veljavnostjo domneve vročitve ali od seznanitve z vročitvijo v primeru pisanja, ki se šteje za vročeno brez domneve vročitve, pri sodišču, ki odloča v postopku, v katerem je bila vročitev opravljena, vloži ugovor na podlagi katerega koli od spodaj navedenih razlogov. Praviloma velja, da ugovora ni mogoče vložiti več kot tri mesece po datumu začetku veljavnosti domneve vročitve. Če se domneva vročitve ali vročitev nanaša na pisanje, s katerim se začne postopek, se lahko ugovor vloži med postopkom, in sicer v petnajstih dneh od seznanitve z domnevo vročitve ali od seznanitve z dejansko vročitvijo pisanja.

Sodišče ugodi ugovoru, če naslovnik sodnega pisanja ni mogel prejeti, ker:

(a) je bila vročitev opravljena v nasprotju z zakonodajo, ki se uporablja za vročanje uradnih pisanj, ali ni bila zakonita iz drugih razlogov, ali

(b) naslovnik pisanja ni mogel prejeti iz drugih razlogov, kot so navedeni v točki (a), in sicer brez svoje krivde.

Ugovor zoper domnevo vročitve na podlagi razlogov iz točke (b) lahko vložijo samo fizične osebe.

Če sodišče ugodi ugovoru, se pravne posledice, povezane z vročitvijo, odpravijo, vročitev in vse ukrepe ter postopkovna dejanja, ki so bila že opravljena, pa je treba po potrebi ponoviti.

Ugovor se lahko vloži tudi med izvršilnim postopkom. Če odločba, ki se šteje za vročeno, postane pravnomočna, lahko naslovnik – na podlagi že opisanih razlogov – vloži ugovor pri sodišču, ki je izdalo odločbo na prvi stopnji, med izvršilnim postopkom, in sicer v petnajstih dneh od datuma, ko je izvedel za postopek za izvršitev odločbe.

Praviloma lahko sodišče odredi vročitev z objavo obvestila le na zahtevo stranke, če obstajajo utemeljeni razlogi za to. Če se dejstva, predstavljena v vlogi za objavo obvestila, izkažejo za napačna in je vložnik vedel, da so napačna, ali bi to razumno moral vedeti, je treba stranki odrediti plačilo stroškov, nastalih v zvezi z objavo obvestila, ne glede na izid postopka, sodišče pa naloži tudi denarno kazen.

Če je bilo pisanje, s katerim se začne postopek, ali drugo pisanje stranki vročeno z objavo obvestila v nasprotju s pravili, ki se uporabljajo za vročitev z objavo obvestila, je lahko pravnomočna sodba predmet revizije.

11 Ali moram za vročitev pisanja plačati in če da, koliko?

Sodne takse vključujejo tudi stroške vročanja pisanj. Stranki torej v sodnem postopku ni treba plačati stroškov vročitve. Edina izjema je vročanje po sodnem izvršitelju v skladu z zakonom LIII iz leta 1994, za katero mora oseba, ki zahteva izvršitev, s tem povezane stroške plačati vnaprej. V skladu z zakonom je sodni izvršitelj upravičen do nagrade v višini 6 000 HUF in pavšalnega zneska v vrednosti 1 500 HUF za kritje stroškov, in to ne glede na število poskusov vročitve.

Če se postopek izvršbe začne na podlagi pisanja, ki ga je treba vročiti, stroške nosi dolžnik. Stroške vročitve z objavo obvestila mora vnaprej plačati oseba, ki zahteva vročitev z objavo obvestila.

Zadnja posodobitev: 20/11/2020

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije države članice posodabljajo strani z nacionalno vsebino na tem spletišču. Če spletna stran vključuje vsebino, ki še ne odraža izstopa Združenega kraljestva, je nenamerna in jo bomo ustrezno odpravili.

Povratne informacije

S spodnjim obrazcem sporočite svoje pripombe in povratne informacije o našem novem spletišču