Vročanje listin: uradni prenos pravnih listin

Grčija
Vsebino zagotavlja
European Judicial Network
Evropska pravosodna mreža (v civilnih in gospodarskih zadevah)

1 Kaj pomeni pravni termin „vročanje pisanj“ v praksi? Zakaj so potrebna posebna pravila o „vročanju pisanj“?

„Vročitev pisanja“ je način, na katerega se pisanje izroči naslovniku, da se lahko seznani z njegovo vsebino, v skladu z nekaterimi določbami procesnega prava, ki urejajo vročitev, način obveščanja o pisanju in potrdilo o opravljeni vročitvi.

2 Katera pisanja je treba uradno vročiti?

Med pisanja, ki jih je treba uradno vročiti, spadajo tožba, vloga za razveljavitev zamudne sodbe, pritožba, kasacijska pritožba, zahteva za revizijo sodbe, postopek tretje stranke, vloga zoper izvensodne in sodne akte, udeležba intervenientov, obvestila o sojenju in pozivi tretjim strankam k udeležbi v postopku, vloga za uvedbo začasnih ukrepov, vloga za sodno varstvo v nepravdnih postopkih, vabilo na narok in vse odločbe sodišča (končne in vmesne).

3 Kdo je pristojen za vročitev pisanj?

Vročitev je odgovornost stranke v postopku; vročitev pisanja pisno zahteva stranka ali njen zastopnik, ali na zahtevo take stranke pristojni sodnik ali, v primeru senata, predsedujoči senatu (člen 123 zakonika o civilnem postopku). Pisanje vroči sodni izvršitelj, ki ga imenuje sodišče, ki ima sedež na območju, kjer ima naslovnik stalno prebivališče ali kjer v času vročitve prebiva (člen 122.1 zakonika o civilnem postopku). Če se vročitev pisanj opravlja v pristojnosti sodišča, jo lahko opravi tudi sodni izvršitelj v kazenskih zadevah, imenovan za zadevno območje, ali častnik grške policije, pripadnik gozdarske policije ali občinski tajnik (člen 122.2, 3 zakonika o civilnem postopku). V postopkih za začasne ukrepe se o kraju in času naroka obvešča z vročitvijo pisanja, ki ga izda tajništvo sodišča ter v katerem navede kraj, datum in čas naroka, ali tako, da tajništvo sodišča vabilo izda po telegrafu ali telefonu. Sodnik lahko odloči, naj se z vabilom vroči tudi kopija vloge (člen 686.4 zakonika o civilnem postopku).

4 Poizvedbe o naslovu

4.1 Ali v skladu z Uredbo (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah zaprošeni organ v tej državi članici poskuša na lastno pobudo ugotoviti naslov naslovnika pisanj, ki jih je treba vročiti, če naslovnik ne prebiva več na naslovu, ki je znan organu prosilcu?

Da.

4.2 Ali imajo tuji pravosodni organi in/ali stranke v sodnih postopkih v tej državi članici dostop do registrov ali storitev, ki omogočajo ugotovitev trenutnega naslova osebe? Če da, do katerih registrov ali storitev in po katerem postopku? Ali je treba plačati takso in če da, koliko?

Ne, nimajo neposrednega dostopa, kar izhaja tudi iz Uredbe (ES) št. 1206/2001, v kateri je določeno, da morajo sodni organi med seboj sodelovati, da bi ugodili zaprosilu za izsleditev posameznika.

Opozoriti je treba tudi, da so vsi prebivalci na ozemlju Grčije prijavljeni v podatkovno zbirko vsake občine prek pristojnih registrskih uradov. Vendar pa enotna nacionalna zbirka podatkov zajema le odrasle državljane, ki so v register vpisani na podlagi osebnih izkaznic/potnih listov, zbirko podatkov pa po potrebi posodabljajo grške občine.

Državljanom je brezplačno dostopna le prek javnih telefonskih imenikov.

4.3 Kako organi v tej državi članici obravnavajo zaprosila, poslana na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 1206/2001 z dne 28. maja 2001 o sodelovanju med sodišči držav članic pri pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah, ki so namenjena ugotovitvi trenutnega naslova osebe?

Zaprošeno sodišče vloži zahtevo za izsleditev posameznika na pristojni organ policije.

5 Kako se pisanja običajno vročijo v praksi? Ali obstajajo alternativni načini vročanja, ki se lahko uporabijo (razen nadomestne vročitve iz točke 7)?

Pisanje se običajno vroči z izročitvijo zadevnega pisanja v roke naslovniku (člen 127.1 zakonika o civilnem postopku), ne glede na to, kje se ta nahaja (člen 124 zakonika o civilnem postopku). Vendar pa, če ima naslovnik stalno prebivališče, trgovino, pisarno ali delavnico v kraju, kjer naj se opravi vročitev, sam ali si tak prostor deli z drugo osebo, ali če naslovnik v takem kraju dela kot zaposleni, delavec ali uslužbenec, pisanja ni mogoče vročiti drugje brez njegovega soglasja (člen 124.2 zakonika o civilnem postopku). Glede alternativnih načinov vročanja pa je mogoče, na podlagi odločb, izdanih na predlog ministra za pravosodje, preglednost in človekove pravice, pisanje vročiti tudi po pošti, telegrafu ali telefonu; taka odločba mora tudi določati, kako naj se vročitev opravi in dokazuje (člen 122.4 zakonika o civilnem postopku). Do zdaj ni bila izdana še nobena taka odločba.

6 Ali je v civilnih postopkih dovoljeno elektronsko vročanje pisanj (tj. vročanje sodnih ali izvensodnih pisanj s sredstvi elektronske telekomunikacije, kot so elektronska pošta, varna spletna aplikacija, telefaks, SMS itd.)? Če da, za katere vrste postopkov je predviden tak način vročanja? Ali obstajajo omejitve v zvezi z razpoložljivostjo/dostopnostjo takega načina vročanja pisanj glede na to, kdo je naslovnik (pravni strokovnjak, pravna oseba, družba ali drug poslovni subjekt itd.)?

Sodna pisanja je mogoče vročiti tudi elektronsko, če so opremljena z elektronskim podpisom. Sodno pisanje, ki se vroča elektronsko, se šteje za vročeno, če pošiljatelj od naslovnika prejme elektronski dokaz o prejemu, ki mora biti opremljen z naprednim elektronskim podpisom in kot tak pomeni poročilo o vročitvi (člen 122.5 zakonika o civilnem postopku). Opozoriti je treba, da je navedena možnost elektronskega vročanja sodnih pisanj odvisna od tega, ali se na predlog ministra za pravosodje, preglednost in človekove pravice izda predsedniški odlok, v katerem so določene podrobnejše zahteve, ki morajo biti izpolnjene. Poleg tega bo v skupni odločbi ministrov za finance in za pravosodje, preglednost in človekove pravice določeno tudi, kako je treba plačati in zbirati takse in koleke za sodna pisanja, ki se vročajo elektronsko.

7 Nadomestna vročitev

7.1 Ali pravo te države članice dopušča druge načine vročanja, če pisanj ni mogoče vročiti naslovniku (npr. obvestilo na domači naslov, urad sodnega izvršitelja, po pošti ali na oglasni deski)?

Če naslovnik na naslovu prebivališča ni dosegljiv, se pisanje izroči eni od oseb, ki živijo na istem naslovu, če se taka oseba zaveda svojih dejanj in če ni nasprotna stranka v postopku (člen 128.1 zakonika o civilnem postopku).

Če na naslovu ni dosegljiva nobena od oseb, navedenih v odstavku 1:

(a) se pisanje v prisotnosti priče pritrdi na vrata bivališča;

(b) najpozneje naslednji delovni dan po pritrditvi na vrata je treba izvod pisanja, ki se izdela brezplačno, izročiti načelniku oddelka policije ali policijske postaje na območju, kjer se nahaja bivališče, v primeru odsotnosti načelnika pa dežurnemu policistu ali njegovemu namestniku ali varnostniku oddelka policije. V vseh navedenih primerih je treba izročitev pisanja zabeležiti na potrdilu o prejemu, ki se izdela brezplačno v okviru poročila o vročitvi;

(c) naslednji delovni dan mora vročevalec naslovniku po pošti poslati pisno obvestilo o vrsti vročenega pisanja, naslovu, kjer je bilo pisanje pritrjeno na vrata, datumu pritrditve pisanja, organu, ki mu je bil izročen izvod pisanja, in datumu izročitve izvoda. Dokazilo o tem, da je bilo obvestilo poslano, mora vročevalec brezplačno zabeležiti in podpisati v poročilu o vročitvi. V dokazilu mora biti naveden poštni urad, s katerega je bilo obvestilo poslano, in zaposleni, ki ga je prevzel in ki mora dokazilo tudi potrditi (člen 128.4 zakonika o civilnem postopku).

Če naslovnika ni v trgovini, pisarni ali delavnici, se pisanje izroči vodji trgovine, pisarne ali delavnice, ali enemu od partnerjev, sodelavcev, zaposlenih ali uslužbencev, če se ti zavedajo svojih dejanj in niso nasprotna stranka v postopku (člen 129.1 zakonika o civilnem postopku).

Če v trgovini, pisarni ali delavnici ni dosegljiva nobena od oseb, navedenih v odstavku 1, veljajo določbe člena 128(4) zakonika o civilnem postopku (člen 129.2 zakonika o civilnem postopku).

Če naslovnik ali osebe, navedene v členih 128 in 129, zavrnejo sprejem pisanja ali podpis poročila o vročitvi, ali če ga niso zmožne podpisati, vročevalec pisanje v prisotnosti priče pritrdi na vrata prebivališča, pisarne, trgovine ali delavnice (člen 130.1 zakonika o civilnem postopku).

Če naslovnik nima prebivališča, pisarne, trgovine ali delavnice, ali če zavrne sprejem pisanja, ali če ni zmožen podpisati poročila o vročitvi ali tak podpis zavrne, njegovo zavrnitev ali nezmožnost pa potrdi priča, ki jo v ta namen zagotovi vročevalec, se poročilo izroči osebam, navedenim v členu 128(4)(b) (člen 130.2 zakonika o civilnem postopku).

Če je naslovnik hospitaliziran ali prestaja zaporno kazen in zato z njim ni mogoče stopiti v stik, to pa potrdi vodstvo bolnišnice ali zapora, ki se navede v poročilu o vročitvi, se pisanje lahko vroči vodji bolnišnice ali zapora, ki mora pisanje izročiti naslovniku (člen 131 zakonika o civilnem postopku).

Če naslovnik služi na trgovski ladji, ki je v grškem pristanišču, če je odsoten ali zavrne sprejem pisanja, ali zavrne podpis ali ni zmožen podpisati poročila, se pisanje vroči poveljniku ladje ali njegovemu namestniku in, če je tudi taka oseba odsotna ali zavrne sprejem pisanja, se vroči vodji pristaniškega organa, ki mora obvestiti naslovnika (člen 132.1 zakonika o civilnem postopku).

Če naslovnik služi na trgovski ladji, ki ni v grškem pristanišču, se pisanje vroči na naslov njegovega prebivališča v skladu s členom 128 in, če naslovnik nima prebivališča, se vroči v skladu z določbami o vročanju pisanj osebam z neznanim prebivališčem. V vsakem primeru se pisanje vroči v pisarno lastnika ladje v Grčiji ali v pisarno ladijskega zastopnika v grškem pristanišču, če ta obstaja (člen 132.2 zakonika o civilnem postopku).

Glede naslednjih kategorij oseb, ki opravljajo aktivno službo, če je pisanje nemogoče vročiti njim ali njihovim sorodnikom ali služabnikom, ki živijo na istem stalnem prebivališču, se pisanje vroči v skladu s členom 128(3) in (4) na naslednje načine:

(a) za osebe, ki so v splošni službi v grški vojski, velja, da se pisanje vroči poveljniku enote, postaje ali agencije, ki ji naslovnik pripada. Če enota, postaja ali agencija ni znana, se pisanje vroči načelniku ustrezne zvrsti;

(b) za častnike, namestnike častnikov in mornarje v grški mornarici velja, da se pisanje vroči načelniku generalštaba mornarice;

(c) za častnike, namestnike častnikov in pilote v grških zračnih silah velja, da se pisanje vroči načelniku generalštaba zračnih sil;

(d) za častnike in namestnike častnikov grške policije in obalne straže ter policiste in pripadnike obalne straže velja, da se pisanje vroči vodji njihove službe;

(e) za osebje svetilnikov, svetil in semaforjev velja, da se pisanje vroči vodji pristaniškega organa na območju, kjer opravljajo svoje dolžnosti (člen 133.1 zakonika o civilnem postopku).

Če naslovnik živi ali ima sedež v tujini, se pisanje vroči državnemu tožilcu sodišča, pred katerim teče postopek, pred katerim se načrtuje narok, ali sodišča, ki je izdalo sodbo, ki jo je treba vročiti; v primerih, vloženih na okrožno civilno sodišče, pa državnemu tožilcu sodišča prve stopnje na območju, kjer deluje okrožno civilno sodišče. Vsa pisanja, ki se nanašajo na izvršbo, je treba vročiti državnemu tožilcu sodišča prve stopnje, v pristojnosti katerega se izvršba opravlja, vsa izvensodna pisanja pa je treba vročiti državnemu tožilcu zadnjega stalnega prebivališča ali znanega prebivališča v tujini in če takega stalnega prebivališča ali znanega prebivališča v tujini ni, se pisanje vroči državnemu tožilcu sodišča prve stopnje v glavnem mestu (člen 132.1 zakonika o civilnem postopku). Ob prejemu pisanja ga mora državni tožilec brez odlašanja posredovati ministru za zunanje zadeve, ki ga mora posredovati naslovniku (člen 134.3 zakonika o civilnem postopku).

Če naslov prebivališča ali točen domači naslov naslovnika ni znan, veljajo določbe člena 134(1), povzetek vročenega sodnega pisanja pa je treba hkrati objaviti tudi v dveh dnevnih časopisih, od katerih mora eden izhajati v Atenah, drugi pa v kraju, kjer ima sodišče sedež, ali po priporočilu državnega tožilca, ki mu je bil povzetek sodnega pisanja vročen, v dveh dnevnih časopisih, ki oba izhajata v Atenah. Povzetek mora pripraviti in podpisati vročevalec, ki mora navesti polna imena strank v postopku, vrsto sodnega pisanja, ki se vroča, ustrezno zahtevo in v primeru sodbe njen izrek, sodišče, pred katerim teče postopek ali pred katerim se načrtuje narok, ali uradnika, ki ga mora opraviti, če je naslovnik vabljen, naj se udeleži postopka, ali pozvan k izvedbi določenega dejanja, pa tudi kraj in čas naroka in vrsto dejanja (člen 135.1 zakonika o civilnem postopku). Zgoraj navedeno velja tudi, če ministrstvo za zunanje zadeve potrdi, da pisanja ni mogoče poslati osebi, ki prebiva ali ima sedež v tujini (člen 135.3 zakonika o civilnem postopku).

Če so pisarne ali trgovine, navedene v členih 128(4)(b), 131, 132 in 133, zaprte ali če v teh členih navedeni organi ali osebe zavrnejo sprejem pisanja ali podpis poročila o vročitvi, vročevalec pripravi ustrezno poročilo in pisanje izroči državnemu tožilcu sodišča prve stopnje, v pristojnosti katerega je kraj vročitve, državni tožilec pa nato pisanje pošlje osebi, ki je zavrnila sprejem pisanja ali podpis poročila.

7.2 Kdaj se pri uporabi drugih načinov šteje, da so pisanja vročena?

Če je bil za osebo, ki je hospitalizirana ali prestaja zaporno kazen, mornarja, vojaka ali osebo, ki prebiva v tujini, uporabljen predvideni način vročanja iz točke 7.1, se šteje, da je pisanje vročeno takoj, ko je izročeno organom ali navedenim osebam, ne glede na to, kdaj je bilo poslano in prejeto (člen 136.1 zakonika o civilnem postopku).

Če je bil za osebo, ki ni bila dosegljiva na naslovu svojega stalnega prebivališča, tam pa prav tako ni bila dosegljiva nobena odrasla oseba, ki prebiva na istem naslovu, uporabljen predvideni način vročanja iz točke 7.1, se šteje, da je pisanje vročeno, ko je pritrjeno na vrata naslovnikovega stalnega prebivališča, pod pogojem, da so izpolnjene vse zahteve iz točke 7.1 glede načina vročanja (npr. vročitev pisanja načelniku oddelka policije in pošiljanje ustreznega pisnega obvestila).

7.3 Če je drug način vročanja oddaja pisanja na določeno mesto (npr. na pošto), kako je naslovnik obveščen o taki oddaji?

Kot je navedeno v točki 7.1, če je bil za osebo, ki ni bila dosegljiva na naslovu svojega stalnega prebivališča, tam pa prav tako ni bila dosegljiva nobena odrasla oseba, ki prebiva na istem naslovu, uporabljen predvideni način vročanja, se po tem, ko je bilo pisanje, ki se vroča, pritrjeno na vrata stalnega prebivališča naslovnika, in po tem, ko se izvod pisanja izroči načelniku oddelka policije, naslovniku po pošti pošlje pisno obvestilo, v katerem se navedejo vrsta pisanja, ki se vroča, naslov stalnega prebivališča, kjer je bilo pisanje pritrjeno, datum, ko je bilo pisanje pritrjeno, organ, ki mu je bilo pisanje izročeno, in datum take izročitve.

7.4 Kakšne so posledice, če naslovnik zavrne sprejem pisanj? Ali se šteje, da je vročitev pisanj opravljena, če je bil sprejem zavrnjen nezakonito?

Kot je navedeno v točki 7.1, če naslovnik zavrne sprejem pisanja ali podpis poročila o vročitvi, vročevalec pisanje v prisotnosti priče pritrdi na vrata prebivališča, pisarne, trgovine ali delavnice. Ob pritrditvi na vrata se šteje, da je bilo pisanje vročeno.

8 Vročanje pisanj iz tujine z uporabo poštnih storitev (člen 14 uredbe o vročanju)

8.1 Če izvajalec poštnih storitev vroči pisanje, poslano iz tujine, naslovniku v tej državi članici v primeru, ko je potrebna vročilnica (člen 14 uredbe o vročanju), ali mora pisanje vročiti naslovniku osebno ali sme v skladu z nacionalnimi pravili o dostavljanju poštnih pošiljk pisanje vročiti drugi osebi na istem naslovu?

V takem primeru izvajalec poštnih storitev izroči pisanje zgolj naslovniku osebno.

8.2 Kako se v skladu s pravili o dostavljanju poštnih pošiljk v tej državi članici vročijo pisanja iz tujine na podlagi člena 14 Uredbe št. 1393/2007, če pošiljke zaradi odsotnosti ni mogoče vročiti na naslovu za dostavo niti naslovniku niti kateri koli drugi osebi, pooblaščeni za prevzem poštnih pošiljk (če je to v skladu z nacionalnimi pravili o dostavljanju poštnih pošiljk mogoče – glej zgoraj)?

V takem primeru izvajalec poštnih storitev obvesti nedosegljivega naslovnika, da lahko pisanje v določenem roku prevzame na poštnem uradu.

8.3 Ali obstaja določen rok za dvig pošiljk na pošti, preden se pošljejo nazaj kot nedostavljene? Če da, kako je naslovnik obveščen, da ga na pošti čaka pošiljka?

Glej odgovor v točki 8.2.

9 Ali obstaja pisno dokazilo o vročitvi pisanja?

Vročevalec pripravi poročilo, ki mora vsebovati (a) naročilo vročitve, (b) jasen opis pisanja, ki se vroča, in zadevnih oseb, (c) datum in čas vročitve, (d) osebo, ki ji je bilo pisanje vročeno, ter, v primeru odsotnosti ali zavrnitve naslovnika ali oseb, navedenih v členih 128 do 135 in členu 138, način vročitve (člen 139.1 zakonika o civilnem postopku).

Poročilo morata podpisati vročevalec in oseba, ki pisanje prejme, če ta to zavrne ali ni zmožna podpisati poročila, pa priča, zaprošena za ta namen (člen 139.2 zakonika o civilnem postopku).

Vročevalec datum in čas vročitve zabeleži na vročenem pisanju in ga podpiše. To potrdilo se uporablja kot dokaz, ki ga lahko uporabi oseba, ki ji je bilo pisanje vročeno. Če se navedbe na poročilu o vročitvi in na takem potrdilu ne ujemajo, prevlada poročilo o vročitvi (člen 139.3 zakonika o civilnem postopku).

Poročilo iz člena 139 se izdela v dveh izvirnikih, eden se izroči osebi, ki je naročila vročitev, drugega pa brezplačno obdrži vročevalec. Vročevalec o vročitvi napravi kratek zaznamek v posebno knjigo, ki jo vodi (člen 140.1 zakonika o civilnem postopku).

Na zahtevo mora sodni izvršitelj predložiti kopije izvirnih dokumentov, ki jih hrani v svojem spisu, osebi, ki je zahtevala vročitev, in naslovniku ter vsakomur, ki ima do tega upravičen interes, če je to z zaznamkom, izdanim na zahtevo, odobril predsedujoči sodnik sodišča prve stopnje, ki ima sedež na območju, kjer je bila vročitev opravljena (člen 140.2 zakonika o civilnem postopku).

10 Kaj se zgodi, če gre kaj narobe in naslovnik ne prejme pisanja ali vročitev ni opravljena v skladu s predpisi (npr. pisanje se vroči tretji osebi)? Ali je lahko vročitev pisanja kljub temu veljavna (je na primer mogoče odpraviti kršitve predpisov) ali je treba pisanje ponovno vročiti?

Če je stranka v postopku zamudila rok zaradi višje sile ali zaradi goljufije nasprotne stranke (npr. neveljavna vročitev sodnega izvršitelja ali če oseba, ki je pisanje prejela, stranke o tem namenoma ni obvestila), ima pravico zahtevati vrnitev v prejšnje stanje (člen 152.1 zakonika o civilnem postopku) v roku 30 dni od datuma, ko je višja sila prenehala, ali od datuma, ko je izvedela za goljufijo nasprotne stranke (člen 153 zakonika o civilnem postopku).

Če oseba, zoper katero je bila izdana zamudna sodba, sploh ni bila vabljena ali ni bila vabljena zakonito ali v roku, ima pravico do odprave zamudne sodbe v 15 dneh od vročitve sodbe, če prebiva v Grčiji, ali v 60 dneh od zadnje objave povzetka poročila o vročitvi sodbe v skladu s členom 135(1), če njeno prebivališče ni znano ali če prebiva v tujini (členi 501, 503.1, 2 zakonika o civilnem postopku).

Če je stranka postopka nasprotno stranko vabila tako, da je trdila, da prebivališče nasprotne stranke ni znano, čeprav je njeno prebivališče poznala, ima nasprotna stranka, če se postopek konča v celoti ali delno v njeno škodo, pravico zahtevati revizijo izdane sodbe v 60 dneh, če prebiva v Grčiji, ali v 120 dneh od vročitve izpodbijane sodbe, če njeno prebivališče ni znano ali če prebiva v tujini, ali v treh letih od izdaje izpodbijane sodbe, če je pravnomočna ali je ni mogoče več spremeniti, drugače pa od dne, ko je postala pravnomočna, če sodba sploh ni bila vročena (členi 538, 544.9, 545.1, 2, 3, 5 zakonika o civilnem postopku).

11 Ali moram za vročitev pisanja plačati in če da, koliko?

Stroške vročitve vnaprej plača oseba, ki vročitev naroča (člen 173.1, 3 zakonika o civilnem postopku).

Stranka, v katere škodo se postopek konča, mora te stroške poravnati (člena 176, 189.1 zakonika o civilnem postopku). Višina takse je odvisna od načina in vrste vročitve. Najnižji znesek stroškov vročitve je 23,00 EUR, če se pisanje vroča osebi, ki živi ali prebiva na območju, kjer ima sodni izvršitelj sedež.

Zadnja posodobitev: 16/12/2016

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Povratne informacije

S spodnjim obrazcem sporočite svoje pripombe in povratne informacije o našem novem spletišču